(U)vodni šok za boljše Zaradiv dolgov zapečatili IDARIA CEIIE leto str. 39 Hotel Štorman str. 5 On 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI wVrTEDNm VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let Št. 1 / Leto 69 / Celje, 3. januar 2014 / Cena 2,50 EUR Leto sta začeli deklici Pričakovanja ob vstopu v novo leto so vedno velika. Če pomeni ta čas tudi rojstvo novega družinskega člana, so želje še toliko večje. Mamice malčkov, ki so na svet prijokali zadnji v minulem in prvi v letošnjem letu, si želijo predvsem, da bi bili Haris, Žana in Nika zdravi. To so nam med drugim zaupale ob našem 50. obisku porodnišnice. str. 2-3 eaftfe' % (IZITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 § JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209 549 AKCIJA: • do 27% popusta na okna • ugodne cene notranjih vrat HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA PODARJAMO VAM DRUGIH ŠEST OD DVANAJSTIH ZGODB Rokerica v kraljestvu črnila Kjer se je ustavil čas Potovanje iz pekla do nebes Zdravnik, ki ne piše le receptov Že kot deklica je v sebi slišala svoj operni glas V novo leto kot varnejši vozniki str. 26-37 Za večino pocenitev odvoza odpadkov str. 6 V Velenjsko jezero na šampanjec str. 38 Zapleteni vzorci polzelskih nogavičarjev str. 4 Zakaj moj otrok beži od doma? str. 14 -15 2 AKCIJA UVODNIK Novorojeni Obisk porodnišnice je vedno povezan z močnimi čustvi, sploh če gre za zaključni del devetmesečnega nestrpnega pričakovanja novega družinskega člana. Koliko nervoze, treme, strahov in nato olajšanja ter veselja - vsaj v večini primerov - se meša ob takšnih priložnostih! Občutki, ki jih nikoli več ne pozabiš, ponovno privrejo na plan ob akciji, kakršna je že 50. leto naše ponovoletno srečanje z mamicami. Ko TATJANA CVIRN gledaš njihove utrujene obraze, polne miru in notranje sreče, se zaveš, da redkokateri drug dogodek ženski prinese toliko radosti. Vsako rojstvo je zgodba zase in vsaka mama ga doživlja po svoje, vse pa povezuje stavba ob Ipavčevi ulici, ki je po desetletjih na zunaj še vedno enako siva, znotraj pa polna življenja. Se je pa v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo, sploh od časa, ko sem se prvič znašla v tej sivi hiši: sobe so zdaj manjše, bolj prijazne, nič več ni v njih po vojaško razporejenih ogromno postelj, otroci so večinoma pri mamah, nam so jih prinesli samo za hranjenje. Porodnic je malo, zanje imajo sestre več časa, čeprav preživijo v bolnišnici zdaj manj dni, kot smo jih me nekoč. Lani so ob naši akciji v celjski porodnišnici z veseljem ugotavljali, da so imeli leta 2012 več rojstev kot leto prej, žal pa podatki za pravkar končano leto niso več tako spodbudni. Približno 150 otrok manj se je rodilo v Celju. Število rojstev upada tudi v Sloveniji. Leta 2012 se je rodilo skoraj 22 tisoč otrok, v prvi polovici lanskega leta pa že skoraj 600 manj kot v istem obdobju prejšnjega leta. Podobno velja za mnoge druge evropske dežele, kjer je starejših vse več, otrok pa vse manj. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je pri nas več kot 30 let in nič ne kaže, da bi se spremenili podatki o odlaganju materinstva, poznejših porokah in manjših družinah. Zato mnogi občudujejo tiste, ki si v teh časih še upajo imeti naraščaj. Ce se odločijo imeti drugega ali tretjega, pa so v očeh mnogih skoraj narodni heroji - ali pa nepremišljeni čudaki, ki spravljajo nedolžne žrtve na ta nori svet... Toda otroci so se od nekdaj rojevali v vseh mogočih in nemogočih razmerah, le da smo v teh časih morda mnogo manj pripravljeni potrpeti, se čemu odpovedati in svoje življenje zastaviti z drugačnimi prednostnimi cilji, sploh če tudi razmere v družbi ne spodbujajo materinstva. Radi imamo svoj mir, udobje, brezskrbnost, spokojno nočno spanje, svoje konjičke in prijatelje. Ko vse to damo na tehtnico, kjer so na drugi strani dolga leta skrbi za zdravje, dobro počutje, izobrazbo in pravilen razvoj otroka v povezavi s kupom stroškov, je za marsikoga odločitev enostavna. In nikoli ne bodo vedeli, kaj vse so s tem resnično zamudili... Ceprav je žal vse več tudi tistih, ki si otroka želijo, pa so še vedno samski, saj je menda v teh časih skoraj nemogoče najti primernega partnerja. Je pa res, da leto, ki se je šele začelo, ne obeta nič dobrega za nikogar od nas, ne za mlade ne za stare. Živimo v preza-dolženi državi, kjer kraljuje podkupljivost, in če se povsod okrog nas hvalijo, da so se že skoraj izkopali iz najhujšega, se mi težko veselimo ob kakšni spodbudni novici. Verjetno je naš predsednik države Borut Pahor še eden redkih večnih optimistov, ki je prepričan, da nam bo šlo letos bolje. Naj se mu besede pozlatijo, pripominjamo in si želimo zgolj to, da ne bi bilo še slabše. Sicer pa tarnanje nič ne pomaga, treba je delati in upati na najboljše. Tako smo zastavili tudi zadnjih šest zgodb, ki smo vam jih podarili za leto 2014. Pripovedujejo o ljudeh, ki na različne načine izstopajo - eni zaradi svojega uspešnega dela, drugi zaradi nadarjenosti ali zanimanja za najrazličnejša področja življenja, tretji zaradi svojega manj običajnega vsakdana, v katerem se znajdejo, kakor najbolje znajo, in v katerem so povsem zadovoljni, kar je danes redek pojav. Naj nam bodo za zgled, da bomo vsem našim otrokom omogočili vse tisto, kar potrebujejo, da bodo zrasli v srečne in zadovoljne ljudi. PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK H OB] TOREK SREDA ČETRTEK PETEK am mm mm Za veselje ob prelomi poskrbeli Haris, Žana Novi tednik že 50. leto čestital mamicam novorojenčkov v celjski porodnišnici Rojstvo otrok je za starše vesel in težko pričakovan trenutek, če se ta zgodi na prelomu leta, pa je še toliko bolj poseben. Ekipa Novega tednika je v porodnišnici Splošne bolnišnice Celje tudi letos obiskala in nagradila mamice, ki so rodile zadnje v minulem letu in prve v letu 2014. Čestitkam so v njihovem varnem objemu prisluhnili Haris, ki je s svojim rojstvom zaznamoval silvestrski večer, ter Žana in Nika, ki sta na svet prijokali prvo jutro novega leta. Zadnji v minulem letu se je ob 20.31 mamici Mirnesi Mujkic iz Velenja rodil deček Haris. »To je najlepše darilo, ki ga lahko dobi mama. Za sina si želim najprej veliko zdravja, veselja, ljubezni, pa tudi denar ne bo odveč,« je dejala Mirnesa in dodala, da je ime za bratca izbrala osem let starejša sestrica. Novorojenček je družini prinesel veliko veselja. Starša nista pričakovala, da bo na svet prijokal prav 31. decembra, saj so zdravniki njegov prihod napovedali za 3. januar. Mirnesa se je tako bolj kot praznovanja novega leta veselila rojstva sina. Prvi v novem letu deklici Adrijana Županec s Planine pri Sevnici pa je prva v letu 2014 rodila deklico Žano. »Rok sem imela 29. decembra, ker pa sem prvega otroka rodila dva dni kasneje, kot so mi napovedali, sem pričakovala, da bi lahko tudi Žana na svet prišla 1. januarja, kar se je nekaj minut pred četrto uro zjutraj že uresničilo,« je dejala Adrijana. Polnoč je dočakala še doma, ko so sicer odprli penino, ki pa je mlada mamica ni utegnila poskusiti, saj je morala pohiteti v porodnišnico, popadki so se namreč že začeli, porod pa je nato tekel zelo hitro. Pa tudi očka še ni nazdravil novemu letu, saj zato še ni bilo časa. To bo mlada družina nadoknadila konec tedna, ko bodo majhno štručko prvič prinesli skozi vrata doma. Mamica pa si zanjo želi samo zdravja. Notranji glas ne laže Druga v letošnjem letu je v celjski porodnišnici luč sveta ugledala deklica Nika, ki se je nekaj minut pred 6. uro zjutraj rodila mamici Klav-diji Strojanšek s Polzele in se pridružila starejši sestrici. Dojenčica Nika se je rodila 13 dni prehitro, tako da Klavdija ni z gotovostjo pričakovala, da bo nekaj ur po nastopu novega leta že v porodnišnici, ji je pa o tem govoril no- Če bodo novorojenčki vse leto tako pridni in mirni, kot so bili ob našem obisku porodnišnice, potem mamice z njimi ne bodo imele prav nobenih težav. Za skupinsko fotografijo so se pred objektiv postavili (z leve): vodja kabineta celjskega župana Barbara Bošnjak, Tone Vrabl, glavna medicinska sestra ginekološko-po-rodniškega oddelka Marija Šišmanovič, namestnica odgovorne urednice Novega tednika Tatjana Cvirn, mamica Mirnesa Mujkic s sinčkom Harisom, glavna medicinska sestra celjske bolnišnice mag. Hilda Maze, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka primarij Vladimir Weber, mamica Adrijana Županec z Žano, podžupanja Mestne občine Celje Darja Turk, strokovni direktor bolnišnice asist. Franc Vindišar, mamica Klavdija Strojanšek z Niko, odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič, vodja marketinga in pomočnica direktorja NT&RC Nina Pader in novinarki Anja Deučman in Tina Vengust. Predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka prim. Vladimir Weber je na svet pomagal številnim novorojenčkom. Po njegovih besedah skušajo v bolnišnici tudi v prazničnih dneh zagotoviti čim več mirnega sobivanja otrok in mamic. »V zadnjih 50 letih se je predvsem spremenil princip sobivanja matere z otrokom. V okviru novorojenčku prijazne porodnišnice je to osnova, ki jo ves čas spodbujamo. Druga bistvena novost pa je prisotnost partnerja oz. očeta pri porodu,« je dejal. Pozdravlja akcijo Novega tednika in Radia Celje, ki razveseli in obdari starše ter nakloni pozornost malčkom. Košara dobrot KZ Petrovče, ki jo je izročila Nina Pader, pa je delovni dan v porodnišnici polepšala še osebju. AKCIJA 3 Želje naših bralcev u leta in Nika tranji občutek. Praznovanje silvestrovega je bilo tokrat bolj umirjeno, seveda ni manjkala zdravica s penino, med novoletnimi željami pa ni manjkala tudi ta, da bi bila deklica, ki je bila takrat še v trebuhu, predvsem zdrava. Otroci so naše upanje Mamicam, ki so nas kljub utrujenosti sprejele nadvse dobre volje, sta odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič in namestnica odgovorne urednice Novega tednika Tatjana Cvirn za njihove otroke podarili zlate zapestnice Zlatarstva Kragolnik in darilo naše medijske hiše. Čestital jim je tudi Tone Vrabl, ki akcijo spremlja, odkar je kot mlad novinar »stopil v čevlje« pobudnika akcije Jureta Kra- Namestnica odgovorne urednice Novega tednika Tatjana Cvirn med predajo darila Mirnesi Mujkič. Odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič je Adrijani Župa-nec zaželela, da bi Žana zrasla v krepko in zdravo dekle. V letu 2013 so v porodnišnici Splošne bolnišnice Celje imeli 1.969 porodov, kar je 145 manj kot leto prej. Rodilo se je 970 dečkov in 1.023 deklic, 24-krat so se rodili dvojčki. V porodnišnici je tako luč sveta lani ugledalo 1.993 novorojenčkov. Nika je prijokala na svet druga v letošnjem letu, in sicer nekaj minut pred 6. uro zjutraj je presenetila mamico Klavdijo Strojanšek s Polzele. Darilo ji je izročila Nina Pader iz marketinga NT&RC. šovca, zvest pa ji ostaja tudi danes, ko je v pokoju. »Ti obiski so bili zame svetinja, zato seveda z ženo na ta dan nikoli nisva odšla na kakšen obisk. Se je pa akcija v teh petih desetletjih tudi nekoliko spremenila. Sprva sem sam kupoval rože, preden sem zjutraj prestopil vrata porodnišnice. Zaradi praznikov je bila takrat ponudba cvetličarn bolj skromna, komaj sem dobil šopek, da sem ga lahko prinesel, ni bilo voščilnic, kaj šele daril. Nato pa so naše akcije s programi, ki smo jih pripravljali, postale ene najbolj odmevnih v Sloveniji.« Bolj kot darila, ki jih prejmejo starši, pa sta po njegovem prepričanju pomembna pozornost in obisk malčkov. TINA VENGUST Foto: GrupA Čestitkam se je pridružila tudi Mestna Občina Celje. Podžupanja Darja Turk je povedala, da so so ponosni na delo Splošne bolnišnice Celje in da se veselijo vsakega malčka, ki se rodi v porodnišnici. Nekaj časa brez Obiski v porodnišnici tokrat na srečo niso bili omejeni, kot se je zaradi razsajanja virusov že zgodilo v preteklih letih akcije. Razsaja pa epidemija na nekaterih drugih oddelkih celjske bolnišnice. Tako so od včeraj prepovedani obiski na kardiološkem oddelku, oddelku za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo, oddelku za bolezni prebavil ter oddelku za hematologijo in onkologijo. Obiski so prepovedani do preklica. Barbara Šoster Rutar iz Nazarij: »Osebno mi bo leto 2013 ostalo v spominu, ker sem praznovala okrogli jubilej, poleg tega pa je bilo leto zaradi večjega projekta izjemno delavno, dinamično in lahko rečem naporno. Spoznala sem ogromno novih ljudi, sodelovala z mnogimi partnerji in lahko rečem, da sem pridobila nekaj lepih novih izkušenj. Za naprej si želim, da bi bili otroci zdravi in da bi naš muzej obiskalo veliko obiskovalcev, kakšnih posebnih načrtov pa za letos še nimam. Na splošno ocenjujem, da so časi težki, vendar se nekako bojim, da bomo lahko v prihodnje srečni, če bo vsaj tako, kot je bilo doslej.« Špela Orešnik iz Solčave: »Osebno se mi zdi, da se vsako leto zgodi kaj takšnega, po čemer leto lahko ostane v spominu, in da se vsako leto zgodi kaj novega. Vesela sem, da sem sodelovala pri knjig Gori, doli, sem in tja in da smo jo končno izdali, ker je v resnici nekaj posebnega. Sicer pa lahko rečem, da je bilo minulo leto v znamenju filca, saj sem bila zelo aktivna pri izdelavi, v Solčavi smo filcarke ustanovile društvo ... Tudi želje za to leto , ki jih je sicer veliko, so povezane z delom, saj si želim, da bi lahko še naprej ustvarjala brez omejitev. Kar se tiče splošnega stanja, pa bom rekla, da bo zagotovo bolje, saj slabše sploh ne more biti.« Andreja Urnaut iz Šmar-tnega ob Paki: »Zdi se mi, da smo lani v mladinskem centru dosegli neke vrste preboj. Že nekaj časa uspešno in veliko delamo za vse generacije, zdi pa se mi, da naše delo ljudje vse bolj sprejemajo in da so nas vzeli kot pomemben člen celotnega dogajanja v občini. To je bil eden od mejnikov lanskega leta. Za letos si seveda želim podobno ali še več različnih aktivnosti, predvsem pa, da bi se v javni zavod vključili tudi mladi. Želim, da bi predvsem srednješolska generacija začutila, da imajo v hiši mladih varen prostor, saj bi tako lažje udejanjili frazo, da na mladih svet stoji.« Ivan Pavlič iz Zreč: »Leto, ki je za nami, je bilo polno precejšnih sprememb na slabše predvsem na področju ekonomske in s tem tudi socialne varnosti večine prebivalcev naše države. Med njimi seveda tudi za invalide, starejše in vse državljane s posebnimi potrebami. Ker predsedujem Območnemu društvu invalidov Dravinjske doline, želim, da bi se ta trend ustavil. Kot predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice želim tudi, da bi država bolj cenila ne tako majhen prispevek nas veteranov k nastanku samostojne Slovenije. Želim, da bi nam vrnila pravice, ki nam jih je odvzela z zloglasnim Zakonom o uravnoteženju javnih financ vsaj takrat, ko bo gospodarska rast večja od 2,5 odstotka. Veliko zdravja, osebne sreče, medsebojne topline in prijaznih misli ter uresničitev vseh skritih želja pa želim tudi članicam in članom obeh društev, bralcem Novega tednika in vsem občanom.« 4 GOSPODARSTVO Zapleteni vzorci polzelskih nogavičarjev Po imenovanju dodatnega člana uprave odstopila predsednica Karmen Dvorjak -Odločilen bo prihodnji teden Zaposleni v Polzeli, tovarni nogavic, so verjetno novo leto dočakali s precejšnjim nelagodjem in strahom, kaj bo prineslo letošnje leto. Zadnje dni lanskega leta se je namreč v upravi zgodilo več kadrovskih sprememb, seveda pa najbolj odmeva odstop predsednice uprave Karmen Dvorjak. Burno dogajanje se je začelo, potem ko so v nadzornem svetu zaradi kršenja poslovnika razrešili Branko Neffat z mesta predsednice in za prvega nadzornika imenovali Marka Slokarja. V nadzornem svetu so poudarjali, da so v ospredju jasen način delovanja, zagotavljanje učinkovitega nadzora in sprejemanje odločitev o odgovornosti. »Ta tri načela predstavljajo jedro tistega, kar poznamo pod imenom nadzorništvo, saj v proces nadzora upravljanja vnašajo transparentnost, učinkovitost in odgovornost,« je bilo zapi- Kot je potrdil Slo-kar, so zaradi dogajanja banke sprva ostro odzvale. »Več bo znano prihodnji teden, ko naj bi banke prisluhnile argumentom in sprejele reprogam bančnih obveznosti družbe. Sicer so razlogi za obe kadrovski spremembi v rezultatih, ki žal niso takšni, kot se prikazuje v medijih.« Prvi nadzornik Marko Slokar trdi, da rezultati niso tako dobri, kot skuša predstaviti bivša predsednica uprave. (Foto: TT) sano v izjavi, pod katero je bil podpisan Slokar. Hitro in energično Na seji dan pred božičem je za »nemoteno zasledovanje ambiciozno zastavljenih poslovnih ciljev« nadzorni svet imenoval Roberta Tomazina za dodatnega člana uprave. Kot so pojasnili nadzorniki, ima Tomazin bogate izkušnje pri vodenju delovno intenzivnih panog. Z ekipo sodelavcev je uspešno izvedel preobrat v poslovanju družbe Snežnik in v razmerju do družbe Polzela v nobenem smislu ni »kontaminiran«. Kot so še zapisali nadzorniki, vodenje podjetja v kriznih razmerah zahteva specifično upravljanje, ki se precej razlikuje od upravljanja v normalnih tržnih razmerah. Na spremenjene okoliščine poslovanja se je treba izredno hitro in energično odzvati. Podobno hitro in energično se je odzvala Dvorjako-va, ki je odstopila z mesta predsednice uprave. Kot je razl ožila, je nadzorni svet pod Slokarjevim vodstvom spremenil razmerje interesov tako, da so v glasovalnem aparatu prevladali interesi večinskega lastnika nad interesi družbe in zaposlenih. Ker so nadzorniki zahtevali soglasno odločanje o vseh zadevah, so pooblastila Dvorjakove postala vezana na Tomazinovo soglasje, zaradi česar, kot je Dvorjakova zapisala v odstopni izjavi, ne more več prevzemati odgovornosti za izpolnjevanje zavez, ki jih je podala zaposlenim, konzorciju bank upnic, dobaviteljem in davčni upravi. Nezaupanje Kot pravi Dvorjakova, je v dveh letih, odkar je bila imenovana na mesto predsednice uprave, s poslovno-finančnim prestrukturiranjem obrnila izgubo v višini dobrih 4 milijonov evrov v letu 2011 v pozitiven rezultat iz tekočega poslovanja v lanskem prvem polletju. Njen načrt sanacije podjetja je tudi podprl konzorcij bank upnic, uprava pod njenim vodstvom pa je Polzeli tudi zagotovila milijon evrov državne pomoči, ki bo omogočila poplačilo davčnih obveznosti družbe in terjatev dobaviteljev. Dvorjakova je prepričana, da ji je nadzorni svet z imenovanjem Tomazina izkazal veliko nezaupanje. »S to omejitvijo ne morem imeti ustreznega vpliva na potek prestrukturiranja v skladu z načrtom, zato ne morem in ne želim prevzemati odgovornosti do zaposlenih, bank upnic, davčne uprave, dobaviteljev in drugih deležnikov, katerih zaupanje v družbo Polzela se je na podlagi mojih aktivnosti in izpolnjevanja vseh dogovorjenih zavez zgradilo v teh dveh letih mojega mandata.« Dvorjakova je opozorila, da je bil nadzorni svet redno seznanjen z vsemi aktivnostmi uprave in z doseženimi dogovori in rezultati, ki so več kot uspešni, zato je močno presenečena nad njegovim ravnanjem. »Cilji, ki so bili zastavljeni, so močno odvisni od ravnanja bank upnic, Davčne uprave RS, zlasti pa od dobaviteljev. S spremembo strukture v poslovodnem organu se občutljiv odnos med družbo in ostalimi deležniki nemudoma začne krhati, kar je v položaju Polzele zelo tvegano. To je signal notranjih neravnovesij, kar povzroča nezaupanje pri bankah in dobaviteljih, kar bi moralo biti nadzornemu svetu jasno, zato ne bi smel dovoliti, da do tega pride,« je povedala Dvorjakova in dodala, da je s svojim delom v Polzeli več kot zadovoljna, saj so se vse zadeve začele premikati v pozitivno smer. Brez pooblastil Ne glede na to so nadzorniki sprejeli odstopno izjavo Dvorjakove, hkrati pa so jo opozorili, da je dolžna ponuditi 150-dnevni odpovedni rok, o katerem bo nadzorni svet odločil v mesecu dni. Do sklenitve morebitnega sporazuma o skrajšanem odpovednem roku je Dvorjakova, tako pravijo nadzorniki, dolžna aktivno sodelovati pri uresničevanju vseh zavez do konzorcija bank, ministrstva in Dursa, hkrati pa predati vse posle in dokumentacijo drugemu članu uprave, Robertu Tomazinu. Do sklenitve morebitnega sporazuma so nadzorniki Dvorjakovi odredili delo na domu s funkcijo predsednice uprave v odstopu brez pooblastil za zastopanje družbe. Hkrati so Tomazinu podelili pooblastilo za samostojno zastopanje tovarne nogavic brez omejitev. URŠKA SELIŠNIK simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje t j * / Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 CeLje I Mob.: +386 (0] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si Polzelska tovarna nogavic je v prvih devetih mesecih lani po uradnih podatkih poslovala z izgubo v višini 302 tisoč evrov, uprava pa je napovedala, da bo poslovanje sklenila z 229 tisoč evri plusa. V tovarni so zaradi pomanjkanja obratnega kapitala težko sprejemali naročila, zaradi česar so beležili kar 830 tisoč evrov izpada prodaje, vendar so v tovarni nogavic za nemoteno likvidnost pridobili milijon evrov kredita. Kriza opleta z repom Praznike so z nelagodjem preživljali v podjetju Emo-tech, v katerem je pristojno sodišče konec leta uvedlo postopek poenostavljene prisilne poravnave. Podjetje, ki deluje na Ločici pri Polzeli, je v večinski, skoraj 60-odstotni lasti družine Fori iz Velenja. Še predlani so lastniki napovedovali, da za Emo-tech iščejo zunanjega večjega strateškega partnerja. Vendar se je podjetje z 21 zaposlenimi, ki se ukvarjajo z orodjarstvom, zdaj znašlo v poenostavljeni »prisilki«. Kot pravi uprava, je Emo-tech trajneje nelikviden in plačilno nesposoben, obveznosti pa presegajo 8 milijonov evrov. V prvih devetih mesecih lani je Emo-tech ustvaril 635 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, tako da je imel kar 80-odstotni medletni upad. Ob tem je čista izguba dosegla že skoraj milijon evrov. Čeprav Emo-tech še naprej izkazuje za več kot tri milijone evrov kapitala, je v hudih likvidnostnih težavah. Več kot dva meseca zamuja s plačilom kar 3,5 milijona evrov obveznosti do bank in drugih upnikov. Zato je imela družba že od lanskega januarja blokirane vse račune. Zaposleni sicer prejemajo plače, vendar jim podjetje lani ni poravnalo davkov in prispevkov. Na slabše poslovanje Emo-techa je najbolj vplivala kriza v avtomobilizmu, ki je v tesni povezavi z izdelavo orodja v kovinski panogi. To je povzročilo težave v poslovanju, bistveno so se zmanjšali prihodki, podjetje pa je prezadolženo. V postopku poenostavljene prisilne poravnave uprava Emo-techa predlaga polovično poplačilo navadnih upnikov. US Merkur bo odpuščal Merkur je zaradi prezadolženosti objavil insolvenco, družba je vložila predlog za začetek postopka ponovne prisilne poravnave, precejšnje spremembe, predvsem odpuščanje zaposlenih, pa se obetajo tudi v Merkurjevem centru na Hudinji. Merkur je z obljubo 60-odstotnega iztržka za navadne upnike leta 2011 uspešno vstopil v prisilno poravnavo, a mu je uspelo poravnati le dva od petih zajetnih obrokov poplačila. Nova insolvenčna zakonodaja pa je omogočila nadaljevanje prisilne poravnave pod drugačnimi predpostavkami in naknadno izločitev zdravih jeder za ohranitev poslovanja in delovnih mest. Sicer se tudi v celjskem delu Merkurja te dni obetajo precejšnje spremembe, saj naj bi ukinili logistični center. Brez dela naj bi ostalo 80 zaposlenih. US Gorenje v Varšavo V nedavni dokapitalizaciji vplačane delnice Gorenja so v ponedeljek začele vzporedno kotirati na borzah v Ljubljani in Varšavi. Gorenje je uspelo v okviru postopka dokapitalizacije, ki je bil od 20. novembra do 17. decembra, v Sloveniji in na Poljskem zbrati skoraj 17 milijonov evrov. Potem ko je Gorenje jeseni izvedlo dokapitalizacijo, v kateri je z 10 milijoni evrov sodelovala japonska korporacija Panasonic, je sredi tega meseca končalo še drugo dokapitalizacijo. V okviru te je bilo 6 milijonov evrov vplačanih v Sloveniji, 10,5 milijona evrov pa so vplačali vlagatelji na Poljskem. Sveže pridobljeni kapital bo Gorenje uporabilo za načrtovane razvojno-investicijske aktivnosti in za delno odplačilo dolgov. S tem naj bi velenjska družba povečala razvojne sposobnosti in mednarodno konkurenčnost ter izboljšala svoj finančni položaj. S kotacijo v poljski prestolnici naj bi Gorenje pridobilo neposreden dostop do investitorjev na eni največjih srednjeevropskih borz vrednostnih papirjev in povečalo svojo mednarodno prepoznavnost. US Na prodaj kompleksa vrtnarstva in Gradisa Celjsko okrožno sodišče je konec leta izdalo soglasje za prodajo dveh večjih kompleksov, ki ju že dlje prodajajo v stečajnih postopkih. Gre za kompleksa celjskega Gradisa in Vrtnarstva Celje, ki ju zdaj prodajajo po bistveno nižji ceni. Za nepremičnine vrtnarstva je nova izklicna cena malo več kot 536 tisoč evrov, javna dražba pa bo februarja v Ljubljani. Del stečajnega premoženja celjskega Gradisa na Teharjah in v Bukovžlaku ter betonarno bodo poskušali prodati na novi javni dražbi, tokrat po izklicni ceni 1,65 milijona evrov. Prva javna dražba za Gradisovo premoženje je bila že predlani, izklicna cena pa je bila 5 milijonov evrov. Ta in tudi zadnja dražba, na kateri so Gradisovo premoženje prodajali za 2 milijona evrov, nista bili uspešni. Pri določitvi nove cene je sodišče poleg zadnje neuspele dražbe upoštevalo več dejavnikov, med drugim tudi to, da je najugodnejša ponudba za nakup Gradisovega nepremičnega premoženja znašala zgolj milijon evrov. US GOSPODARSTVO 5 Zaradi^ dolgov zapečatili Hotel Štorman Po prepričanju Zvoneta Štormana gre za protipravno dejanje KBM lizinga Varnostni trak pred Hotelom Štorman Delavci brez besed, zgroženi gostje, trak pred vhodnimi vrati in napis zaprto ... Takšna je bila včerajšnja podoba Hotela Štorman v Celju. Ker Zvone Anton Štorman svojemu lizingodajalcu za Hotel Štorman v Celju že dolgo ni več plačeval pogodbeno dogovorjenih lizing obrokov, je včeraj KBM lizing prevzel in zaprl hotel. Štorman se menda v preteklih mesecih ni zmenil niti za dogovore niti za pozive, naj vendarle pokaže vsaj dobro voljo, da bo svoje obveznosti do lizingodajalca začel spet poravnavati. Zaradi spoštovanja do gostov so se v KBM lizingu odločili, da prevzema hotela v svojo posest ne izvedejo sredi decembrskega vrveža, ampak da to uresničijo včeraj, ko je v gostinski in hotelski utrip v Celju, po končanem novoletnem vrvežu, na najnižji točki v letu. Naraščanje obveznosti Štorman naj bi lizingodajalcu dolgoval skoraj tri milijone evrov. Kot so sporočili, so pravne postopke za prevzem hotela v svojo posest začeli v jutranjih urah s pomočjo varnostnikov Prosignala in na osnovi pooblastila za tovrstne operacije, ki so ga predali družbi Administrator. Vse prostore, blagajne in logistična vozlišča dosedanjega Hotela Štorman so zapečatili, zato bo hotel za čas, ko bodo natančno pregledali njegovo stanje, inventar in blagajniško poslovanje, ostal zaprt. Kot še pojasnjujejo v KBM lizingu, so Štormana neštetokrat vabili, naj poravnava svoje obveznosti, kasneje pa tudi, da naj se izseli oziroma prepusti hotel v skladu s pogodbo, ki so mu jo odpovedali že v začetku lanskega leta. Tega ni storil, njegove obveznosti do KBM lizinga pa so samo naraščale. »Tako nam je preostal samo še ukrep prevzema hotela, ki smo ga izpeljali včeraj zjutraj,« je razloge za odločitev KBM lizinga opre- delil njegov pravni zastopnik odvetnik Franci Matoz. V pismu še dodajajo, da je splošno znano, da je Štorman že nekaj časa v poslovnih težavah, ter da so zaposleni, tudi ti, ki so skrbeli za obratovanje Hotela Štorman, že dlje časa brez plač. Administrator za zaščito upnikov Sicer je prvi signal včerajšnjega dogajanja napovedovala izjava za javnost, ki so jo v imenu družbe Administrator Celje, ki je navedena kot zastopnica ekonomskih upravičenj za terjatve do Antona Zvoneta Štormana, pošiljali na novoletni dan. Predstavnik družbe je Tomaž Kranjc, ki je bil včeraj v hotelu, vendar ni želel pojasnjevati dogajanja. Po zatrjevanju te družbe naj bi bil Štorman izjema nacionalnega programa izganjanja sive ekonomije iz države Slovenije. Zvone Štorman: »35 zaposlenih so nagnali iz hotela kot pse, še osebnih stvari niso pobrali. Po kavbojsko so vse storili, kot da smo kriminalci, kot da v svoji gostinski dobi nisem nič naredil. Stvar je pokvarjena, saj je hotel z opremo in s parcelami ocenjen na 4,3 milijona evrov, očitno pa je bil prodan za 1,5 milijona evrov. Prodan je brez parkirišč in opreme.« »Medtem ko je davčna uprava v zadnjih mesecih uprizarjala lov na številne lastnike lokalov, bifejev in drugih gostinskih obratov, ki jih je zapečatila, je eden od najbolj znanih slovenskih gostincev Zvone Anton Štorman, ki upravlja z gostilnami na Vranskem, v Parižljah, v Šmarju pri Jelšah, v Šempetru in s Hotelom Štor-man v Celju, praktično nedotakljiv,« so zapisali ter dodali, da njegova poslovna dejavnost nazaduje že vrsto let. Navajajo še, da ima Štorman že 245 dni nepretrgano blokirane vse svoje transakcijske račune, da že za več mesecev zamuja z izplačili plač, bistveno dlje pa zanje ni poravnal niti prispevkov na plače. »Hkrati pa je v Celju in okolici ter v poslovnem svetu slovenske gostinsko-turistične branže že kar javna tajna, da je Štorman tudi na seznamu davčnih dolžnikov, in sicer v razredu tistih posameznikov, ki davkariji dolgujejo več kot milijon in manj kot deset milijonov evrov.« V izjavi še izpostavljajo vprašanje, kam se pravzaprav stekajo dnevni izkupički vseh njegovih gostinskih lokacij. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Štormanova resnica Seveda so trditve Zvoneta Štormana in odvetnika Jožeta Un-verdorbna, ki sta jih zbranim novinarjem posredovala pred hotelom, povsem drugačne. O dogajanju je Štorman vedel samo to, kar je bilo zapisano v obvestilu o pooblastilu odvetnika Ma-toza. V tem je med drugim zapisano, da hotel »prevzame v neposredno posest kupec oziroma njegov zastopnik Aleksander Jančar«. To je tudi najbolj razburilo Štormana, saj naj bi mu Jančar preko Zorana Podkoritnika zagotovil, da nima interesa za nakup hotela. Štorman je še dodal, da je hotel prodan po povsem neprimerni ceni, in sicer 1,5 milijona evrov. Štorman priznava, da zamuja s plačami zaposlenim, da ima blokirane račune ter da dolguje tudi državi. Vendarle je menda nakazoval denar KBM lizingu. Šlo naj bi za 7.500 evrov mesečno, znesek pa je menda poravnal tudi decembra. Po interno sklenjeni pogodbi naj bi namreč skupaj skušali najti kupca za hotel, s kupnino pa naj bi Štorman poravnal svoje obveznosti. Administrator je specializirana družba s sedežem v Celju, katere glavna dejavnost je priprava pravnih podlag za upravljanje z lastnino. Po prepričanju odvetnika Unverdorbna je bil včerajšnji poseg protipraven, saj pogodba vključuje elemente in določila, kako se v primeru odpovedi prenaša posest. »Privoščili so si grob poseg, saj so iz hotela vrgli goste in zaposlene.« Kot je zatrdil, bodo vložili tožbo zaradi motenja posesti in dodal: »Če mene vprašate, gre pri tej zadevi samo za to, da na slabo banko pride terjatev brez zavarovanja.« VB ■ II ■ ■ m m m ■■ ■ ■ Domačini odhajajo, tujci prihajajo Dobra zasedenost naravnih zdravilišč V slovenskih naravnih zdraviliščih, od katerih jih je kar nekaj na Celjskem, so bile lani po precej neprijaznem pomladanskem obdobju ocene uspešnosti v drugi polovici leta veliko bolj optimistične. V naravnih zdraviliščih so prepričani, da so k temu pripomogli predvsem izredno veliki napori v prodajnih službah in programsko-ani-macijskih ekipah. Še posebej to velja za praznične dni, ki so v slovenskih naravnih zdraviliščih še posebej pestri. Kot pravijo predstavniki zdravilišč, bi ob večjem posluhu in prilagodljivosti zelo toge dr- žavne administracije, ki noče razumeti, da država potrebuje bistveno večjo prepoznavnost in močno promocijo ter samostojno turistično organizacijo in še močno ministrsko podporo, prav turizem državi lahko mnogo hitreje pomagal iz nezavidljive gospodarske situacije. Sezonska nihanja V Termah Dobrna so z lanskim turističnim letom glede na razmere delno zadovoljni. Povečali so obseg nočitev na domačem trgu. Na tujem tržišču so ustvarili manj nočitev, čeprav so povečali število ruskih gostov. Zadnja dva mese- ca v letu sta bila na ravni predlanskega obiska. Ti podatki so samo eden od kazalcev za oceno turističnega leta, ključni bodo finančni podatki. Dejstvo je, da razmere na trgu niso bile najbolj naklonjene večjemu povpraševanju, a tudi država je s spremembami na področju organiziranosti in z zmanjšanjem sredstev za promocijo slovenske turistične ponudbe poslabšala možnosti za boljše rezultate. Napoved za zasedenost kapacitet v prvih letošnjih dneh je bila pozitivna. Pričakovali so, da bo zasedenost precej odvisna tudi od rezervacij italijanskih gostov in »last minute« gostov, ki se bodo odločili za silvestrovanje. Veliko rezervacij so imeli tudi iz Avstrije in Nemčije. V Thermani Laško so v prvih enajstih mesecih lani zabeležili kar 10-odstotni upad nočitev. Vendar se je druga polovica leta - predvsem zadnja dva meseca - obrnila v pozitivno smer in tako beležijo enake rezultate in nočitve kot v predlanskem oktobru in novembru. Najave prihodov gostov za novoletne praznike v obeh Thermaninih hotelih so ponovno kazale, da bodo ujeli rezultate iz preteklih let. V teh dneh so v Laškem slovenski, italijanski, avstrij- ski, hrvaški, srbski in ruski gosti. V znamenju tujcev Za Termami Olimia je zaradi kriznih razmer na trgu precej težavno leto, v katerem so po številu komercialnih nočitev približno na enaki ravni kot predlani. Tudi v Podčetrtku so v pomladanskih mesecih zabeležili manj obiska, reševali pa so se z dobro poletno sezono, v kateri so ustvarili precej več nočitev kot pretekla leta in tudi večji prihodek iz naslova dnevnih kopalcev. Vse skupaj se je na koncu leta odrazilo z nekaj odstotkov nižjimi prihodki kot pre- dlansko leto. Predvsem na novih perspektivnih trgih so zabeležili več kot 10-odstotno rast, malo več kot 5-odstotno večje povpraševanje pa tudi na avstrijskem trgu, s čimer so delno zapolnili izpad na drugih trgih. Zasedenost med prazniki je solidna. Kar se tiče števila nočitev, v Termah Zreče ostajajo na predlanski ravni. Čeprav beležijo 5-odstotni upad slovenskih nočitev, je bolj pozitiven podatek, da so za 16 odstotkov povečali število tujih nočitev. V tem prazničnem času pričakujejo občasno tudi po 100-odsotno zasedenost, kar je približno 4 odstotke več kot v istem obdobju predlani. Največ nočitev bodo ustvarili slovenski gostje, medtem ko bo med tujimi največ Madžarov, Nemcev, Italijanov, Avstrijcev in Rusov. US Z novim letom za večino pocenitev Nov obračun tudi za ravnanje z odpadki - Za gospodarstvo do 42-odstotna pocenitev, rahla podražitev za 240-litrske zabojnike in odvoz bioloških odpadkov CELJE - Z novim letom so stroški ravnanja z odpadki za večino odjemalcev z ožjega celjskega območja nekoliko nižji. Pocenitev bo večina opazila na položnicah, ki jih bo prejela v začetku februarja, je pa to posledica novega obračuna, ki ga določa nova metodologija o zaračunavanju cen komunalnih storitev. Najbolj občutno se bodo stroški znižali v gospodarstvu, ponekod tudi do 42 odstotkov, odstopanja navzgor pa bodo veljala za uporabnike 240-litrskih zabojnikov in rjavih zabojnikov za biološke odpadke. Nov obračun velja v 12 občinah ožjega celjskega območja, kjer opravlja javno službo zbiranja in odvoza odpadkov javno podjetje Simbio. Na območju občin Celje, Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Dobje, Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko in Tabor je v organiziran odvoz odpadkov vključenih 126 tisoč prebivalcev. Rahle popravke cen, večinoma spet pocenitev, bodo občutili tudi občani širšega območja, saj od lanskega leta v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje v Bu-kovžlak vozijo tudi odpadke s Kozjanskega in iz Obso-telja, iz Laškega in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. Z območja Savinjske regije odvažajo odpadke na bistriško odlagališče le z območja upravne enote Slovenske Konjice, zato pa v Bukovžlaku do gradnje ljubljanskega centra prevzemajo odpadke tudi z domžalskega območja. Brez dobička ali izgube V družbi Simbio so oblikovali nov obračun storitev gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na osnovi elaborata, ki je bil potrjen na vseh 12 občinskih svetih. Glede na to, da nova metodologija izvajalcem javnih gospodarskih služb ne dopušča poslovanja z dobičkom ali izgubo, se bodo odslej cene avtomatično spreminjale vsako leto in ne bodo tako kot doslej ostajale nespremenjene več let. V potrjevanje občinskim svetnikom pa bodo v družbi Simbio morali elaborat posredovati samo takrat, ko bodo predvidena odstopanja od obstoječe cene nav- »V skladu s spremembami in z dopolnitvami uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih moramo vsi upravljavci državi predložiti finančno jamstvo, s katerim zagotavljamo, da bomo poskrbeli za ustrezno zaprtje odlagališča in potrebne ukrepe po zaprtju odlagališča,« pojasnjuje novo postavko na položnicah direktor družbe Simbio Marko Zi-danšek. S finančnim jamstvom si namreč država zagotavlja, da upravljavec odlagališča, ko zanj upravljanje le-tega ne bo več poslovno zanimivo, ne bo samovoljno prekinil pogodbe in preprosto odšel, ne da bi poskrbel za ustrezno zapiranje odlagališča in nadzor območja še v predpisanem obdobju po zaprtju. zgor ali navzdol za več kot 10 odstotkov. V povprečju je storitev odlaganja in obdelave odpadkov na Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje po novem letu cenejša za 3,62 odstotka. Nov obračun Ne le, da bodo za odvoz odpadkov v gospodinjstvih plačali malo manj, drugačne bodo tudi položnice, ki jih bodo prejeli v začetku februarja. V Simbiu zbirajo določene vrste komunalnih odpadkov za območje 12 občin, obdelujejo določene vrste komunalnih odpadkov za 24 občin in poskrbijo za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov za prav tako 24 občin Savinjske regije. Cena posamezne javne službe, ki jo plača uporabnik, bo sestavljena iz dveh delov, in sicer iz cene javne infrastrukture (vključuje stroške najema in Po podatkih javnega podjetja Simbio se tako v regiji kot v vsej Sloveniji zmanjšuje količina odpadkov. Razlog za manjše količine, zbrane z javnim odvozom, nista le gospodarska kriza in skrbnejše ločevanje odpadkov že pri izvoru, temveč tudi to, da zlasti odpadni papir in kovine zbirajo tudi nekatera zasebna podjetja. zavarovanja infrastrukture, stroške odškodnin, finančna jamstva in odhodke financiranja, op. p.) in cene opravljanja storitev javne službe. Na položnicah bo tako šest ločeno prikazanih obračunskih postavk, za gospodinjstva, ki so vključena tudi v odvoz bioloških odpadkov, pa bodo še tri postavke. Različni zneski 3,62-odstotna pocenitev stroškov, ki jih imajo gospodinjstva z odvozom odpadkov, je seveda le povprečje, saj odstotka znižanja ni mogoče enoumno opredeliti. Končna cena je namreč odvisna od velikosti zabojnikov, pogostosti odvozov in uporabe rjavih zabojnikov. Zato v nadaljevanju objavljamo nekaj novih izračunov za različne odjemalce. Pri samostojnih stanovanjskih hišah so najpogosteje nameščeni 120-litrski zabojniki, kjer je nova cena za uporabo zelenih in rumenih zabojnikov za celotno regijo in za vse odjemalce, tako gospodinjske kot gospodarske, 12,21 evra; znižanje stroškov za gospodinjstvo pa je 10,8-odstotno. Pri večstanovanj-skih blokih so nameščeni 700-, 1.100- ali 1.500-litrski zabojniki, vendar se zaradi povprečne pocenitve zbiranja komunalnih odpadkov in hkratnega povišanja cene zbiranja bioloških odpadkov v večini primerov končna cena ne bo bistveno spremenila. Zato pa bo razlika zelo očitna za gospodarske odjemalce, saj se jim bodo stroški znižali za od 27 do 42 odstotkov. Nova uredba o cenah namreč prepoveduje razlikovanje cen med uporabniki, doslej pa je veljalo, da je gospodarstvo odvoz odpadkov plačevalo dražje kot gospodinjstva. Na območju 12 občin je 240-litrskih zelenih in rumenih zabojnikov sicer skoraj štirikrat manj kot 120-litr-skih, a za vse odjemalce, ki jih uporabljajo, je nova cena 24,43 evra. Povprečno povišanje za gospodinjske odjemalce tako znaša 20 odstotkov. Dražji bo tudi odvoz bioloških odpadkov, in sicer bo za 120-litrske zabojnike treba odšteti 6,25 evra mesečno za zimski odvoz in 12,50 evra za poletni odvoz vsak teden. Za 240-litrske rjave zabojnike pa je cena 12,50 evra za zimski odvoz in 25 evrov za poletni odvoz. IVANA STAMEJCIC Foto: arhiv NT (GrupA) NA KRATKO Vroča kri zaradi bankomata VRANSKO - Potem ko je med občani novembra vrelo zaradi ukinitve poslovalnice Banke Celje, zdaj vročo kri povzroča še pogosto nedelujoč bankomat NLB. Na občino se v zadnjem času obrača vedno več nezadovoljnih uporabnikov bankomata, ki je nameščen pri trgovini Tuš. Kot pravijo zaposleni na občini, je bankomat, ki ga poleg občanov Vranskega zaradi slabo razpredene mreže bančnih storitev na tem območju uporabljajo tudi občani sosednjih občin, prepogosto nedelujoč, uporabniki pa so se tako prisiljeni voziti do najbližjih bankomatov v približno 10 km oddaljene Trojane oziroma v Šentrupert. Občina je prejšnji petek z dopisom pozvala NLB, naj uporabnikom v najkrajšem možnem času zagotovi nemoteno in kakovostno storitev. ŠO Pridni otroci v Celje ZREČE - Skupino devetih osnovnošolcev in mlajših srednješolcev s Skomarja, ki so čez leto nastopali na prireditvah v počastitev 700-letnice prve omembe tega kraja, so za nagrado povabili v Celje. Povabilo jih je turistično društvo. Otroci so skoraj vsak mesec nastopali na prireditvah, ki so se vrstile od aprila. Med njimi sta bila dva harmonikarja in recitatorji ter igralci, ki so med drugim predstavljali pesnitve pohorskega pesnika Jurija Vodovnika in različne dramske prizore. Prizadevni otroci so za vaje porabili veliko časa. V ponedeljek so si za nagrado v celjskem kinu ogledali film Gremo mi po svoje in se zabavali na bowlingu, prav tako so jih povabili na pico. Vodila jih je njihova mentorica Magda Drozg s Skomarja, ki je kot krajanka prizadevna na različnih področjih. BJ Odškodnina zaradi kanalizacije PREBOLD - Lastnici gostinskega lokala v Matkah bo občina zaradi izpada dohodka v času gradnje kanalizacije izplačala 1.500 evrov odškodnine. Preboldski svetniki in svetnice so kljub nekaterim pomislekom potrdili odškodnino za izpad dohodka lastnici lokala Pri gasilcu v Matkah v času gradnje kanalizacije. Člani pristojnega odbora za gospodarstvo so njeno prošnjo obravnavali že dvakrat, zahtevali so tudi vso poslovno dokumentacijo, jo natančno pregledali, nato pa občinskemu svetu predlagali odškodnino za tri mesece v skupni višini 1.500 evrov, od tega 900 evrov za pokritje mesečnih najemnin za lokal v gasilskem društvu, ostalo pa za pokritje dela stroškov zaposlene. Župan Vinko Debelak je priznal, da tovrstne prakse v ostalih občinah v regiji, kjer v zadnjem času prav tako obnavljajo komunalno infrastrukturo, niso v navadi. »Je pa tudi res, da se obnova ponavadi konča prej, medtem ko se je pri nas močno zavlekla.« LK Za bolj živahen utrip SOLČAVA - Center Rinka, v katerem je tudi turistično-informacijski center, je razgibal življenje tamkajšnjih občanov in jih spodbudil k pestrosti turistične ponudbe. Njegova velika zasluga je tudi, da se Solčava ponaša s kar nekaj zavidljivimi nazivi na področju turizma. Po podatkih Centra Rinka je lani Tic v Solčavi obiskalo malo več kot 9 tisoč obiskovalcev, med katerimi je bilo dve tretjini slovenskih gostov. Med tujimi obiskovalci je bilo največ Izraelcev, sledijo Nizozemci, Britanci, Nemci, Hrvati in Francozi. Največ gostov je bilo v avgustu. US Želje naših bralcev Jasmina Roter Jager iz Braslovč: »V letu 2014 nam vsem želim, da bi bili sebi in drugim ljudje, ki si stisnemo dlan z dobrim namenom, ki se pogledamo v oči z iskrenostjo in s toplino, ljudje, ki se kdaj znamo ustaviti in si dovolimo čutiti mir. Ljudje, ki čutimo, ljubimo in dovolimo biti ljubljeni. Uspehi, dosežki, uresničeni cilji naj bodo le posledica prvega. In smejmo se, na široko in globoko, vse do srca.« Najlažja rešitev: omejitev prometa V Sloveniji je kar nekaj negativnih odmevov na predlog republiške direkcije za ceste, ki namerava na petnajstih odsekih nevarnih slovenskih glavnih in regionalnih cest do konca januarja omejiti vožnjo nad določeno težo. Ukrep je po pojasnilih agencije treba uvesti, ker so pregledi cestnih odsekov pokazali, da so dotrajani do te mere, da na njih ni več možna varna vožnja. Preglede cest sicer opravljajo v skladu z zakonom. Kot izhaja iz poročila Zavoda za gradbeništvo Slovenije, se je stanje na določenih odsekih tako poslabšalo, da odseki niso sposobni prevzemati prometne obtežbe. Zaradi varnosti in tudi zaradi preprečevanja še večje škode je direkcija odredila ukrepe, s katerimi je predpisala še dovoljeno prometno obremenitev, in tako zagotovila varno odvijanje prometa. Presenečenje v Velenju Med spornimi cestnimi odseki bi zaradi tehničnih pomanjkljivosti omejili vožnjo priklopnikov, težjih od 25 ton, tudi po cesti Arja vas-Ve- lenje. Kot pravijo v Velenju, bi bil to precejšen šok. Resda navedeni cestni odsek že dolgo označujejo kot cesto smrti, vendar po njej vsako minuto iz Gorenja odpelje oziroma pripelje priklopnik, naložen z izdelki. Zato v Velenju opozarjajo, da je stanje na tej cesti že brez omejitev skoraj nevzdržno, da pa si ne zanjo predstavljati, kaj bi omejitev vožnje pomenila za šaleško okolje. Zato v velenjski občini upajo, da je napoved omejitev vožnje zgolj opozorilo odgovornim, da se brez denarja ne da cest vzdrževati tako, da bi zadostile zahtevam prometne varnosti. Na seznamu direkcije, kjer bi omejili promet, sta še dva odseka Loke-Ledinščica s premostitvijo v Bistrici. V enem primeru bo prepoved veljala za vozila, težja od 7,5 ton, na krajšem odseku pa obremenitev ne bo smela presegati 25 ton. Prepoved bo veljala še na odseku Bo-štanj-Planina, kjer premostitev načrtujejo v Šmarju, prepoved pa velja za tovornjake, težje od 30 ton. US Foto: arhiv NT (SHERPA) Želje naših bralcev Tomaž Robnik iz Luč: »V teh dneh, ko zaradi vremena ne moremo zagnati smučišča v Lučah, ki smo ga uredili z veliko volje in prizadevanja, seveda razmišljam bolj kot ne o tem smučišču. Vesel sem, da smo dokupili dva topova, žal pa zaradi nesprejetih prostorskih načrtov kakšne širitve žičniškega omrežja ne moremo načrtovati. Sicer je tudi vprašanje, če se sploh splača truditi. V tej državi je namreč za vsako stvar potrebnih ogromno papirjev in zdi se mi, da je na področjih, kjer delaš ljubiteljsko, vse več predpisov in zahtev. Vprašanje je na primer, kako dolgo se bomo še člani Smučarsko-tekaškega društva Luče bodli z vsemi ovirami, ki jih postavljajo pred nas. Zdi se mi, da je to neke vrste odraz stanja v državi in seveda si želim, da bi se to spremenilo.« Radenko Tešanovic z Ljubnega: »Le s skupnimi močmi lahko naredimo, da bo jutri bolje. Seveda se moramo najprej zavedati, do kam lahko gremo in kam lahko sežemo. Držati se moramo teh okvirov in predvsem ne smemo pretiravati ter potem zaradi lastnih neumnosti in nerealnih ciljev biti ujetnik časa, v katerem smo. V bistvu si želim, da bi vsi ljudje razmišljali v smeri, da je vsaka stvar dosegljiva, če je realna. Želim si dobrega in plodnega sodelovanja z vsemi, s katerimi sem poslovno povezan, in s tistimi, s katerimi se trudimo za boljši jutri. Verjamem, da so časi težki in da nikomur ni rožnato. Toda prav v teh trenutkih so pomembni tista čustva in tisti trenutki, ki smo jih malce pozabili. Želim si več spoštovanja med ljudmi, strpnosti in predvsem sodelovanja. Rad bi, da nehamo s problemi svojih predhodnikov. Dovolimo si, da rastemo in zrastemo, le tako bomo uspešni na poti, ki jo vsi tako opevamo.« Tonči Babič iz Bistrice ob Sotli: »Mislim, da nam je lahko tudi znotraj teh težkih časov lepo. S srčnim in z modrim življenjem, v katerem vsak s svojo močjo, delom in talenti pokrivamo vsaj osnovne potrebe sobivajočih. Sicer bodo med nami še vedno razlike, a smisel njih je, da jih pretvorimo v skupno materialno in duhovno bogastvo in polnost življenja vsakega posameznika. Nič nimam proti tistim, ki do svojega bogastva pridejo s sejanjem skupne blaginje, kritičen sem le do tega, da se ga pridobiva z izčrpavanjem ljudi, ki si denar težko prislužijo. V spoštovanju vseh ljudi, ki jih na svojih poteh srečamo in jih v svoje domove in okolje sprejmemo, lahko zaživimo povsod svet v malem, sicer pa nam bo svet premajhen. Vsem želim leto, v katerem bi si zmogli čim več dobrin podajati in deliti, namesto kosati se zanje in si jih zaračunavati. Sicer pa kreativne sanje, pošteno delo in poštene užitke. Pa obilo toplih duševnih in telesnih stikov.« NA KRATKO Več odsekov kolesarske steze ROGAŠKA SLATINA - Direkcija RS za ceste je po nekaj zapletih vendarle podpisala pogodbi za gradnjo več odsekov kolesarske steze med Rogaško Slatino, Podčetrtkom in Bistrico ob Sotli. Večji del steze bo gradilo podjetje Strabag s partnerjem, slatinskim podjetjem Kit-ak Gradnje, krajši odsek pa podjetje Gaal iz Podčetrtka. Direkcija je izvajalca izbrala že pred časom, a pogodb ni mogla podpisati zaradi dveh zahtevkov za revizijo postopka. Prvi odsek kolesarske steze, dolg 420 metrov, bo skozi Rogaško Slatino, drugi, dolg dober kilometer, bo med Rogaško Slatino in Rajnkovcem, tretji dolžine skoraj osem kilometrov in pol pa med Rajnkovcem in Nimnim do Sodne vasi. V drugem delu bo podjetje Gaal zgradilo še dobra dva kilometra in pol kolesarske steze med Aqualuno in Podčetrtkom. Po besedah direktorja Direkcije RS za ceste Gregorja Ficka bodo stroji zabrneli spomladi. Projekt je ocenjen na 6,3 milijona evrov, 85 odstotkov potrebnega denarja je direkcija pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. AD Nadaljujejo tradicijo ŠMARJE PRI JELŠAH - Domači big band je pred koncem minulega leta navdušil na že tradicionalnem božič-no-novoletnem koncertu. Vodja orkestra Kaja Bicskey leto 2013 tudi sicer ocenjuje kot uspešno. Za decembrski koncert so člani Big banda Šmarje pri Jelšah oblikovali repertoar, napolnjen tako s prazničnimi pesmimi kot z ostalimi uspešnicami s slovenske in tuje glasbene scene. Kot osrednja gostja je na tokratnem koncertu sodelovala Alenka Godec, nastopili pa so še Maša But in člana nekdaj zelo uspešnih Kristalov, Boštjan Brantuša in Emil But. Za orkestrom, ki združuje predvsem mlajše glasbene ustvarjalce, saj je povprečna starost komaj 17 let, je uspešno leto, polno nastopov. Med najvidnejšimi vodja Kaja Bicskey izpostavlja poletni koncert s pevko Ano Ferme v Šmarju pri Jelšah in nastop na festivalu Musica v Rogaški Slatini, obljublja pa, da orkester tudi letos ne bo počival. Že 17. januarja bo tako Ano Ferme spremljal na dobrodelnem koncertu v Rogaški Slatini. Adam Bicskey je big band ustanovil že leta 1995, v pomlajenem sestavu pa ustvarja zadnja tri leta. AD Za božič na Krvavico TABOR - Planinsko društvo že več kot desetletje vsako leto na božič organizira pohod na Krvavico in Zajčevo kočo. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko se je prejšnjo sredo prazničnega vzpona udeležilo kar 80 pohodnikov. Polovica udeležencev, ki se je na poti do Zajčeve koče povzpela še na Krvavico, je pot začela v Ojstrici, druga polovica, ki je zaradi razmočenega terena izpustila vzpon na to značilno taborsko planinsko točko, pa se je zbrala pred staro šolo v Lokah. Vsi pohodniki so po uri in pol hoda istočasno prispeli na Zajčevo kočo, kjer jih je čakal čaj. Prav tako so si že tradicionalno privoščili krajnske klobase, ki so jih izdelali na jesenskih kolinah planinskega društva. ŠO Prejel zlato medaljo Slovenske vojske POLZELA - Obrambni minister Roman Jaklič je konec decembra podelil zlati medalji Slovenske vojske za posebne uspehe, požrtvovalnost in prizadevnost pri opravljanju nalog in poseben prispevek k razvoju obrambnega sistema v državi. Poleg Petre Majdič je zlato medaljo prejel tudi podpolkovnik Anton Kanduti s Polzele. Kot so zapisali v obrazložitvi, si je medaljo zaslužil z aktivno vključenostjo v postopek preoblikovanja logistike Slovenske vojske in oblikovanje 157. logističnega polka, ki deluje v sklopu Logistične brigade Slovenske vojske. ŠO Nič denarja za voščilnice VELENJE - Občina tokrat ob novem letu ni pošiljala tiskanih voščilnic po klasični pošti, ampak le elektronske. Kot so sporočili iz velenjske občine, so se lani odločili, da bodo denar namesto za voščilnice namenili dvema humanitarnima organizacijama, in sicer Karitas Velenje in velenjskemu Rdečemu križu. Obema organizacijama občina sicer pomaga tudi med letom, je pa pomoč še posebej dobrodošla v prazničnih dneh. Z elektronskimi voščilnicami je občina toliko privarčevala, da bo vsaki od dobrodelnih organizacij namenila tisoč evrov. ŠK Nadzorni odbor prst uperil v stroške šole Odbor meni, da bi se OŠ Frankolovo morala držati pogodbeno dogovorjenega zneska Šola na Frankolovem naj bi imela po mnenju vojniškega nadzornega odbora prevelike stroške. VOJNIK - Nadzorni odbor občine je v poročilu o poslovanju Osnovne šole Frankolovo med januarjem in novembrom leta 2013, ki ga je predstavil na zadnji seji občinskega sveta, opozoril na visoke materialne stroške šole. Ravnatelj šole opozarja, da varčevanje ni več mogoče. Ob pregledu poslovanja v delu, ki ga financira Občina Vojnik, je nadzorni odbor ugotovil, da vodstvo šole ni v celoti upoštevalo priporočil, ki jih je odbor podal ob prejšnjih pregledih poslovanja. Po besedah predsednice odbora Ivice Stopinšek predvsem ni prilagodilo stroškov okviru, ki ga določa občinski proračun. V njem je bilo za OŠ Frankolovo namenjenih dobrih 43 tisoč evrov, šola pa je na občino naslovila prošnjo po dodatnem denarju. Zaprošeni znesek je najprej znašal 10 tisoč evrov, po analizi stroškov do konca leta 2013, ki jo je opravil odbor, pa je šola znesek prilagodila na dobrih 6 tisoč evrov. Medtem iz poročila odbora izhaja, da je bila prva ocena potrebnega dodatnega denarja pretirana. Prošnje se vrstijo Stopinškova je pojasnila, da je osnovna šola že večkrat prosila občino za dodaten denar. »Problem šole je ogrevanje s plinom, ki je trenutno najdražji energent. To je bil glavni razlog za povečano povpraševanje po dodatnem občinskem denarju. V preteklih letih je občina še zmogla prisluhniti zahtevam in je iz proračuna namenjala še dodaten denar, zdaj pa se je stanje v državi zaostrilo in varčujemo na vseh koncih, zato tudi občina racionalizira poslovanje in skrbno spremlja porabo proračunskih sredstev,« je dejala. Iz poročila odbora je mogoče razbrati, da so stroški ogrevanja alarmantni gle- de na primerjave z drugimi zgradbami, kjer so bili stroški glede na površino manjši. Odbor je izpostavil tudi visoke stroške zavarovalnih premij, ki znašajo skoraj 60 odstotkov stroškov zavarovanj za matično šolo OŠ Vojnik s podružnicami. Poročilo še navaja, da so visoki še stroški električne energije, glede na to, da šola obrokov prehrane ne pripravlja sama, po oceni odbora pa so visoki tudi stroški goriva za šolski kombi in njegovih popravil. Ravnatelj se ne strinja Ravnatelj OŠ Frankolovo Peter Žurej je dejal, da je bil seznanjen le z osnutkom poročila nadzornega odbora, glede katerega so v šoli podali pripombe, mnenja in dodatne informacije, medtem ko poročila, ki je bilo predstavljeno na občinskem svetu, ne pozna. »Z ugotovitvijo, da imamo v šoli visoke materialne stroške, se ne morem v celoti strinjati, saj glede na prejšnja leta ugotavljam, da smo jih uspeli precej znižati. Visoki so predvsem stroški, na katere nimamo vpliva, na primer podražitev vodovoda in kanalizacije od avgusta, medtem ko so bili ostali stroški v pričakovanem obsegu.« Žurej je pojasnil, da so s pomočjo občine letos vgradili toplotno črpalko in uspeli na ta način znižati stroške za eno polnjenje plinohrana. Poudaril je, da je OŠ Franko- lovo zavarovalno vsoto, glede na katero se obračuna premija, v primerjavi s prejšnjimi leti leta 2013 znižala za 20 tisoč evrov. Poraba goriva je po njegovih besedah ustrezna glede na starost kombija, ki šteje pet let. »V šoli smo zavezani, da prevoze z vozilom razporejamo namensko, na ostalo pa težko vplivamo, glede na to, za kakšno vozilo gre in na kakšnih relacijah vozi,« je povedal. Izpostavil je še željo, da bi v prihodnje stari del šole dobil boljšo izolacijo, kar bi lahko doprineslo k večjim prihrankom, sicer pa možnosti večjega varčevanja ob trenutnem stanju zgradbe ne vidi. TINA VENGUST Foto: arhiv NT (GrupA) Nadzorni odbor je v svojem poročilu zapisal, da je OŠ Vojnik s podružnicami upravičena do 116 tisoč evrov iz občinskega proračuna, OŠ Frankolovo pa do 43 tisoč evrov. Po mnenju odbora bi pogodbeni znesek moral biti zgornja meja. Odbor je upošteval obrazložitve ravnatelja, ki se nanašajo na znižano zahtevo šole po dodatnem denarju, pri drugih točkah, ki se tičejo stroškov zavarovalnih premij, goriva, pa odbor po besedah Stopinškove ostaja pri svojih prvotnih ugotovitvah. Končna različica poročila se tako ne razlikuje od osnutka, ki ga je dobil ravnatelj. »Te zadeve bomo še dodatno pretresli z odgovornimi v šoli in bomo nato morda sprejeli kakšne ukrepe,« je še dodala predsednica odbor. Nekaj sto evrov ŠMARTNO OB PAKI - Mediji so poročali o previsoko izplačanih plačah javnih uslužbencev v posameznih občinah, med katerimi je bila omenjena tudi Občina Šmartno ob Paki. V občinski upravi so povedali, da so v zvezi s tem izdali obvestilo za javnost, v njem pa pojasnili, da je do napak prišlo v letih 2008-2010, kar je razvidno tudi iz zapisnika o končanem inšpekcijskem pregledu, ki ga je konec marca izdal inšpektorat za javno upravo. Kot so še povedali, so bile ugotovljene nepravilnosti odpravljene že konec leta 2012, prav tako so javni uslužbenci izplačanih več sto evrov tudi vrnili lokalni skupnosti. V šmarskem mladinskem centru so pojasnili, da so se znašli med omenjenimi zaradi sistemskih napak in napak računovodskega servisa pri obračunu plač javnih uslužbenk. Napake so odpravili, kar potrjuje tudi zapisnik o končanem inšpekcijskem pregledu. Znesek preveč izplačanih plač sta dve zaposleni že v celoti vrnili konec predlanskega leta, tretja uslužbenka ga bo v celoti vrnila v teh dneh. Kot so še dodali, proračun zaradi tega ni bil oškodovan. US Obeležja ob cestah niso dovoljena BRASLOVČE - Občinski svetniki so na zadnji seji v letu 2013 po krajši razpravi potrdili nov predlog odloka o občinskih cestah. Predlagatelji odloka, odbor za okolje in prostor, je pred zadnjo predstavitvijo vanj vključil nekatere pripombe svetnikov, tako da zdaj veljavni odlok predvideva, da je varovalni pas za lokalne ceste širok vsaj šest metrov, medtem ko je pri javnih poteh širok vsaj štiri metre. Kot je pojasnil župan Branimir Strojanšek, je z novim odlokom ob občinskih cestah in varovalnem pasu prepovedano tudi vsakršno postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj. S tem naj bi doprinesli k večji preglednosti in nenazadnje tudi prometni varnosti. Dejstvo je, da so na nekaterih odsekih zasaditve in tudi zidane konstrukcije že postavljene bliže cestišču, a kot obljublja Strojanšek, jih za zdaj ne bodo rušili. LK NA KRATKO Mesta lahko največ storijo CELJE - Pristop h konvenciji županov za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida na območju mestne občine, ki so ga na zadnji seji potrdili tudi mestni svetniki, je tesno povezan z odlokom o načrtu za kakovost zraka v Celju. Lokalne oblasti imajo namreč ključno vlogo pri zmanjševanju učinkov podnebnih sprememb. Mesta so odgovorna za več kot polovico proizvedenih emisij toplogrednih plinov, v njih se porabi do štiri petine vse energije, prav tako v njih živi in dela 80 odstotkov vsega prebivalstva na svetu. Ker lahko lokalne oblasti pogosto bolje kot nacionalne vlade nadzorujejo zadeve mesta, je nastala Konvencija županov pri Evropski komisiji. Gre za dogovor sodelujočih mest, s katerim se zavezujejo, da bodo z izboljšanjem energetske učinkovitosti in s proizvodnjo in z rabo čistejše energije presegla cilje energetske politike EU pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. Ta za obdobje do leta 2020 načrtuje zmanjšanje izpustov za petino. Mesta - med njimi od decembra tudi Celje - se hkrati zavezujejo, da bodo za izvajanje nalog namenila dovolj kadrov in da bodo civilno družbo spodbujala k sodelovanju pri izvajanju akcijskega načrta, vključno z organiziranjem lokalnih energetskih dni. IS (\ ENERGETIKA k" CELJE Plačala bo občina KOZJE - Od 1. januarja velja v občini višja cena pomoči na domu, ki so jo potrdili na zadnji seji občinskega sveta. Za leto 2014 znaša nova cena efektivne ure 16,58 evra, kar je približno pol evra več kot lani. Za uporabnike se cena ne bo spremenila, saj bo več plačala občina. Za uporabnike tako znaša končna cena tudi v letu 2014 štiri evre in pol, saj celotno razliko plačuje občina. Ob nedeljah in v nočnem času je cena tudi za uporabnike višja za 40 odstotkov in ob praznikih za polovico več. V podjetju Senior Center za pomoč starejšim iz Bistrice ob Sotli utemeljujejo povišanje cene efektivne ure predvsem z višjimi cenami goriva. Podjetje ima koncesijo za izvajanje pomoči na domu v občinah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek, na območju Kozjega so lani oskrbovali povprečno 24 občanov na mesec. Zanje so skrbele štiri redno zaposlene socialne oskrbovalke. BJ Pregledneje in počasneje DOBJE - Svet za preventivo in vzgojo (SPV) v cestnem prometu je na pobudo voznika šolskega kombija pred časom občino pozval, da bi postavila ogledalo na eni od lokalnih cest, pri osnovni šoli pa znak za območje umirjenega prometa. Občina je oba predloga že uresničila, razmišlja pa tudi o naročilu idejne zasnove za prehod za pešce pri avtobusnem postajališču. Preglednost na križišču na cesti Ravno-Dobje je bila slaba predvsem za kombije in večja vozila, znak za umirjanje prometa pa bo voznike še posebej opozarjal na prisotnost osnovnošolcev in otrok, ki obiskujejo vrtec. Si pa SPV prizadeva, da bi Direkcija RS za ceste označila prehod za prečkanje državne ceste Planina-Šentjur pri avtobusnem postajališču v Dobju. Župan Franc Leskovšek je dejal, da bi občina za prehod morala naročiti projektno dokumentacijo, kar bi po njegovi oceni stalo med 20 in 30 tisoč evri. Ker v Dobju iz direkcije še niso dobili zagotovila, da bi ta prehod tudi dejansko uvrstila v svoj izvedbeni načrt, ne želijo, da bi tako drag projekt obležal v predalu. Zato razmišljajo najprej o idejni zasnovi, ki bi pokazala okvirno vrednost izdelave projektne dokumentacije. TV NA KRATKO Proračun pod streho PODČETRTEK - V proračunu občine za leto 2014 je načrtovanih več kot osem milijonov evrov prihodkov in odhodkov. Letošnji prihodki so od lanskih višji za polovico, odhodki pa za 65 odstotkov, več kot polovico proračuna je za naložbe. V proračunu, ki so ga sprejeli na decembrski seji občinskega sveta, je največja naložba dvajset kilometrov novih vodovodov. Ta je v okviru razpisa oskrbe s pitno vodo v porečju reke Sotle, kjer se je leta 2013 zapletlo z izbiro izvajalca. V proračunu za leto 2014 sta tako skupaj upoštevana tako lanski kot letošnji delež naložbe v boljšo oskrbo s pitno vodo. Med večjimi naložbami je prav tako prenova medobčinske ceste iz Virštanja v Loko pri Žusmu. BJ Boleč spomin VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@va-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Hitreje, varneje manj hrupno V obmejnem kraju se veselijo obvoznice in ŠOŠTANJ - V občini so si lansko leto zagotovo zapomnili po odpravljanju posledic poplav iz novembra 2012. Voda jim je povzročila za več kot 5 milijonov evrov škode. Za najnujnejša dela, za sanacijo zajed v ceste, plazove, ki niso ogrožali samo objektov, ampak tudi življenja, in za ureditev infrastrukture ter vodotokov so namenili 750 tisoč evrov. Večino so poplačali sami, saj so od države dobili povrnjenih 270 tisoč evrov. US Modemi še razburjajo VITANJE - V občini, kjer so uredili eno od prvih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v državi, se nekateri občani še vedno pritožujejo zaradi računov upravljavca za zamenjavo modemov. O tem je bilo govora že na treh jesenskih sejah občinskega sveta. Občina je zato pred nekaj dnevi na upravljavca naslovila dopis, kjer opozarja na pritožbe občanov. Družba Tritel, ki je gradila omrežje v okviru javno-zasebne-ga partnerstva, je občanom zaračunala zamenjavo modema, z izjemo prve zamenjave. Za drugo zamenjavo so občani morali plačati blizu sto evrov za delo in kilometrino. Največ poškodb modemov je bilo med poletnimi udari strele, zato so iz Tritela občane že opozorili, da morajo v nevihtnem vremenu naprave obvezno izklapljati. Na to je na septembrski seji občinskega sveta svetnike posebej opozoril direktor Tritela Miran Miha-čevič iz Ljubljane. Na tej seji so svetniki zahtevali, da mora Tritel pripraviti rešitve glede stroškov zamenjave modemov najpozneje do marca. Pritožbe zaradi stroškov je bilo znova slišati na novembrski ter na zadnji seji občinskega sveta. Župan Slavko Vetrih je zato svetnikom obljubil, da bo na naslednjo sejo spet povabil direktorja Tritela. BJ Zaradi proračuna pred sodišče? ŽALEC - Pri sprejemu proračuna za letos se je zapletlo pri postopkih vložitve amandmajev. Svetnice in svetniki kluba Dajmo Žalec so jih vložili v imenu kluba in ne kot svetniki, kar je v nasprotju z občinskim poslovnikom. Zato se župan in svetnikih glede 24 vloženih amandmajev niso opredelili. Bolj kot vsebina proračuna je tokrat odmevala domnevna ponovna proceduralna napaka pri vložitvi amandmajev kluba Dajmo Žalec, na čelu katerega je nekdanji župan Lojze Posedel. Ta sicer meni, da amandmaji glede na politično podporo, ki jo ima župan v občinskem svetu, ne bi bili sprejeti, a je hkrati prepričan, da vodstvo občine obrazložitve ni želelo poslušati zato, ker bi se videlo, da je usmerjeno v betone, asfalte in zunanje ureditve, pozablja pa na socialo, društveno delovanje in civilno družbo. Župan Janko Kos te očitke zavrača in kot pravi na zgodnje predvolilne igre ne pristaja, svojemu predhodniku pa sporoča, da bi, glede na to, da je kar nekaj časa županoval, moral vedeti, kako se pravilno vloži amandmaje. Ker so v svetniškem klubu prepričani, da so amandmaje vložili pravočasno in pravilno, bodo dokumentacijo o tem, kako so bili onemogočeni pri sooblikovanju proračuna, posredovali ustreznim ustanovam in sprejetje proračuna spodbijali po sodni poti. LK ROGATEC - Že dober mesec voznike ob vstopu v Rogatec cesta popelje po novi trasi. Direkcija RS za ceste je namreč po dolgem načrtovanju in več letih gradnje le zgradila obvoznico mimo gosto naseljenega dela kraja. Pred dvema tednoma sta direkcija in občina pridobitev še uradno predali namenu. Obvoznica je precej spremenila podobo Rogatca, krajani pa so je izjemno veseli, saj so nanjo dolgo čakali. Po besedah župana Martina Mikoliča gre za vzoren primer umestitve ceste v prostor, najpomembneje pa je, da je promet, predvsem težki tovornjaki, zdaj usmerjen mimo središča naselja. Tako v naselju ni več hrupa, promet proti slovensko-hrvaški meji je bolj pretočen, cesta pa prav tako omogoča večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Prebrodili vrsto težav Ker gre za državno cesto, je vajeti prevzela Direkcija RS za ceste. Čeprav je obvoznica dolga le 700 metrov, težav ni manjkalo. Sprva se je zapletalo pri denarju, zatem je v težave zašel še izvajalec del, podjetje Nivo. Prve etape, ki je med drugim obsegala gradnjo krožišča, ni končal in dela so obstala. Stroji so utihnili kar za leto dni, potem je direkcija vendarle izbrala novega izvajalca, slatinsko podjetje Gic Gradnje. To je končalo prvo etapo in se lotilo še druge. Med drugim je bilo treba po- Novo vodstvo LJUBNO - Vodenje turističnega društva, ki vsako leto pripravi eno najbolj odmevnih prireditev Flosarski bal, je prevzel Radenko Te-šanovic. Novo vodstvo društva so izvolili na izrednem občnem zboru, potem ko je odstopil dosedanji predsednik Stanko Rihter. Ena od aktivnosti društva še naprej ostaja poenotenje turistične ponudbe, k čemur bi radi pritegnili več ponudnikov gostinskih in turističnih storitev. US Zaupate nam že —69 let— k Na 700-metrski obvoznici je med drugim tudi krožišče, za varno pešačenje pa so med drugim poskrbeli z gradnjo lesenega mostu. leg ceste zgraditi most in brv čez potok Draganja, pločnik in kolesarsko stezo ter regulirati potok. Novo podobo sta dobila tudi avtobusno postajališče in prostor pred železniško postajo. Gradnja obvoznice je stala malo več kot dva milijona evrov. Več kot 1,7 milijona evrov je zagotovila Direkcija RS za ceste, občina je, tudi v obliki zemljišč, dodala slabih 270 tisočakov. Po končanju obvoznice se številni sprašujejo, kdaj bo direkcija uredila še eno črno točko, državno cesto skozi trg Rogatec, ki je ozka in precej uničena. »To cesto smo že večkrat preplastili, nekaj preplastitev še načrtujemo. Vedeti pa je treba, da denarja za ceste v državnem proračunu primanjkuje, upam, da se bodo zadeve v prihodnjem letu stabilizirale,« pravi direktor direkcije mag. Gregor Ficko in dodaja, da se direkcija v pogovorih z ministrstvom za infrastrukturo in prostor ves čas trudi zagotoviti dodaten denar. Nova kanalizacija Rogatčani niso slavili le končanja obvoznice, temveč še ene pridobitve, kanalizacije in vodovoda v vzhodnem delu naselja Rogatec. Občina je za skoraj milijon evrov vreden projekt dobila sofinanciranje Evropske unije, saj je bila uspešna na razpisu razvoja obmejnih območij s Hrvaško. »To je bil eden zahtevnejših projektov, saj je bilo treba razkopati ceste v ozkih ulicah in potrebna je bila res velika potrpežljivost ljudi,« razlaga župan Martin Miko-lič. 120 gospodinjstev bo na novo priključenih na kanalizacijsko omrežje, ki vodi v čistilno napravo v Rogaški Slatini, projekt je prinesel še 1.400 metrov obnovljenega vodovodnega omrežja na območju zdravstvene postaje. Veliko dela je bilo tudi nad zemljo, saj so novo podobo dobili ceste in pločniki v tem delu naselja. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Želje naših bralcev Vanja Lednik iz Tabora: »Leto 2013 je na eni strani postreglo z lepimi trenutki, kot je bilo evropsko košarkarsko prvenstvo, ki je povezalo Slovence, in na drugi strani z nekoliko manj spodbudni. Moralna in ekonomska kriza sta se le še poglabljali, korupcija pa je zaznamovala marsikatero politično afero. Ker bo tudi leto 2014 najverjetneje še naprej zelo pestro, želim, da bi se Slovenci znali povezati in najti način, kako se izkopati iz turobnega vsakdana. V času košarkarskega evropskega prvenstva smo že dokazali, da smo se sposobni združiti, zato verjamem, da nam bo to uspelo tudi v prihodnjem letu.« Anton Rebič iz Rogatca: »Meni bo leto 2013 ostalo v kar lepem spominu, saj se je v našem kraju letos res veliko postorilo. Zelo sem vesel predvsem obvoznice, ker je bila res nujno potrebna. Na osebnem področju pa je bilo leto podobno kot pretekla. Kakšne so moje želje za prihodnje leto? Sem že precej v letih, tako da nič ne napovedujem rad. Nobenih posebnih pričakovanj nimam. Na ravni celotne države pa dvomim, da bo prihodnje leto kaj boljše kot letošnje, saj vidite, kaj vse se dogaja. Če bodo ljudje na položajih še naprej tako požrešni, krize še ne bo kmalu konec. Bralcem Novega tednika pa želim veliko zdravja in da bi tisti, ki iščejo službo, prihodnje leto le lahko nekaj delali.« OKOLJSKA PACKA Za odvoz ožganin s parkirišča ob Teharski cesti bi bilo več kot dovolj nekaj ur dela, a vseeno ostaja požarišče neočiščeno že pol leta. Ožganine še pol leta po požaru Konec junija je velik požar na območju tovarniškega kompleksa nekdanjega Topra ob Teharski cesti v Celju uničil skladiščne in poslovne prostore. Po požaru je ostalo pogorišče neočiščeno, še več, dodatno so se tam nabirali odpadki, ki so se jih ljudje tako ali drugače želeli znebiti. In tako ni ostalo le nekaj dni, pač pa se nesnaga na robu parkirišča valja že natančno pol leta. Zaradi neurejene okolice so seveda nejevoljni najemniki drugih poslovnih prostorov v tej stavbi. Nad neočiščenim požariščem se čudijo tudi stranke, ki morajo mimo tega kupa ožganin, če želijo priti v posamezne lokale. Vodjo inšpektorjev v Inšpekcijski službi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Celje, Štore, Laško in Žalec Janez Ku-šar pojasnjuje, da bi moral za odstranitev ožganin poskrbeti lastnik pogorelih prostorov. Prav zaradi tega je nekaj tednov po požaru družbo Hypo Leasing pozval, naj uredi okolico, in tudi dobil zagotovilo, da bo delo opravljeno. A namesto, da bi lastnik očistil območje, je vmes prišlo do spremembe lastništva in zdaj je to območje v lasti Hypo Alpe Adria bank. Ker se podoba tudi po nekaj mesecih ni spremenila, je inšpektor posredoval tudi v tej družbi, kjer so mu zatrdili, da bodo območje očistili takoj, ko bo zaključen postopek pri zavarovalnici. Glede na to, da pri kupu nesnage ob Teharski cesti ne gre za divje odlagališče odpadkov, inšpektor nima niti te možnosti, da bi nevestnega lastnika oglobil. Pol leta, kolikor je minilo od požara, pa je za odstranitev ostankov in čiščenje požarišča vendarle nerazumno dolg čas. IS Foto: SHERPA Počivalškova nova svetnica LAŠKO - Po smrti svetnika Danijela Dobrška je njegovo mesto v občinskem svetu na zadnji seji občinskega sveta tudi uradno zasedla Milena Počivalšek. Počivalškova sicer ni več članica stranke DeSUS, na listi katere je bila izvoljena, vendar je državna volilna komisija sporočila, da to ne vpliva na njeno pravico do mandata občinske svetnice. Kljub temu Počivalškova ne bo dobila mest v komisijah, ki jih je zasedal Dobršek. V statutarno-pravni komisiji ga bo nadomestil Jože Kotnik, v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa Matjaž Pikl. ŠK Blagoslovili so vino VOJNIK - V podružnični cerkvi sv. Tomaža nad Vojnikom je bil v petek blagoslov vina, ki so se ga udeležili številni vinogradniki in ljubitelji vina. Blagoslova, ki ga je na povabilo vinogradnikov opravil vojniški rojak, celjski škof Stanislav Lipovšek, se je udeležilo več kot petsto občanov. Cerkev je bila za vse zbrane veliko premajhna. Škof je maševal skupaj z domačim župnikom Antonom Per-gerjem, med njunim somaševanjem so dali poudarek mislim o vinu in vinski kulturi. Maša je bila namenjena vsem živim in pokojnim vinogradnikom. Dogodek so pripravili v sodelovanju med župnijo in društvom vinogradnikov. Predsednik vinogradniškega društva Mirko Krašovec je po maši zbrane povabil k prazničnemu druženju ob vinu, planinsko društvo jih je v bližnjem planinskem domu počastilo z golažem. BJ Na krožišču konja SLOVENSKE KONJICE - Na novem krožišču v bližini avtocestnega priključka v Tepanju so postavili kipa dveh konj. Konj je simbol Konjic in je upodobljen v občinskem grbu. Za krožišče, ki bo dokončno urejeno v prvih mesecih leta 2014, so velika kipa konj iz brona naročili iz Italije. Konja sta stala 15 tisoč evrov. Novo krožišče je državna naložba, občina je za kamnoseška dela dala na stran 16 tisoč evrov, ostalo bo plačala krajevna skupnost. Ta si pomaga predvsem z denarjem, ki so ji ga namenili donatorji. Postavitev konj je v javnosti sprožila tako pozitivne kot negativne odzive, saj nekateri menijo, da naj bi denar raje namenili za socialno ogrožene občane. BJ Tretjič na državno LUČE - Generacija izredno nadarjenih vsestranskih športnic iz Osnovne šole Blaža Arniča je znova dosegla lep uspeh. Košarkarska ekipa deklet se je, potem ko jim je to uspelo dvakrat zapored v mlajši kategoriji, tudi med starejšimi deklicami uvrstila na državno tekmovanje. Ekipa iz lučke šole je slavila na področnem tekmovanju v Nazarjah, kjer so poleg gostiteljic, domače ekipe iz Nazarij, in Lučank sodelovale še učenke OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki in Karla Destovnika - Kajuha iz Šoštanja. Tako so se Lučanke tretjič zapored uvrstile na državno tekmovanje, kjer jih za uvrstitev v polfinale čakajo boji z nasprotnicami iz Maribora in Murske Sobote. US NA KRATKO Več potreb kot denarja GORNJI GRAD - Iz občinskega proračuna so v zadnjih dveh letih za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav namenili sto tisoč evrov. V lanskem proračunu so za male čistilne naprave namenili 70 tisoč evrov, vendar je denarja hitro zmanjkalo. Kot so zagotovili v občinski upravi, bodo vsi, ki so lani gradili čistilne naprave, lahko za subvencijo zaprosili v letošnjem letu. V občini Gornji Grad je več kot 400 gospodinjstev, ki nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje in bodo morala do leta 2017 poskrbeti za lastne male čistilne naprave. US Katalog turističnih kmetij MOZIRJE - Javna agencija Spirit in Združenje turističnih kmetij Slovenije sta izdala nov katalog, v katerem je na enem mestu predstavljena ponudba kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom. Med predstavljenimi je tudi 26 ponudnikov turističnih storitev iz Zgornje Savinjske doline, kjer so pred petimi desetletji tudi orali ledino na področju te turistične panoge. Novost letošnjega kataloga je predstavitev kmetij s specializirano ponudbo, kjer so med 29 kmetijami tudi tri iz zgor-njesavinjskih občin. US O občinskih cestah ROGATEC - Občinski svet je na zadnji seji med drugim obravnaval predlog odloka o občinskih cestah. Pripraviti je bilo namreč treba nov odlok, ki lahko vsebuje le določila, ki so neposredno povezana z občinskimi cestami in ki niso zajeta že v Zakonu o cestah. Nov odlok je manj obsežen od obstoječega, saj v njem ni več vsebin, ki jih določa Zakon o cestah, ki sicer velja že od aprila leta 2011. Tako ni podvajanja zakonodajnih določil. Odlok sicer sestavlja 35 členov, ki so razdeljeni v sedem poglavij. Med drugim so v dokumentu opredeljene občinske ceste in njihova kategorizacija, odlok vsebuje tudi določila o upravljanju in varstvu občinskih ceste, o njihovi gradnji in vzdrževanju ter o nalogah in pristojnostih inšpekcijskega ter redarskega nadzora. Ker slednje opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek, so se priprave novega odloka vse tri občine lotile skupaj. Odlok bo zato sprejet v dvofaznem postopku. AD Zobozdravstvo po novem DOBRNA - V zdravstveni postaji velja od novega leta nova ureditev službe zobozdravstva. Dosedanja zobozdravnica Savka Finka, ki odhaja v pokoj, je namreč koncesijo vrnila. Za zobozdravstvo na Dobrni skrbi po novem javni zavod Zdravstveni dom Celje. Finka, ki je imela koncesijo od leta 1994, je občino o odhodu v pokoj obvestila pred nekaj meseci. Občina je nato ponudila izvajanje programa zobozdravstvene dejavnosti Zdravstvenemu domu Celje, saj je ravnala v skladu s pozivom ministrstva za zdravje, po katerem bi koncesijo podelili le v primeru, če javni zavod izvajanja službe ne bi mogel zagotoviti. V Zdravstvenem domu Celje so se odločili za prevzem službe in objavili razpis za zaposlitev zobozdravnice. Na Dobrni tako od novega leta dela zobozdravnica Monika Vo-dopivec, ki bo v ambulanti skupaj z dosedanjo medicinsko sestro. Opremo zobozdravstvene ambulante je javni zavod odkupil od dosedanje zobozdravnice. BJ Zelena luč za podražitve RADEČE - Občinski svet je na zadnji redni seji potrdil spremenjene cene storitev oskrbe s pitno vodo in zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Na območju občine opravlja omenjeni storitvi podjetje Komunala Radeče. Cena oskrbe z vodo se bo za tričlansko družino, ki porabi 12 kubičnih metrov vode, mesečno podražila za 1,31 evra in bo znašala slabih 38 evrov. Tričlanska gospodinjstva so doslej za storitev zbiranja komunalnih odpadkov v 120-litrski posodi v povprečju plačevala okoli 14,5 evra, z novim letom pa bo cena te storitve znašala približno 15 evrov. Spremenil se bo tudi način odvoza odpadkov. Komunala Radeče bo mešane komunalne odpadke namesto enkrat tedensko odslej odvažala vsaka dva tedna. Biološke odpadke bo od sredine novembra do sredine marca odvažala vsaka dva tedna, v ostalih mesecih pa enkrat tedensko. TV KULTURA 11 Spletna obrazov knjiga znanih Ste že pobrskali po spletnem biografskem leksikonu celjskega območja in Zasavja? Urednik spletnega biografskega leksikona celjskega območja in Zasavja je Marijan Pušavec. Leksikon najdete na spletni povezavi www. celjskozasavski.si. področju pomembno zaznamovale okolje. Nikoli končana zgodba Urednik Marijan Pušavec prvi, da si prizadevajo, da bi bil leksikon zanesljiv pripomoček za vse, ki se bodo poglabljali v življenjski utrip celjsko-zasavskega območja, saj so osebnosti, zbrane v biografskem leksikonu, vsaka v svojem času na svoj način zaznamovale okolje in pustile v njem trajnejše sledi. Spletno stran upravlja celjska knjižnica v sodelovanju z drugimi knjižnicami celjskega in zasavskega območja, vsebine pa vnaša v skladu z vsebinsko zasnovo biografskega leksikona vsaka knjižnica za svoje območje sama. Leksikon nastaja sproti in se dopolnjuje s podatki o znanih osebnostih iz zgodovine in sedanjosti, tako da njegova vsebina nikoli ne bo dokončna. Pušavec še dodaja, da je leksikon rastoča knjiga v dobesednem pomenu besede, saj narava njegovega medija omogoča sprotno posodabljanje gesel, omogoča vključitev konkretne osebe v povezave, ki so o njej že na svetovnem spletu, prek spletnih povezav omogoča dinamične predstavitve posameznih oseb z multimedijskimi vsebinami, predvsem pa omogoča vključevanje novih oseb in s tem popolnejši kolektivni spomin nekega geografskega območja. ŠO Foto: SHERPA Spletni biografski leksikon celjskega in zasavskega območja je del družine že obstoječih spletnih leksikonov (notranjskega, primorskega, pomurskega, gorenjskega, šaleškega, kamniško-komendskega, dolenjskega biografskega leksikona), ki so se jih v zadnjih letih lotile slovenske knjižnice, hkrati pa je vključen tudi v vseslovenski biografski leksikon, ki ga najdete na spletni povezavi znanislovenci.si. s celjskimi godalci! Lokalno in regionalno dogajanje z delom in aktivnostmi zaznamujejo različne bolj ali manj znane osebe. Kdo so in na kakšen način so zaznamovale naše okolje, si lahko preberemo v različnih vrstah gradiva, kar nam v poplavi najrazličnejših informacij, ki nas sicer v določenem trenutku ne zanimajo, vzame kar nekaj časa. Da bi se temu izognili in obenem ohranili spomin na pomembne ljudi, so pred leti v Sloveniji začeli nastajati spletni biografski leksikoni. V zadnjih dneh minulega leta je začel delovati tudi spletni biografski leksikon celjskega območja in Zasavja, ki pokriva območje različnih knjižnic v tem delu Slovenije, njegova koordinatorka pa je Osrednja knjižnica Celje z urednikom Marijanom Pu-šavcem na čelu. V njem so predstavljeni znani prebivalci, ki živijo ali so živeli na območju upravnih enot Celje, Hrastnik, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec. Gre predvsem za osebe, ki so na tem območju s svojim delom na kateremkoli Srečno Celjski godalni orkester je na štefanovo odigral tradicionalni novoletni koncert. Tudi tokrat so godalci dvakrat napolnili dvorano Narodnega doma in navdušili občinstvo z izbranim repertoarjem. Koncert so godalci, ki se jim na novoletnem koncertu vsakič pridružijo še pihalci, trobilci in tolkalisti, začeli z valčkom slovenskega skladatelja Rada Simonitija. Sledila je skladba Henryka Wieniawskega Legende op. 17 za violino in orkester, solist je bil koncertni mojster Celjskega godalnega orkestra Marko Zupan. Slovanski prvi del sta zaključili skladbi Slovanski ples št. 2 Antonina Dvoraka in Koračnica iz operete Baron Trenk Srečka Albinija. V drugem delu so sledile še skladbe Johanna Straussa mlajšega, Josefa Straussa in Rudolfa Biala, občinstvo pa je orkester pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta navdušil še s tremi dodatki. Celjski godalci so s koncertom znova navdušili in Celjane z dobro glasbo pripeljali v novo leto. NC, foto: UROŠ MIJOŠEK Koncert v čast novemu letu Na Gimnaziji Celje - Center tudi v letu 2014 ostajajo zvesti tradiciji in začetek pouka v novem koledarskem letu dopolnijo s tradicionalnim koncertom, ki ga že več kot desetletje pripravljajo v eni od celjskih cerkva. Letošnji novoletni koncert je včeraj odmeval v cerkvi sv. Duha v Celju, ko so nastopili dekliški pevski zbor, fantovska vokalna zasedba FaVoZa, zasedba The Šlagers in vokalni ter inštrumentalni solisti iz dijaških vrst. Na tej celjski gimnaziji, ki sicer s tremi izobraževalnimi programi in skoraj tisoč dijaki sodi med največje srednje šole v regiji, so še posebej aktivni na področju kulture. V okviru šole in alumnija Društva GCC deluje kar šest glasbenih sestavov. Oba zbora in vokalna zasedba Oktet 9 pa so še posebej prepoznavni kulturni ambasadorji gimnazije v slovenskem in mednarodnem prostoru. Za letošnji novoletni koncert so pripravili pester preplet glasbe iz umetne in ljudske zakladnice različnih narodov, dogodek pa je bil obenem tudi uvod v veliko mednarodno koncertno gostovanje, ki ga dekliški pevski zbor, FaVoZa in The Šlagers pripravljajo za februar. V začetku omenjenega meseca namreč v sodelovanju s slovenskimi društvi v Srbiji, tamkajšnjim nacionalnim svetom Slovencev in slovenskim veleposlaništvom v Beogradu načrtujejo dva velika koncerta ob slovenskem kulturnem prazniku. Dijaki bodo nastopil v Zrenjaninu in Subotici. TV NA KRATKO Bistričani so predani glasbi BISTRICA OB SOTLI - Kulturno društvo je pripravilo v sodelovanju z dekliškim cerkvenim pevskim zborom La Vita zelo obiskani božični koncert. Na koncertu v župnijski cerkvi so nastopili trije domači zbori. Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli, ki deluje že približno tri desetletja, vodi domačinka Špela Drašler, študentka glasbene pedagogike. Dekliški zbor La Vita, kjer prepevajo srednješolke in osnovnošolke, obstaja že desetletje in je lani zmagal na festivalu Marijafest na Ptujski Gori. La Vito vodi domačinka Metoda Denžič, ki sodeluje z več kozjanskimi zbori. Na božičnem koncertu je prav tako nastopil otroški cerkveni pevski zbor, ustanovljen pred dobrim letom. V zboru prepeva enajst deklic. Vodi ga domačinka, gimnazijka Teja Tavčer. Nastopajoče je spremljala pianistka Sandra Čepin, ki je diplomirala na akademiji v Gradcu, prav tako so sodelovali trije glasbeniki iz ene od bistriških rok skupin. BJ Praznik pihalnih godb ŠTORE - V nedeljo so imeli v tej občini kar dva koncerta pihalnih godb. V obnovljenem kulturnem domu v Štorah je nastopil Pihalni orkester štorskih železarjev in na Svetini svetinska pihalna godba. Štorska pihalna godba pripravlja koncert vsakega 29. decembra in svetinska godba vsako zadnjo nedeljo v letu. Leta 2013 sta se oba datuma pokrivala, zato je bil dopoldne koncert na Svetini in popoldne v Štorah. Na božično-novoletnem koncertu v obnovljenem štorskem kulturnem domu sta bila gosta pihalnega orkestra pevka Helena Blagne in pevec skupine Štajerskih 7 Matjaž Mrak. V razprodani dvorani sta za konec z občinstvom zapela skladbo Silvestrski poljub. Štorski orkester, ki veliko nastopa na proslavah in praznovanjih, bo marca v isti dvorani znova nastopil z domačim pevskim zborom. Dobro obiskan je bil tudi božično-novoletni koncert svetinske pihalne godbe na Svetini, kjer je kot pevec nastopil dirigent štorskih godbenikov Matej Mastnak. BJ Kino v domačem kraju NAZARJE - Mladinsko društvo je v svoj program dela med drugim zapisalo tudi oživljanje kino sekcije v domačem kraju. V decembru so tako obiskovalcem ponudili že dva filma, še več filmskih predstav pa napovedujejo za januar in februar. Trenutno jim je v pomoč Rajko Krajnc, ki skrbi za predvajanje, stroške pa bo delno pokrila tudi občina. V društvu upajo, da bodo tudi v spomladanskih mesecih nadaljevali dejavnost kino sekcije, seveda pa je to odvisno od števila obiskovalcev. US Od portretov do jaslic REČICA OB SAVINJI - Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je v prostorih osnovne šole odprlo razstavo del z naslovom Družina, sveta družina in jaslice. Gre za dela, ki so nastala v slikarski in kiparski delavnici. V slikarski delavnici na temo družine so v različnih tehnikah nastali portreti družinskih članov ustvarjalcev. Po besedah mentorja Stojana Kneževica je portret ena najtežjih slikarskih disciplin. V kiparski delavnici so ustvarili figure in kipe jaslic. Z njimi so likovniki predstavili sveto družino. Tečajniki so izdelovali miniaturne figure, del delavnice pa so posvetili tudi patiniranju, kjer so kipi dobili značilne barvne tone. US S pesmijo o navadah ob prelomu leta ŠENTJUR - Kulturna društva v občini so decembra poskrbela za številne praznične koncerte. Med zadnjimi v letu 2013 so božično-novoletni koncert minulo soboto v cerkvi sv. Ane na Prevorju pripravili tamkajšnji ljudski pevci. Na koncertu z naslovom Se nov let zaznava so se Ljudski pevci s Prevorja predstavili predvsem s pesmimi, ki imajo pripovedni značaj in odstirajo ljudsko dediščino. V drugem delu so ob spremljavi Jureta Jelena zapeli cerkvene skladbe, saj nekateri člani skupine že več let sodelujejo kot pevci na koru. Medse so člani zasedbe, ki je po izboru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti letos sodelovala na seminarju ljudskih pevcev in godcev v Beltincih kot vzorčna skupina, povabili tudi številne goste. TV 12 FOTOREPORTAŽA Želje naših bralcev Nada Vindar iz Sedlarjevega: »Novoletni čas je čas lepih želja in radosti. V prihajajočem letu 2014 želim vsem veliko zdravja in sreče. Kar je bilo v starem letu slabega, naj bo pozabljeno, dobro naj se nadaljuje in nadgrajuje. Če smo sami srečni in zadovoljni, je takšna tudi naša okolica, pa naj bo v družinskem krogu, službi ali lokalni skupnosti. Ne smemo se zgledovati po nekaterih naših politikih in strankah, kajti radost lahko kmalu izgine. Gospodarskemu in političnemu vodstvu naše prelepe Slovenije želim čim več treznega razmišljanja pri vodenju in izhodu iz krize. Sama pa si želim, da bi še naprej bila delček mozaika naše lepe občine ter zaposlena in ustvarjala v tako uspešnem podjetju, kot je Cinkarna Celje. Dobro vodstvo in zadovoljni delavci so ključ do uspeha. V našem gospodarstvu ni vse črno.« Toni Rifelj iz Gornjega Grada: »Lani so nas naši politiki zasuli z novimi davki, luknjo v bankah in nenehnim obtoževanjem, kdo je za kaj kriv. Včasih bi bilo najbolje, da nehamo gledati televizijo, in bo naše počutje lepše in bolj zdravo. Mislim, da smo nekateri od lanskega leta preveč pričakovali in se nam žal mnogo želja ni uresničilo. Mi, ki smo v tretjem življenjskem obdobju, ne razmišljamo več o lanskem letu - mislim, da smo bolj optimistični in da je naše razmišljanje uprto v prihodnost. Izkušnje iz preteklosti naj bodo življenjski napotki za prihodnost vsem generacijam. Za leto 2014 pesimisti napovedujejo še slabše razmere, optimisti pa pričakujemo, da se nam bodo uresničile želje, o katerih sanjamo - torej zdravje, sreča in še aktivno delo v prihodnje.« Eva Pantelič s Polzele: »Lansko leto mi bo ostalo v dobrem spominu po intimnem veselju pri mojem umetniškem delovanju, v slabem pa po birokratskih ovirah, ki sem jih morala prehoditi za vsaj delno in minimalno ureditev osebnega statusa. Zal me je skupaj z mnogimi mladimi lahko strah prihodnosti, če bo ta še naprej temeljila na pohlepu elit. Hvala tistim redkim, ki nam mladim ustvarjalcem nudijo možnost za prodajo in predstavitev. Celje kot regijsko in turistično središče bi lahko nam mladim ustvarjalcem in tudi že uveljavljenim umetnikom, ki so tudi v vse slabšem položaju, tudi poleti ponudilo brezplačne stojnice oziroma nekaj takšnega, kot ima Ljubljana z Artishem.« Kaja Jošt z Vranskega:»Kljub prijetnim dogodkom, kot so gostovanje evropskega prvenstva v košarki in odlični dosežki nekaterih športnikov, so tudi leto 2013 na žalost najbolj zaznamovali evropska in s tem slovenska kriza, varčevalni ukrepi, vse težje življenjske razmere, protesti. Ravno te razmere so dokazale, da znamo skupiti skupaj. Odmevnih dobrodelnih akcij je vedno več in glede na poročanje medijev je odziv nanje velik, kar je zelo spodbudno. V letu 2014 vsem želim, da bi znali ohraniti to medsebojno povezanost in občutek za sočloveka, a tudi, da bi vsak posebej uspel doseči svoje cilje, tako tiste največje kot tudi tiste čisto vsakdanje, kot je dobro opravljeno delo. «I I I m Vinko Matjaž iz Mozirja: »Kljub vsem peripetijam na političnem področju je bilo leto 2013 zame in za mojo družino eno boljših v zadnjih desetih letih. Zdravje nam je dobro služilo, proizvodnjo nam je uspelo skoraj podvojiti in se temu primerno razširiti. Kaj bi še človek želel več? Vendar med načrti za letošnje leto pričakujem, da se bo treba spopadati s težavami ali z novimi izzivi. Prepričan sem, da če bomo posedali križem rok in tarnali nad svojo usodo, nam novo leto zagotovo ne bo prineslo uspehov. Čas je, da aktivno posežemo v svoj vsakdanjik, odnose in službene zadeve, saj čakanje na čudež tudi v globalnem smislu ne bo obrodilo sadov. Mislim, da bodo morali tudi naši politiki zavihati rokave in končno ponuditi prosto pot spremembam. Čeprav kakšnih nenadnih sprememb na bolje v globalnem smislu ne pričakujem, se mi pa zdi, da je le mogoče opaziti pozitiven premik, pripravljenost in ukrepe, ki naj bi nas popeljali v boljši jutri.« Tomaž Žnider iz Šmarja pri Jelšah: »V letu 2014 si želim čim več časa za ukvarjanje s svojim konjičkom, fotografijo in snemanjem video vsebin, ter na tem področju čim bolj napredovati, dobiti tudi kakšno delo. Obeta pa se še en pomemben dogodek, saj se bo naša družina razširila za novega člana, česar se neizmerno veselimo. Ko razmišljam o prihodnosti Slovenije, pa moje napovedi niso tako optimistične. V Sloveniji se je ustvarila veriga poznanstev, preko katerih se vse dogaja, in ta se po moje ne bo nikoli pretrgala. Navadnim smrtnikom preostane le, da smo tiho in delamo za malo denarja, da gremo prav vsi na ulice ali da prihodnost najdemo v tujini. Napoved žal ni spodbudna, ampak takšna je realnost. Vsem bralcem Novega tednika kljub povedanemu želim, naj se imajo radi, naj si čim več privoščijo za svojo dušo in naj še naprej berejo Novi tednik.« Dedek Mraz je kot zadnje darilo celjskim otrokom prinesel kar novo leto, ob tem pa jim je obljubil, da se decembra v Pravljični deželi znova srečajo - letos bo to že štirinajstič. Prvi v Sloveniji so 12 ur pred vsemi ostalimi v leto 2014 vstopili najmlajši Celjani. Brez penine na najdaljšo noč v letu ne gre. Naj bo 2014 srečno leto! FOTOREPORTAŽA 13 Želje naših bralcev Od želja do dejanj Če bi vse dobre misli in želje, ki smo si jih izrekli v najdaljši noči, v novem letu vsak dan tudi izpolnjevali, bi bilo življenje veliko lepše in bolj prijazno. Zato je zdaj čas, da od besed in želja preidemo k dejanjem in vsaj nekaj malega tudi uresničimo. Osrednje prizorišče Pravljičnega Celja je bilo lani prvič na Krekovem trgu in kaže, da novo urejen trg resnično privabi veliko obiskovalcev. To se je prvič pokazalo že septembra ob evropskem košarkarskem prvenstvu, le malo manj živahno pa je bilo praktično ves december. Brezplačni večerni koncerti so v mesto ne glede na vreme privabili množico ljudi, najbolj živahno pa je bilo seveda na najdaljšo noč v letu, ko je na Krekovem trgu s skupino Rok'n band silvestrovalo okrog sedem tisoč ljudi. Živahen utrip je bil vseh 19 dni tudi v dopoldanskem in popoldanskem času, ko je v Pravljični deželi rajalo več kot 21 tisoč otrok. Največ domačih, a veliko malčkov je knežje mesto obiskalo tudi iz drugih slovenskih krajev, saj je lani iz Ljubljane, Maribora, Velenja in Podčetrtka v Celje pripeljalo 18 pravljičnih vlakov. Otrokom so praznično vzdušje ustvarjale pravljične vile in druga pravljična bitja, skupaj pa se je za dobro razpoloženje malčkov vsak dan trudilo 28 sodelavcev in soustvarjalcev, ob tem pa še Božiček in dedek Mraz ter okrog 560 nastopajočih na odru Pravljične dežele. IVANA STAMEJCIC Foto: GrupA Z glasbo in voščili Ne le v Celju, silvestrovanja na prostem so pripravili tudi v številnih drugih krajih na Celjskem; v Velenju, Žalcu, Slovenskih Konjicah, Zrečah, Podčetrtku, na Dobrni ... Pihalni orkester Šentjur je skupaj z občino že četrto leto zapored pripravil silvestrovanje na domačem Mestnem trgu, kjer je občanom voščil župan mag. Marko Diaci. Za manjše silvestrovanje na prostem so poskrbeli tudi v občini Dobje, kjer so organizacijske niti v roke prevzeli gasilci in občina. Pred gasilskim domom so nastopili lokalni glasbeniki, občani pa so v novo leto vstopili z zdravico in ob nagovoru župana Franca Leskovška. Gasilci so v središču občine postavili smreko velikanko. Okrasili so jo s tisoč lučkami, ki simbolizirajo število občanov Dobja. V večjih krajih Zgornje Savinjske doline so v preteklih letih pripravljali več silvestrovanj na prostem, potem pa so to obliko pričakovanja novega leta povsod opustili. Lani tudi ni bilo tradicionalnega božično-novoletnega koncerta v Logarski dolini, ki je pretekla leta privabljal ogromno obiskovalcev. Vendar je na najdaljšo noč po mnogih letih zopet zaživel trg v Gornjem Gradu, kjer je tamkajšnje turistično društvo pripravilo silvestrovanje na prostem. TV, US, IS Če je še sredi dneva kazalo, da bodo silvestrovanja na prostem zaradi vremena bolj klavrna, se je na večer zvedrilo in zjasnilo. Na Krekovem trgu in v ulicah okrog njega so tako v najdaljši noči našteli okrog 7 tisoč Celjanov in obiskovalcev mesta, ki jim je vse dobro v letu 2014 prvi zaželel župan Bojan Šrot. Pravi uvod v silvestrovanje je za veliko Celjanov v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, letos so si na odrskih deskah lahko ogledali predstavo Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano). Sicer pa so celjski gledališčniki za silvestrovo prvič stopili na oder leta 1998, v predpraznič-nem času pa veliko pozornosti namenjajo tudi najmlajšim, saj so zanje tudi letos pripravili dobro obiskan Decembrski gledališki direndaj. Lucija Lapuh iz Slovenskih Konjic: »Vsak dom nudi toplino, ki je ne premore zunanji blišč. Medtem ko je božič družinski praznik, novo leto radi pričakamo na trgih in ulicah, kjer si voščimo srečno in zdravo novo leto. V letu 2014 želim, da bi drug drugemu prinašali srečo in veselje ter skrbeli za svoje zdravje, da bi se znali ustaviti, občudovati lepoto narave in biti hvaležni za vsak dan.« Jožica Pogorevc iz Velenja: »Želim si predvsem zdravja in sreče. Za našo državo pa si želim predvsem manj korupcije oziroma nič in povračilo vsega slabega, kar je bilo do zdaj narejenega. V naši občini, v Velenju, sem kar zadovoljna. Verjetno si več želijo mlajši, kot upokojenka pa sem si že uredila življenje in sem kar zadovoljna, tako da si želim samo zdravja. Sicer je bilo lansko leto zame in za mojo družino precej uspešno. Nekaj smo delali pri hiši in nam je to uspelo. Drugače pa je bilo v državi. Je bilo zelo slabo. Kar kritično. Caka nas težka prihodnost.« Dolores Kregar iz Rogaške Slatine: »V letu 2014 si želim predvsem zdravja in osebne sreče ter veliko uspehov na poslovnem področju. Ker sem cvetličar-ka, si želim, da bodo ljudje kljub finančni stiski še naprej negovali tradicijo in rože kupovali in podarjali ob pomembnih življenjskih dogodkih, a tudi na kakšen povsem navaden dan. Lepo je namreč nekomu polepšati dan. Moja želja za leto 2014 je tudi, da bi znala naša politika vendarle slišati tudi malega podjetnika. Želim si tudi, da bi se Slovenija čim prej izkopala iz recesije, da bi mladi dobili službe in da bi bilo čim manj lačnih družin. Bralcem Novega tednika želim obilo zdravja, uspehov in zadovoljstva, osrečujte svoje bližnje in imejte se radi. Pomagajte ljudem v stiski, saj se dobrota vedno povrne.« Gašper Palčnik (s sinom) iz Jurkloštra: »Prazniki mi največ pomenijo, ker smo skupaj z družino, otroki, s sorodniki. Da kaj dobrega pojemo, se pogovorimo in se imamo lepo. Zraven sodijo tudi tiste drobne pozornosti, za katere med letom ni časa. Sicer pa si v novem letu želim največ zdravja, mirnega sobivanja v družini in okolici. To je največ. Da bi bilo soglasje v družini, družbi in da bi imeli mir. Kar se pa tiče želja za občino, državo, bom pa na kratko rekel, da bi potrebovali samo navadno kmečko pamet. Nič drugega.« 14 KRONIKA Zakaj moj otrok beži od doma? Klic matere po pomoči - Bolečina in strah pred ponovnim pobegom od doma »Bojim se. Razmišljam, zakaj prihaja do tega in kaj je vzrok pobegom od doma ... Rada bi pomagala sinu, a se tudi sama vrtim v začaranem krogu,« nam je povedala mati 16-letnega fanta, ki je od doma pobegnil že večkrat. Čuti, da je sin v psihični stiski, in naredila bi vse, da bi našla ustrezno pot do rešitve. Strah jo je, da se zgodba ne bi ponovila. Vsaka sekunda, ko ne ve, kje je otrok, je silovita bolečina zanjo. In vsakič, ko odide v šolo, se porodi strah, kaj če se ne bo vrnil domov. Zaradi njega želi ostati anonimna, saj ne želi javno izpostavljati že tako ali tako boleče izkušnje. »Vem, da je takšnih primerov kar nekaj. In nihče od staršev ne ve, kako pomagati otroku,« pove razlog, zakaj nas je poklicala. 16-letnik je v šoli priden prostori in da v njih ne more učenec, nikoli ni imel težav ne z drogo ne z alkoholom. V družini ni nikoli bilo nasilja. Kljub temu se je znašel v psihični stiski, ki je ni znal ubesediti. »Večkrat je potožil, da se v šoli počuti utesnjeno, da ga motijo zaprti zdržati. Toda občutek imam, da mi ni povedal vsega. Ne vem več, kako ravnati, da bi se mi odprl,« pove mati, ki drugih znakov sinove stiske ni zaznala. »Nekoliko se je zaprl vase, postal je tih in ni veliko govoril,« še pojasni. Rada bi ga razumela Ko je sin prvič pobegnil od doma, se je mama najprej obrnila na svetovalko v šoli, ki jo sin obiskuje. »Svetovala mi je obisk osebnega zdravnika. Ta je sina po pregledu napotil k psihologu, a bi do pregleda pri njemu morala čakati štiri mesece. Ravno v vmesnem času je sin spet pobegnil,« doda v solzah. Kaj je sina gnalo od doma, še danes ne ve. S psihološko pomočjo se sprva ni strinjal, nato je očitno le spoznal, da bi mu to pomagalo. Tudi mama je v siloviti stiski, zaveda se, da bo s sinom morala graditi ponoven odnos in da bo pri tem morala sama kaj narediti. »Pripravljena sem tudi sama poiskati strokovno pomoč, da bom sina bolje razumela in znala prepoznati znake, ki bi kazali stisko mojega otroka. Čutim željo, da mu pomagam, a hkrati nemoč. Rada bi spet pridobila njegovo zaupanje,« še zaključi. Sšol Foto: arhiv NT (SHERPA) Pokazati mladostniku, da je na koncu tunela vedno luč! Ob psihičnih stiskah mladih je priporočljiva strokovna pomoč tudi za starše Mladostnik v begu od doma vidi pot do rešitve problema ali do zmanjšanja stiske, ki jo doživlja. Toda beg od doma je le ena oblika bega. »Marsikateri mladostnik ni pobegnil od doma, ampak od bližnjih v svojo notranjost. Prva oblika bega se vidi, druga ne, ampak bolečina je enaka,« razlaga Ksenija Centa, univerzitetna diplomirana psihologinja iz dispanzerja za psiho-higieno otrok in mladine v Zdravstvenem domu Celje. Razlogi za mladostnikov beg od doma so lahko različni in ni nujno, da izvirajo iz družine, govorijo pa o odtujenosti znotraj nje. Starši pogosto ugotovijo, da so z otrokom izgubili pristen in iskren stik, ali pa jim otrok ne zaupa več toliko, da bi pri njih iskal pomoč za svoje težave. Starši takrat ne smejo nikakor pogrevati stvari, obtoževati ali obsojati otroka. Tudi iskanje krivde pri sebi ne prinese nič dobrega. Smiselno je, da tudi sami poiščejo stro- kovno pomoč. Če nečesa ne znajo, ne gre za katastrofo, ostati neveden pa je ovira. Spet je treba začeti graditi zaupen odnos, povedati, da starši želijo samo dobro, otroku stati ob strani in mu dati podporo, med drugim opozarja Ksenija Centa. Ali psihološka pomoč vedno pomaga? Ne le mladostniku, tudi staršem je težko. Delo z mladostnikom in s starši je zahtevno. S psihološko pomočjo večamo verjetnost, da bi ljudje zmogli situacijo spreminjati na bolje. Izhajam iz prepričanja, da je človek notranje motiviran, da bi se bolje počutil. Dobro se počutimo v dobrih odnosih. V primeru odnosa otrok - starši gre za tako zelo pomemben odnos, da se splača delati na tem, da se izboljša. Zavedati pa se je treba, da terapevt ni čarodej. Lahko naredi vse za človeka, nič pa namesto njega. To je delo na dolgi rok in rezultatov ni čez noč. Treba je veliko vztrajnosti, energije, predvsem pa zaupanja vase in v otroka. Psihologinja Ksenija Centa: »Vsak človek nosi zaklad. Čas in pozornost za odkrivanje teh zakladov sta najboljši preventivi. Vedno nas mora zaskrbeti, ko opazimo, da je nekdo sam, izoliran, ali da se ga drugi izogibajo. Največ, kar lahko damo takrat je vprašanje >kako si<, ne samo >kako se počutim jaz<. Še bolj pomembno je vprašanje >kako je tebi ob meni<, predvsem v tesnejših odnosih. Takšnemu človeku je treba pokazati, da ima vsak problem rešitev. Če je ne vidi, to ne pomeni, da je ni. Mlad človek se v duševni stiski počuti, kot da je pristal v temni jami brez izhoda. Ko spozna, da je to le sredina tunela in ne katastrofa za vse življenje, mu bo lažje. Sprevidel bo, da ga bo do svetlobe na koncu tunela pripeljala vztrajnost. Mladostniki imajo samo premalo izkušenj, da bi to vedeli sami. Bi jim pa želela sporočiti, da za vsakim dežjem vedno posije sonce, da med dežjem lahko odprejo dežnik ali počakajo pod streho, da mine ali pa si kljub dežju v družbi s prijatelji naredijo sončen dan ...« Kaj sploh pri mladostniku izzove stisko, da odide od doma, oziroma ga prisili celo k misli na samomor? Sprožilci so lahko različni, v nekem trenutku so zgolj tista odločilna kaplja čez rob. Težave, ki jih doživlja mladostnik kot neobvladljive, pa se najverjetneje nalagajo skozi čas. Po eni strani lahko gre za objektivne zunanje dejavnike (npr. psihične ali fizične zlorabe, zanemarjanje, revščina, bolezni, ...), po drugi strani za subjektivni način doživljanja posameznika ali pa za kombinacijo obojega. Težave so najpogosteje povezane z občutki ne-sprejetosti, neupoštevanosti, neuspešnosti, nemoči, nesa-mozavesti, slabo samopodo-bo. Pomembno je, kako se je mladostnik do trenutka stiske naučil spopadati s težavami, koliko si zaupa, kakšne zglede je imel. Tudi to, kakšne ljudi ima okoli sebe, kajti od njih se je učil spopadanja s težavami. V času otroštva so za otroke skrbeli starši, reševali njihove težave in jih učili reševati. Pri tem so starši bolj ali manj spre- 4M it '^T. VSAK ČETRTEK ob 12.15 mm rradiočelje 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz www.radiocelje POGLED! lue. KRONIKA 15 Pomanjkanje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov Čakalne dobe običajno predolge Predstojnica dispanzerja za psihohigieno otrok in mladine Simona Sanda je ena od le treh kliničnih psihologov na Celjskem. »V našem dispanzerju delamo po principu skupinske strokovne obravnave. Ekipo poleg mene kot klinične psihologinje sestavljajo še specialna pedagoginja, dve logopedinji, dve psihologinji in medicinska sestra. Do konca leta 2012 smo imeli tudi socialno delavko, ki je bila hkrati tudi družinska sistemska psihoterpavetka, a je z novo sistematizacijo dispanzerjev za mentalno zdravje ni več. Pol leta je njeno delo še zagotavljala Mestna občina Celje, zdaj pa tudi ona nima več denarja. Tako smo ostali brez pomembnega člena, saj je socialna delavka vodila družinske terapije tistih družin, kjer so bile težave primarno povzročene z disfunkcionalnimi družinskimi odnosi,« razlaga Simona Sanda. tni - eni se nikoli ne vdajo, prevzemajo pobude in iščejo rešitve, drugi se vidijo kot nemočne žrtve in obupujejo, eni so bolj psihično stabilni, drugi manj - in otrok se ob njih različno usposobi. Prvo je, kako ga učijo reševati probleme, drugo pa, koliko se uspe naučiti. V odrasli dobi pa se pričakuje, da bo človek sam skrbel zase. Mla-dostništvo je ravno vmesno obdobje, ko človek nima veliko izkušenj, pride pa v nove situacije, nove odnose in odgovornosti, do menjave šole, socialnega okolja. Mladostnik se uči drugačnega obnašanja, uveljavljanja v okolju. Išče svoje mesto. Takrat je treba biti strpen do njegovih napak. Nesmiselno je kritizirati, smiselno mu je nuditi oporo predvsem na način, da mu pomagamo širiti in presojati različne možnosti, med katerimi izbira in pri tem upošteva želene posledice na dolgi rok. Kako mladi sploh doživljajo to stisko? Komu povedo najprej? Na kakšen način? Veliko stvari mladostniki rešijo sami v odnosih z vrstniki, kajti o nekaterih stvareh se lažje pogovarjajo med seboj. Nesporno pa so ključni starši. Dobro je, da ima mladostnik zaupne odnose z njimi ali s kom odraslim v bližnjem okolju, na katerega se obrne, ko med vrstniki ne najde odgovorov. To so lahko učitelji, svetovalni delavci, morda trenerji, mentorji pri dejavnostih. Prav pa je, da so starši prvi na seznamu odraslih, ki jim zaupa. Se mladi danes bolj odprejo v primerjavi s preteklostjo? Odvisno od posameznika. Kajti nekdo bo stisko zadrževal v sebi, nekdo pa bo o tem spregovoril. Četudi bo nekdo tiho, bo morda storil nekaj, kar bo opazno, in bo to znak stiske. Pomembno je ustvarjati priložnosti, da se lažje odprejo. Tu se pokaže moč tehnologije, spleta, ki jim zagotavlja možnost poiskati pomoč, ne da bi se izpostavili - ker je anonimno, varno, se lažje odločijo za ta korak. Je prisotnost strokovnjakov na spletnih forumih za mlade ključnega pomena? Absolutno. Mladi se obračajo na mlade, vendar vrstniki nimajo toliko izkušenj. Izkušnja nekoga, kako je prebrodil svojo stisko, namreč ni univerzalen recept. Pri nekomu bo morda dosegla ravno nasproten učinek. Svetovalci na forumih pa lahko opozorijo na vse možne rešitve in pasti. Mladim razložijo, da niso vse stvari črne ali bele, vmes je mavrica. Ko se znajdemo v težavah, izgubimo perspektivo časa. Pozabimo, da bo slabo enkrat minilo. Takrat so besede strokovnjakov dobrodošle. Spletna stran tosemjaz.net denimo ima že reference, kar ponuja večje zaupanje v tistega, ki svetuje. In mladi hitreje prisluhnejo. Se danes starši in otroci premalo pogovarjajo? Da. Ta čas je družini zelo neprijazen. Svet vrti denar in opažam, da zaradi tega prihaja do mnogih neskladij. Veliko je brezposelnih, na drugi strani pa so tisti, ki delajo, prezaposleni. Ni ravnovesja. Zaposleni se bojijo za svoje službe, ob tem pa se izgubijo med občutkom, koliko delati in kako živeti. Ali je vloga človeka, da živi zato, da dela, ali da dela zato, da živi? Koliko življenja porabimo za delo in koliko ob tem za počitek, ker smo od dela preutrujeni in koliko časa namenimo za ukvarjanje z otroki, da jih pripravimo na življenje? Kakšen zgled je to za mlade? Je to lahko magnet, ki jih vleče naprej, da se je vredno za to truditi? Ali mladi čutijo to ekonomsko stisko staršev? Seveda mladi čutijo ekonomsko stisko. Vendar težko verjamem, da bi bil to bistveni razlog za bežanje od doma, saj bi s tem sebe in starše spravili še v večjo stisko. Težave lažje in učinkoviteje rešujemo s sodelovanjem z drugimi kot z be-žanjem. Denar ni vse, a le z njim lahko zagotavljamo višji nivo življenjskega standarda, ki zagotavlja človeku dostojanstvo. Nedopustno je, da ljudje, ki so zaposleni, ne zaslužijo dovolj za normalno življenje brez strahu, ali bo za položnice, kaj šele za npr. družinski izlet, v katerem se poglabljajo družinske vezi, ki predstavljajo tako pomembno varnostno mrežo za slehernika. Kljub vsemu pa zgolj materialne stvari ne zagotavljajo dobrih odnosov. Dobro situirana družina še ne pomeni višje kakovosti življenja in sreče. Po materialni plati morda, ne pa vedno v zadovoljstvu ali pripravljenosti na življenje. Dva televizorja pomenita, da se nikoli ne bodo prepirali, kdo bo kaj gledal, ne bo pa to otroka naučilo pogajanja, ki ga bo v življenju potreboval. Bližnjice niso vedno dobrodošle. Če imamo občutek, da otroku nudimo vse in še več, to morda drži, vendar ga moramo ob tem usposobiti za življenje. Občutka pomembnosti posamezniku ne da to, kar ima, kakšno znamko obleče, obuje, temveč kaj iz sebe naredi. Zato potrebuje ob sebi starše, ki mu pomagajo prepoznavati lastne potenciale in ga spodbujati, da jih razvija. Če to izkoristi za svojo rast in osebno zadovoljstvo, bo lažje preživljal tudi manj ugodne ekonomske okoliščine oz. še več - ustvarjal bo priložnosti, da si svojimi potenciali pridela boljše ekonomske okoliščine. In ker se doma premalo pogovarjajo, otrok poišče pomoč na spletu. Bolje to kot nič. V prvem trenutku pomoči ni važno, ali je oseba fizično pred nami ali je na spletu. Dejstvo je, da je tu in da želi vzpostaviti stik in sprejeti pomoč. Vedeti mora, da problem sam po sebi ni težava, ampak je težava to, kako problem vidi. Kadar mladostnik na spletu izrazi svojo težavo, to za svetovalca pomeni, da želi nekaj spremeniti, želi pomoč. Če je ne bi želel, tega ne bi storil. Pomoči ne bi iskal tudi v primeru, če ne bi upal, da rešitev obstaja, četudi je sam trenutno ne vidi. To so tako za iskalca pomoči kot svetovalca neprecenljiva izhodišča, pomembni temelji za napredek, ki jih je vredno dobro izkoristiti. Svetovalec je v primeru porušenih ali odtujenih odnosov med mladostniki in starši zaradi tega v pomembni prednosti pred starši. Ko mladostnik vidi, da je nekomu mar zanj, da mu nekdo posveti svoj čas in znanje, se lahko začnejo stvari premikati na bolje. Odnos je tisti, ki celi rane in zdravi. Brez občutka, da je svetovalcu ali staršu mar za mladostnika, ni napredka. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ob psihičnih težavah otrok in mladostnikov je nujna čimprejšnja pomoč strokovnjakov. V kakšni meri je dostopna, kakšne so čakalne dobe in koliko svetovanj pripada posamezniku? Pot do dispanzerja za psihohigieno otrok in mladine, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Celje, je z delovnim nalogom ali napotnico osebnega zdravnika, čakalna doba za prvo obravnavo pa je po besedah predstojnice dispanzerja, specialistke klinične psihologije Simone Sanda tri mesece, kar je nekoliko pod povprečjem v državi. Števila obravnav plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zaenkrat ne omejuje. Psihologi z manj pooblastili Sanda se strinja, da so čakalne dobe predolge, in pravi, da se v stroki zavzemajo za to, da bi se mreža psihologov in kliničnih psihologov v javnem zdravstvu razširila in da bi se odprle tudi dodatne možnosti za specialistične študije. Pri tem pozdravlja nedavno povečanje števila psihologov na primarni ravni. Psihologi zdaj tako niso le v Celju, temveč na primer tudi v zdravstvenih domovih v Šentjurju, Laškem in Šmarju pri Jelšah. »A težava je, ker so pri svojem delu omejeni. Psihologi lahko namreč opravljajo le preventivne preglede in osnovne psihološke preiskave, ne morejo pa izvajati svetovalnih in psiho-terapevtskih storitev, saj smo za to področje kompetentni le klinični psihologi,« razlaga Simona Sanda, ki je ena od le treh kliničnih psihologov v celjski regiji. Še večji primanjkljaj je pri pedopsihiatrih. V Celju namreč kljub večkratnim razpisom ni niti enega. Če otrok torej potrebuje obravnavo pedopsihiatra - ti obravnavajo najtežje primere težav otrok in mladostnikov in poleg psihoterapije predpisujejo tudi zdravila - ga v dispanzerju napotijo izven Celja, kar za starše zagotovo pomeni dodatne stroške in čas. V celjskem dispanzerju za psihohigieno otrok in mladine obravnavajo otroke od rojstva do 18. leta. Otrokov razvoj ocenjujejo že v predšolskem obdobju in v primeru primanjkljajev na določenem področju pomagajo organizirati pomoč bodisi v okviru zdravstvenega sistema bodisi na primer šolskega, kot je dodatna strokovna pomoč v vrtcu ali šoli. Delo zaposlenih v dispanzerju v veliki meri predstavlja tudi svetovanje staršem. V najtežjih primerih obravnava takoj Do prve obravnave otrok pri specialistu sicer ni nujno treba čakati več mesecev, saj lahko osebni zdravnik, če presodi, da gre za problematiko, ki zahteva takojšnjo obravnavo, napiše tudi napotnico z oznako nujno ali hitro. »Obravnava je običajno takojšnja, kadar gre za nekakšne hitre spremembe in za intenzivne probleme, na primer težje depresivne motnje s samomorilskimi nameni, samopoškodbe, težje oblike tesnobnosti, anksioznosti ali nasilje,« razlaga naša sogovornica. Dodaja, da so sicer tudi ostale težave resne in se jih ne sme zanemarjati, najpogosteje pa pri njih pomoč poiščejo starši otrok, ki se soočajo z učnimi težavami, s težavami odraščanja in čustvenimi stiskami ob na primer ločitvi staršev, soočajo se tudi z motnjami hranjenja, nastajajočimi osebnostnimi motnjami in z začetnimi psihozami. Včasih otroci in mladostniki pomoč v dispanzerju poiščejo tudi sami. Predstojnica sicer še poudarja, da čakalna doba res ni najkrajša, a da ima tudi večina psihičnih težav dolgo brado in da praviloma ne nastopijo od danes do jutri. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Starši lahko v primeru, da njihov otrok potrebuje svetovanje kliničnega psihologa, tega znotraj javnega zdravstva izberejo sami, obravnave plača ZZZS. V Sloveniji so na voljo tudi klinični psihologi, ki delujejo izven javnega zdravstvenega sistema, obravnava pri njih je samo-plačniška, čakalne dobe pa precej krajše. Morda je življenje otroka tudi ogroženo Prijav o pobegih otrok in mladostnikov od doma na Celjskem ni ravno veliko, vendar se skoraj vsako leto zgodi kakšen. V iskanje in preiskavo okoliščin pobega se vključi tudi policija. Ta se začne takoj pogovarjati z ožjimi sorodniki, prijatelji in znanci pogrešanih, saj je v prvem trenutku najpomembneje zbrati čim več podatkov, ki osvetlijo okoliščine in podajo morda prve možne razloge, zakaj se je nekdo odločil oditi od doma. Mladostniki pobegnejo od doma pogosto zaradi strahu pred starši, ker imajo v šoli slabe ocene, ali zaradi ljubezenskih težav. Včasih pa se izkaže, da je otrok od doma pobegnil zaradi nasilja v družini. Takšni primeri se nato razvijejo v širše preiskave, ki se ponavadi končajo tudi z ovadbami proti nasilnežem. O vsaki preiskavi pogrešanih mladostnikov policija obvesti tudi pristojne centre za socialno delo. Če kriminalisti posumijo, da je morebiti življenje mladostnika ogroženo, ga poskušajo izslediti tudi s pomočjo podatkov o uporabi mobitela. 16 ŠPORT Leto je bilo spet v znamenju juda Malce se je poznalo, da je bilo leto poo-limpijsko, po drugi strani pa so pred vrati zimske olimpijske igre. Januarja je Rok Marguč v Stonehamu na svetovnem prvenstvu v paralelnem slalomu osvojil zlato medaljo in postal najuspešnejši slovenski deskar vseh časov. Februar so celjske judoistke začele na tekmi svetovnega pokala v Sofiji, drugi sta bili Trstenjakova in Velenškova, Miloševičeva tretja. V mesecu marcu so rokometaši Celja Pivovarne Laško v Treh lilijah po zmagi nad Gorenjem osvojili slovenski pokal. V začetku aprila se je Velenj-čan Bernard Vajdič odločil za slovo od belih strmin, v Budimpešti sta evropska prvaka postala Lucija Polavder in Roki Drakšič. Da je Marjan Fabjan »kralj«, sta potrdili Velenškova s srebrnim in Trstenjakova z bronastim odličjem. Maja so celjske košarkarice devetič postale državne prvakinje, rokometaši Gorenja pa tretjič. Nogometaši Celja so se drugič zapored uvrstili v finale slovenskega pokala in v Kopru znova klonili proti Mariboru. Junija so zlate medalje na sredozemskih igrah v Mersinu osvojili tudi Martina Ratej, Lucija Polavder, Vlora Bedeti in Matjaž Ceraj. Marina Tomič je bila bronasta, julija pa se je v teku na 100 metrov ovire spustila pod mejo 13 sekund. Konec avgusta je Vlora Bedeti na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru osvojila tretje mesto. Septembra je slovenska košarkarska reprezentanca v Zlatorogu evropsko prvenstvo v košarki začela z zmagami proti Češki, Španiji in Gruziji, nato pa doživela poraz proti Hrvaški, ki ga ni prebolela. Oktobra so keglja-čice Celja postale podprvakinje svetovnega pokala, na mladinskem svetovnem prvenstvu v judu v Ljubljani je Adrian Gomboc osvojil bron. Novembra je v Areni Petrol Slovenija v prijateljski tekmi ugnala Kanado z 1:0. V mesecu decembru je Staša Lubej postala svetovna prvakinja v wako kickboksu, Dejan Perič pa je drugič po desetih letih izvedel, da je nezaželen v celjskem klubu, znova brez tehtne obrazložitve. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA GrupA ŠPORT 17 Najboljše košarkarje vodila Celjana Sagadin »premagal« Pipana Najbolj koristen igralec pri zmagovalni ekipi - obenem tudi najboljši strelec z 20 točkami in najboljši skakalec z osmimi skoki - je bil 39-letni član Hopsov Goran Jagodnik. V grosupeljski dvorani Brinje so se na prireditvi All-stars zbrali najboljši košarkarji domačega prvenstva, ki so skoraj tri ure zabavali gledalce. S 96:91 je zmagala ekipa Nebojše Jo-ksimoviča v rdečih dresih, ki jo je vodil Zmago Saga-din. Ekipa Eda Muriča je igrala v belih dresih, tudi njo je vodil Celjan -Aleš Pipan. Po treh četrtinah bolj prijateljske igre sta ekipi v zadnjih desetih minutah zaigrali bolj resno. Pri zmagovalcih je član polzelskih Hopsov Goran Jagodnik dosegel 20 točk. Le pozitivne ocene Najbolj se je izkazal Ou-sman Senega Krubally, član grosupeljske ekipe, ki je igral za poraženo ekipo. Dosegel je 23 točk in bil izbran za najbolj koristnega igralca tekme. Zmagal je tudi v zabijanju, kjer je član Rogaške Mitja Nikolič izpadel v polfinalu, po spektaklu pa dejal: »Prvič sem se udeležil takšnega dogodka. Bilo je super, ko vidiš vse te igral- Čas, ko novic iz slovenskih nogometnih taborov praktično ni bilo, je presekala vest iz Velenja. Celjan Elvis Bratanovič je zapustil Nogometni klub Rudar. Zaigral bo za češkega prvoli-gaša Teplice. Pri njem bo zdravniški pregled opravil danes. Novo leto je pričakal v spremstvu dekleta v Sarajevu, že prej pa smo se z njim zapletli v pogovor. In mu seveda čestitali za mejnik v igralski karieri. Čeprav ste popolno nogometno uveljavitev doživeli pri Rudarju, ste otroštvo oziroma rano mladost preživeli pri obeh celjskih klubih. Kdaj ste začeli »brcati« pod strokovnim vodstvom? Pri celjskem Šampionu, ko sem bil star šest let. Pri dvanajstih letih starosti sem prestopil k Nogometnemu klubu Celje. Tam sem bil do svojega 16. leta. Zdaj ste napadalec. Na katerem igralnem položaju pa ste začeli? Sprva sem igral v obrambi. Postopoma sem se preselil v zvezno vrsto, kaj kmalu pa so me trenerji uvrstili med napadalce. Ste bili vratar? Tudi. Pri Šampionu sem nekajkrat vskočil med vra-tnice. ce. Z nekaterimi sem bil soigralec, zato je še toliko bolj zanimivo. Je pravi spektakel in o njem res same pozitivne besede. To je dobro za našo košarko.« Barve Rogaške je branil tudi Sandi Čebular. V metanju trojk je bil najboljši Marko Antonijevič, prav tako član domače ekipe, Andreju Podvršniku iz šoštanj-ske Elektre pa se je finale za las izmuznil iz rok. »Na žalost se mi ni uspelo uvrstiti v finale, a tako je v življenju. Enkrat zmagaš, drugič izgubiš. Je pa pulz pri trojkah na tekmah veliko večji, tukaj je bilo bolj sproščeno, vendarle pa si kljub temu želiš najbolje,« je povedal Podvršnik. Stari dobri Jagoda Moštvo šentjurskega Tajfuna je zastopal Milan Sebič. »Tukaj sem zamenjal brata Stanka, ki si je zlomil roko. Vesel sem, da sem bil del All-starsa. To je nagrada za ves trud, za vsakodnevno treniranje. Vzdušje je bilo super in zagotovo mi bo ostalo v lepem spominu.« Goran Jagodnik je dokazal, da je še vedno izvrsten. »Kar nekaj takšnih prireditev sem Zakaj ste zapustili Celje, kako je prišlo od odločitve, da se preselite k lokalnemu tekmecu? Pri NK Celje sem vadil pri Igorju Fenku. Ko je postal trener pri Rudarju, me je prepričal, da se mu pridružim. Kasneje sem se tudi preselil v Velenje, zdaj živim v Pre- že dal skozi. Vedno je lepo. Rezultat je v drugem planu, v ospredju je zabava. Konec kariere? Ja, že nekaj let govorim, da je naslednja sezona zadnja in da bo treba zaključiti. Še vedno uživam v igranju košarke in dokler bom užival, bom še igral. Ali bo to še eno leto ali dve, pa je težko dejati,« je dejal 39-letni Jagodnik. Njegov klubski soigralec Daniel Vujasinovič, ki je soigralce razigraval z izvrstnimi podajami, bil pa je tudi tretji najboljši strelec belih, je pripomnil: »Super je bilo organizirano. Zaključili smo koledarsko leto z dogodkom, ki je med sezono dobrodošel, da se igralci po napornih tekmah nekoliko sprostimo. Aleš Pipan? Alija dobro poznam. Je pravi zmagovalec in lepo je bilo spet sodelovati z njim.« Potrditev dobrega dela Na dnevu slovenske košarke sta bila tudi člana laškega Zlatoroga Miha Lapornik in Goran Jurak: »Te prireditve so lepši del našega poklica, ko je v ospredju zabava. Tekma je namenjena gledalcem. boldu. Se še spominjate svojega debija v prvi slovenski nogometni ligi, v Ljubljani novembra leta 2009? Prve tekme ne pozabiš nikoli, četudi smo tedaj izgubili proti Interblocku. Marijan Pušnik je bil tisti, ki vam je ponudil pri- Bil sem vesel vseh bivših reprezentančnih kolegov in pa tudi klubskih.« Letošnji All-stars je nedvomno znova poskrbel za dodatno popularizacijo košarke, ko so gledalci uživali predvsem v spremljevalnem programu, ki je bil zagotovo eden izmed boljših v zadnjih letih. »To je pravi praznik košarke. Spet sem bil pod taktirko Zmaga Sagadina, s katerim sem sodeloval že v mladi reprezentanci. Super je bilo. Potrditev, da dobro treniram in pa dodatna motivacija za naprej,« je pristavil Miha La-pornik. V soboto se bo s tekmami 10. kroga nadaljevalo državno prvenstvo pri košarkarjih. Do konca prvega dela, po katerem bo jasno, katere štiri ekipe se bodo uvrstile v ligo za prvaka, ostaja še devet krogov. Izmed ekip s Celjskega najbolje kaže Polze-lanom in Slatinčanom, ki so na drugem in tretjem mestu. Na zadnjih mestih, osmem, devetem in desetem, pa so Laščani, Šoštanjčani in Šen-tjurčani ... MITJA KNEZ Foto: SHERPA ložnost, ko ste dopolnili komaj 17 let. Sledil je še domači poraz z Gorico, nato pa vas ni bilo v postavi. Vrnil sem se v mladinsko moštvo in spomladi leta 2010 nisem odigral nobene tekme za člane. Bili ste potrpežljivi in dočakali 18. julij. Rudar je v Ljubljani premagal Olim-pijo s 3:1, vi pa ste dvakrat zatresli mrežo domačinov! Trener je bil Bojan Prašni-kar. Bolje ne bi moglo biti. Še vedno sem bil star 17 let. Prvič sem zaigral v 1. slovenski nogometni ligi v prvi enajste-rici in za nameček dosegel dva gola. Pri 21 letih ste s 26 prvenstvenimi zadetki sedmi klubski strelec v prvoliga-ški zgodovini Rudarja. Se je za vas jeseni zanimal tudi Maribor? Govoric o tem je bilo precej, resnejših pogovorov pa ne. Najprej sem podaljšal pogodbo z Rudarjem. V tujini me zastopa agent Amir Ru-žnič. S Teplicami sem podpisal triinpoletno pogodbo. Zelo sem vesel. Obe strani sta bili korektni med dogovori in sta tudi zadovoljni z razpletom. Ste redni član mlade slovenske reprezentance. Kakšni so vaši spomini na leta pri Rudarju? Preživel sem čudovito obdobje. Izklesali so me v dobrega nogometaša. Zadovoljen sem z izkupičkom golov, toda lahko bi bilo še veliko bolje. Kaj pa ocena predstav Rudarja, ki je sicer višje kot lani, a bi lahko iztržil še precej več? Z jesenskim delom prvenstva in petim mestom ter dokaj nizkim zaostankom za vodilnimi smo zelo zadovoljni. Imamo 32 točk. Še kako prav pa bi nam prišlo pet točk, ki smo jih izgubili na tekmah s Krko. In še vaši najljubši klubi in igralci. Real, Barcelona ... Ostanimo kar pri kraljevskem klubu. Ronaldo ali Messi? Enak odgovor. Najbolj neugoden obrambni igralec iz vaših izkušenj? Ivan Knezovič. Naj soigralec pri Rudarju? Mate Eterovič. Najbolj neugoden vratar? Jasmin Handanovič. Naj soigralec iz najstniških dni? Iztok Močivnik. V Braziliji ne bo Slovenije. Bova navijala za Bosno in Hercegovino? Seveda. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (TimE) Športni koledar Sobota, 4. 1. KOŠARKA 1. SL, 10. krog: Rogaška - Helios, Laško: Zlatorog - Portorož, Polzela: Hopsi - Grosuplje (19). 2. SL, 11. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Elektro Gorenjska prodaja (19). 3. SL - vzhod, 10. krog: Konjice - Primafoto (19), Po-savje Krško - Luxuris Celje (19.30). Celjan iz Rudarja v Teplice Elvis Bratanovič je v Velenje prišel s trenerjem Igorjem Fenkom Elvis Bratanovič (levo) 18 VSI NAŠI MOJSTRI Preberite aktualno ponudbo Želimo vam srečno 2014 -C- I CkTa) KiAMOTC»iSavt( )hišaškorjanec . The Power to Surprise" jt/ Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609416 NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ -BREZPLAČNO- Prevzem izrabljenih vozil in izdaja potrdila o uničenju. Pokličite 051 643 781 Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi! dsmPLiisiiiifl PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741 094 mmw.strojeplastika.si I Pokličite nas! 031 692-860 KLEPARSKA, KR0VSKA IN TESARSKA DELA Igor G0MINŠEK s.p LOŽNICA PRI ŽALCU 11B, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAIL! IGOR.SKG@GMAIL.CDM 1 VSE NA ENEM MESTU OGRAJE Kočevar www.ograje.cam QGMJE KttEUAH DUO fnrafnrtoi 11 C. 13T? t*ef>att Tel r)3 S7il I2?l, Cj" D51 eillOT Nif«frHirn|B.com PE UoriM JatrainUlt mm Do-35% popusta na t/so kritino 0 f^OPBALNI« HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2014! ma, kise nahaja v Planetu Tuš v Celju, Yam ob nakupu korekcijskih sxa trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon: 03 620 97 60 Ob nakupu enih korekcijskih očal i/am druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. 03/749 1710 MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17. 3230 ŠENTJUR jMLjflcI ?ER-VK f-LIkCA STJSSzS1 Td.: m m 02h X>LNI SBLVtS TEkrTUNIH IN VrtN]ENlH oblačil pn. - fct.: od l. drrlt.urt^ß^i. itn; Jcf.: cd F. do-13. INSTALACIJE VERHG Z vami že 20 LET. innnd UVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuM I NAKUAVTERSANACUA KOPALNIC ttre nrSTUiOIE lEBUDVŽEI d.t.o. Prožinska vas 34/d. Štore, gsm: 041 G82 9D7 Kupon za 25 EUROU Pri naročilu storitev nad 500 evrov VSI NAŠI MOJSTRI 19 ZOXifl ifesinfijAdjšcI -tesarstvo - krovstvo -stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK vP 2m strešnih cevi VAM PODARIMO pri zamenjavi strešne kritine. Prehran s ko dopolnilo pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva rta prebavo, .'j® FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.ret; pradaja@centeridravja.net; tel. 01/568 40 91 r-- Lepotni center Barbara Merctorr,er 041/675-55 Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih satom, kjer so vam na volja Številne DazmetiCne storitve in novosti po ugodni ceni timismmmM swim fiwSSjSft wmSMtwimSffi Feng šuj in finance- Ponujamo vam nekaj preprostih, vendar učinkovitih nasvetov za izboljšanje finančnega stanja, pri Čemer tudi vaše domače okolje lahko vpliva na to. Feng šuj je stara kitajska metoda, ki temelji na energijah, ki nas obkrožajo in katerih de) smo tudi sami. Te vplivajo na naše počutje, zdravje, srečo, priložnosti. Novo leto: stran z vsemi starimi navadami!_ Takoj po novem letu je pravi Čas za pregled sklepov in postavljanje novih. Da bi začeli na novo, se morate očistiti, razstru-piti in pustiti preteklost za seboj. Okoli vas naj bo veliko odprtega prostora in barv, ki povzdigujejo čutila in dajejo občutek topline. Doma si uredite prostor, kjer lahko zadihate, znebite se odvečnega pohištva in krame. V stanovanju morate dati prostor, ga očistiti. Nametanost in preveč vsega v prostoru dajeta občutek neorganiziranosti, povečujeta stres, ko kaj iščete, pa imate toliko vsega, da enostavno tega ne morete hitro najti. Ko boste reorganizirali stanovanje, zavrzite ali podarite vse, česar ne rabite in je odveč, znebite se stvari, ki nekje ležijo in jih že pol leta ali pa leto niste prijeli v roke. Ko storite to, se lotite čiščenja morebitnih madežev, umazanije na stenah, plesni in podobnega. Znebite se odvečnih tablet, praškov, napitkov, pre-hranskih dodatkov, ki jih ne potrebujete, seveda z izjemo tistega, kar vam je predpisal zdravnik. Odstranite iz prostora vse rastline, ki so odmrle ali odmirajo. Popravite vse pokvarjene ali razbite stvari, ki jih imate. To simbolizira vaše trenutno življenje, ki je razbito in vam jemlje in zadržuje energijo, ki jo potrebujete za osvoboditev. vzhodu. To bo spodbudilo energije kovine in napolnilo vaš dom z energijo, ki je za finance ključnega pomena. Simboli sadja, ki vplivajo na polno denarnico Tradicionalni kitajski simbol za zdravje, razvoj in razcvet je pomaranča. Namesto rož posadite pomarančno drevo, ki je lahko zelo lep okras vašega doma. Če imate težave s prostorom, ga posadite na balkon ali vrt. Na jedilno mizo položite posodo s pomarančami. Kovina: element denarja Princip feng šuja so energije, ki se vežejo na sorodne elemente. Okrasitev v stanovanju bi morale biti kovine - predvsem v odtenkih zlate in srebrne barve. Na primer v dnevno sobo ali predsobo postavite bronasto skulpturo, na jedilno mizo ali nekam v jedilni prostor pa srebrno vazo s svežim cvetjem. Kupite okrasno skulpturo, na primer umetne slapove, kjer po kamnih teče voda. Prodajajo jo v cvetličarnah, je zanimiva in pomirja, nekatera sprošča tudi paro. Skulpturo postavite na zahod, stran z vodo pa usmerite proti po, saj bo samo tako oddajalo pozitivne vibracije in energije v vaše življenje. Vse to vam ne bo pomagalo, če v življenje ne boste vnesli finančne discipline in postali dober gospodar svojega denarja. Postavite si svoj mesečni proračun in in ga upoštevajte. Živite in zapravljajte v skladu s svojimi zmožnostmi, ne primerjajte se z drugimi. Vedno dajte najprej na stran denar, ki ga potrebujete za plačevanje računov. Čeprav gre za zelo majhne spremembe, boste prijetno presenečeni, kako se bo vaše življenje na splošno izboljšalo, in sicer predvsem vaše počutje in s tem tudi vaše finančno stanje. Vzgojite lastno drevo denarja Med privrženci feng šuja je priljubljeno imeti v stanovanju drevo denarja - bon-saj, tropsko drevo vrste Pachira aquatica ali po naše obrežna pahira, ki raste v Srednji Ameriki. Za drevo morate skrbeti le- CVFTUČARNA IN DARILNI BUTIK Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITI/1 GROBOt/, DELO BREZPLAČNO! - . T- Podnebje je tik pod vrhom Črete ostrejše kot v dolini. Nič nenavadnega ni, da je v času našega obiska, ko je sicer v dolini deževalo, pri Francu Čvanu že snežilo. Franc je vesel vsakega obiska. Z nami ga je konec minulega leta obiskal tudi vranski podžupan Aleksander Reberšek. 29 # f Jm Špela Ožir: »Potrošniška družba posameznikom vse bolj vsiljuje najrazličnejše materialne dobrine, brez katerih naj ne bi mogli živeti. Je to res? Vse prevečkrat pozabljamo, da sreča ni skrita v velikih in dragih predmetih, temveč v majhnih pozornostih, kot so pristen nasmešek, topel stisk rok in prijazna beseda. Bolj kot česarkoli drugega se lahko človek razveseli že majhnega domačega jabolka, podarjenega iz srca. V letu 2014 vam želim, da bi spoznali, da se sreča ne skriva v dragih avtomobilih, jahtah in vilah, temveč zgolj v majhnih pozornostih.. Naj novo leto zaznamujejo optimizem, spodbudne besede, iskrenost in vera v dobro. Le z njihovo pomočjo se bomo namreč lahko prebili skozi siv in turoben vsakdan.« Čvan je lastnik 15 hektarjev gozdov. Jeseni in spomladi redno pripravlja drva in jih tudi prodaja. V zadnjem času mu pri tem, kot nam je zaupal, kar nekaj sivih las povzročajo prevoznice. Več kot polovica njegovega posestva ima naklon več kot 50 stopinj, zato mora večino košnje opraviti ročno. V veliko pomoč mu je tudi novi traktor. V trgovini ne kupi skoraj nič. Sam kuha tako marmelado kot vlaga kompot. Občasno se loti tudi peke kakšnega peciva, redno pa ob koncih tedna peče kruh. Štiriinpetdesetletnemu Francu Čvanu do upokojitve še manjka nekaj let, kar pomeni, da bo moral še kar nekaj časa plačevati prispevke in vse obvezne dajatve. Nekaj denarja se v njegov proračun nabere s prodajo telet. Mleka ne prodaja, ker v njegovem hlevu prevladujejo krave dojilje. Posestvo v bližini hiše krasi tudi čebelnjak. Franc prizna, da mu za čebele v zadnjih letih zmanjkuje časa, zato se z njimi ne ukvarja tako intenzivno, kot je bilo nekoč značilno za njegovo kmetijo. 30 v '* m a m Potovanje iz pekla do nebes Praznovanje zimskega Sončevega obrata v jami Pekel - Ša-manski obred priložnost za nov začetek Praznovanja zimskega Sončevega obrata je vodila šamanka Maria Ana Kolman. Obred, med katerim je ves čas udarjala na boben, je trajal 20 minut, bil pa je točno ob času zimskega solsticija. To je 21. decembra nekaj minut čez 18. uro. Ste v dneh pred 21. decembrom čutili pomanjkanje energije in volje? Kot pravi šamanka Maria Ana Kolman, nekateri v teh dneh vzroke za slabo počutje iščejo v sebi, drugi v okolju in tretji v splošnem stanju v državi. A pravi razlog je po njenih besedah na nebu. Sonce ima namreč takrat najšibkejšo moč. Izgublja jo vse do 21. decembra, ko nastopi zimski Sončev obrat oziroma zimski solsticij. In prav to astronomsko stanje je, kot pravi Kolmanova, za ljudi priložnost, da pogledajo vase in za sabo pustijo negativne misli ter se napolnijo s pozitivnimi. Društvo La Vita je tako na dan zimskega Sončevega obrata v soboto, 21. decembra, organiziralo voden ogled jame Pekel in šamanski obred v tej kraški jami, ki ga je vodila prav Maria Ana Kolman. Dandanes, ko nad človeštvom vlada materializem, vse prepogosto pozabljamo, da je ta le konstrukt sodobne civilizacije. Kolmanova celo pogosto poudari, da materializem ni popolnoma nič drugega kot zapolnjevanje duhovne praznine. In prav šamanski obredi, kakršen je bil tudi na dan zimskega Sončevega obrata v jami Pekel, so priložnost, da ljudje pred materialne dobrine postavijo duha in si na ta način uredijo misli. Sonce premagalo temo Pisana množica udeležencev, med katerimi so bili tako mlade družine, pari, starejši posamezniki kot mladi iz vse Slovenije, se je pozno popoldne 21. decembra pod vodstvom Marie Ane Kolman podala v jamo Pekel, da bi v sebi prebudila in zaznala duha ter ga postavila v ospredje. Obred so združili z ogledom jame, ki velja v Sloveniji za pravo posebnost. Nastala je namreč na osamelem krasu Ponikovske planote, kar pomeni, da okrog nje ni karbonatnih kamnin, izoblikoval pa jo je potok Peklenščica. Sprehod skozi jamo, katere vhod zaznamuje skala, podobna hudiču, zaradi česar je jama dobila tudi ime, je bil za obiskovalce praznovanja zimskega Sončevega obrata simbolično potovanje iz pekla v nebesa. Pot namreč pohodnike vodi iz najnižje dvorane ob Peklenščici mimo različnih kraških oblik in se v zadnjem delu jame, ki je ka- »Glavna značilnost praznovanja zimskega solsticija je ideja, ki po izvoru ni krščanska. Naši davni predniki so namreč ob zimskem Sončevem obratu izvajali obrede iniciacije, ki so se vršili v jamah in votlinah. Njihov namen je bil doseči duhovno razsvetljenje. Vzporedno s temi iniciacijami so bila slavja v čast bogovom Sonca, ki je v vseh starodavnih tradicijah nesporno vrhovno božanstvo,« predstavlja svoja dognanja Kolmanova. pniško najbolj bogat, vzpne proti izhodu, kar simbolizira pot proti nebesom. Udeleženci so sprehod poleg tega, da so spoznavali podzemni svet kraškega sveta v tem delu Slovenije, izkoristili za duhovno pripravo na osrednji obred dneva. »Zimski Sončev obrat je namreč trenutek, ko Sonce premaga temo, kar simbolizira zmago dobrega nad slabim. V času pred obratom se zato zdi, da zlo in tema le še naraščata in prevzemata moč na vseh področjih. Po zimskem solsticiju pa se dan začne znova daljšati, svetloba premaga temo, Sončeva moč narašča, posledično naraščata tudi volja in moč ljudi,« je pred obredom pojasnila šamanka. Obred očiščenja in nabiranja nove energije Po sprehodu skozi jamo in s tem simbolični pripravi na obred večera se je približno 50 udeležencev zbralo v prvi dvorani jame. Kolmanova, ki je vodila obred, si je nadela posebno obleko, ki jo nosi le štirikrat letno, in sicer v času praznovanj Sončevih obratov in enakonočij. Kot pripomoček je v roke vzela boben, narejen iz kože severnega jelena in lesa cedre, na katerega je enakomerno udarjala skozi ves obred. Začel se je deset minut pred zimskim solstici-jem, to je okrog 18. ure. Prvi del je bil namenjen očiščenju misli. Udeleženci so se zamislili nad storjenimi slabimi »Sodoben človek verjame, kar vidi, šaman pa vidi, kar verjame. Ker šaman verjame v prisotnost duha, vidi in ima sposobnost komunikacije z duhovi,« jepre-pričana. dejanji, lažmi, goljufijami in prevarami, ki so jih storili. Ker je bil to čas, ko je Sonce intenzivno izgubljalo moč, so ljudje lahko sebi in drugim oprostili ter se dokončno poslovili od vsega slabega. Ob 18.11 je Kolmanova za trenutek prenehala udarjati na boben in tako nakazala na Sončev obrat. Sledile so minute krepitve moči in energije, kar je sovpadalo tudi z začetkom pridobivanja moči Sonca. Udeleženci so si v mislih ustvarili vse, kar si v življenju želijo. Tako kot je Sonce naredilo obrat, so tudi sami naredili premik k pozitivnemu pogledu stanja duha. Izročilo naših prednikov In na podlagi česa temeljijo tovrstni obredi? Po besedah Kolmanove dandanes ponovno odkrivamo modrost prednikov, ki so poznali blagodejno delovanje energij v podzemnih jamah na človekovo telo, dušo in duha. Energije v njih so še posebej močne v času solsticijev, 31 Sončev obrat ali solsticij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu najvišje oziroma najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Zimski Sončev obrat oziroma zimski solsticij je običajno 21. decembra, poletni pa se zgodi med 21. in 23. junijem. Na dan zimskega solsticija je dan najkrajši v letu, na dan poletnega pa najdaljši. Ker sonce takrat ne zaide popolnoma, pojav imenujemo kresna noč. Poleg Sončevih obratov poznamo tudi dve enakonočji oziroma ekvinokcija. Takrat je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat letno. Okrog 21. marca, ko nastopi pomlad, in okoli 23. septembra, ko nastopi jesen. Na ta dan sta dan in noč enako dolga. Kozmični križ, ki ga tvorijo oba solsticija in obe enakonočji, od pradavnih časov simbolizira štiri glavne točke obrata v človekovem življenju: rojstvo (sever), mladost (vzhod), zrelost (jug), zaključek in prehod v onostranstvo (zahod). Zimski solsticij je tako čas rojstva duha v človeku. Pomladno enakonočje simbolizira mladost, poletni solsticij zrelostno obdobje človeka, jesensko enakonočje pa postopno umikanje zavesti v druge in višje svetove. Mi« ~ VHB r - ^ I^L * j pr f, fc>-jajr" \ I^KmKV -" "t m J | ^l^B J p^L Jm ■ Pred obredom je Irena Rotar, članica društva La Vita, v brunarici pred jamo Pekel obiskovalcem zaželela dobrodošlico s simboličnim prigrizkom, ki jih je povezal. »Šamanizem je dandanes pogosto mišljen kot neka primitivna tehnika, v resnici pa je veliko več. Velja namreč za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Temelji na prepoznanju, da je v kozmosu vse živo, in sicer zemlja, zrak in vsa živa bitja. Sodobni človek je osredotočen predvsem na materialno plat življenja, saj verjame samo tisto, kar vidi. Šamanizem uči, da je treba življenje razumeti kot preplet materije, duše in duha,« pravi pisateljica in predavateljica Maria Ana Kolman, obenem avtorica knjig Prebujenje zavesti in Šamanizem - Najstarejša filozofija, psihologija, religija, medicina. Sprehod skozi jamo Pekel je bil simbolična priprava na obred. Pot so udeleženci začeli v t. i. peklu in se počasi vzpenjali proti nebesom. Prav to so storili med obredom v svojih mislih, ko so si odpustili negativna dejanja in si duha napolnili z energijo. Obred je bil razdeljen na dva dela. V prvem, ki je bil pred nastopom zimskega solsticija, so udeleženci odganjali negativna dejanja in energijo, v drugem delu po nastopu solsticija so pridobivali novo moč in energijo. ti pilili '§,, Kraški pojavi v jami Pekel so kot nalašč za meditacijo in poglabljanje vase. Po ogledu jame so se udeleženci obreda v tišini vrnili v prvo dvorano, kjer so se zbrali in počastili Sončev obrat. tako zimskega kot poletnega. Davni predniki so častili Sonce in ga prepoznavali kot najvišje božanstvo, ki so ga Slovani poznali pod imenom Svarog, in ga ob zimskem Sončevem obratu slavili kot mladega Sva-roga - Svarožiča, ob poletnem sončnem obratu kot Ivana Ku-pala, Slovenci pa kot Kresnika. Kristjani so ta dva staroverska praznika povzeli in stara slovanska bogova preimenovali v božič in Janeza Krstnika. V obredu ob zimskem obratu so Sonce kot nebesni ogenj simbolično prenesli v jame. »Združitev ognja in zemlje oziroma Sonca in Zemlje je sporočilnost in namen šamanskega obreda ob zimskem sončnem obratu,« pojasnjuje Kolmanova in nadaljuje, da praslovanska beseda obred pomeni postaviti v red. Torej gre za postavitev človeka v red s samim seboj, svojimi mislimi, čustvi, z dejanji, a tudi v red z naravnimi zakonitostmi in vesoljnim redom. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Šamanka Maria Ana Kolman pravi: »Vloga šamana je, da deluje kot zaščitnik pred uničujočimi silami civilizacije. Delovanje šamana je obratno sorazmerno z delovanjem človeka sodobne civilizacije. Mi delujemo iz materije, mogoče dosežemo dušo, redkokdo tudi duha. Šaman deluje obratno. V ospredje postavlja duha, sledi duša in šele na koncu materija.« 32 7dravnik ki ne piše Človek, ki ga srečate v ambulanti, na cesti, »Zdravje je tanka črta, valujoča in na našo veliko srečo relativno stabilna. Če je le mogoče, naše bitje vedno znova najde ravnovesje, popravi napake in se razvija. Ko se razvoj telesa konča, se razvoj duševnosti nadaljuje. Iz otroških temeljev se začne pojavljati zrela, odrasla osebnost, ki je kos težavam in izzivom. Včasih ranjena du-ševnost spregovori v jeziku telesa, včasih se telesna bolezen javlja kot duševno nelagodje. Dobro je poznati obe govorici in ju prevesti v skupen jezik.« Zdravnik, psihoterapevt, zagovornik komplementarne medicine, pesnik, pisatelj, fotograf, alpinist - skratka človek, ki razume življenje in zna živeti. Matjaž Lesjak. Čeprav je študij medicine končal že leta 1983, se Matjaž Lesjak še vedno uči, izpopolnjuje in nadgrajuje svoje znanje. Glede na to, da se je lotil številnih medicinskih področij in se poglobil vanje, bi človek misli, da je od nekdaj vedel, da bo zdravnik. A ni tako. Ob koncu srednje šole je bil, kot pravi, precej zmeden in ker ni vedel, kaj zares želi, se je vpisal na germanistiko, kjer je študiral angleščino in nemščino. »To je ena klasičnih napak. Mislil sem, da bom študiral in govoril jezike, nato pa so nas na fakulteti treščili s slovnico, fonetiko, staro angleščino, skratka s teorijo. Kmalu sem ugotovil, da to ni zame in se vpisal na fizioterapijo,« se spominja študijskih začetkov in iskanja življenjskega »Vse poti so prave, ene pripeljejo do cilja, druge do izkušenj.« rak in je varno zavetje javnega zavoda zamenjal za precej bolj negotovo samostojno pot. Tako poleg osnovnih medicinskih znanj strankam nudi celovit pristop k zdravljenju in izboljšanju psihofizične kondicije. Usmeril se je predvsem k akupunkturi, analitični psihoterapiji in vsem oblikam sprostitve. Pri tem dela v splošni ambulanti ni pozabil in tako še vedno neguje tudi svojo osnovno profesionalno plat. Čeprav se je v zadnjih letih v Sloveniji na področju inte-grativne medicine marsikaj uredilo in se prepad med zagovorniki tradicionalne in alternativne medicine manjša, nas na tem področju čaka še veliko dela, je prepričan Lesjak. Kot pravi, je danes »Medicina ni od včeraj in ogromno ve. Osebni del pa lahko zapolnimo s komplementarnim pristopom. Delovati je treba povezovalno, ne izključevalno.« Čeprav akupunktura še vedno velja za alternativno obliko zdravljenja, gre pri tem za fizični poseg v telo, kar zahteva ogromno znanja in izkušenj, zato bi se s tovrstno obliko zdravljenja lahko po mnenju Matjaža Lesjaka ukvarjali le zdravniki oziroma ljudje z znanjem iz ved, ki so sorodne medicini. Poleg izkušenj je pomembna tudi raven sterilnosti prostora in pribora. Gre za metodo, ki je primerna za zdravljenje širokega spektra kroničnih in akutnih obolenj, a tudi pri številnih bolečinskih stanjih ali odvisnostih. smisla. Čeprav je uspešno končal letnik, tudi pri fiziote-rapiji ni vztrajal. S prijateljem sta se namreč odločila, da se bosta vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, ki jo je kasneje brez težav končal. Z diplomo v žepu se je vrnil v rodno Celje in se kmalu zaposlil v Zdravstvenem domu Žalec, kjer je kasneje kar deset let vodil področje družinske medicine. Njegovo vodilo je komplementaren pristop k človeškemu zdravju, zato se je poleg rednega dela vzporedno izobraževal še na številnih področjih alternativne, integrativne in holistične medicine, naredil izpit iz akupunkturne masaže ter se izpopolnjeval v veščini taičičuana. Ker ga je od nekdaj zanimala tudi človekova duševnost, se je poglobil še v študij psihoterapije. Tradicionalna medicina kot osnova Po skoraj 25 letih dela na področju družinske medicine se je odločil za drzen ko- »Človeško življenje je tako kratko, da je dajanje večnih zaobljub časovni nesmisel.« na področju bioenergije, akupunkture in holistične medicine že toliko znanstvenih dognanj in spoznanj, da je strah pred tem povsem neupravičen. Je pa izjemno pomembno, kdo te metode izvaja. »Nekatera področja so tako zahtevna, da jih lahko opravlja samo zdravnik. Akupunktura, kjer gre za poseg v telo, ki je prepleteno z žilami in živci, zahteva veliko znanja,« je prepričan Lesjak, ki trdi, da je osnova za postavitev vsakršne diagnoze še vedno uradna medicina, mejne znanosti oziroma komplementarne metode pa morajo z njo sodelovati. Cenzura ubije umetnost »Vsak zdravnik bi lahko napisal odličen roman, če bi pisal o svojih doživljajih. Med delom se namreč sreča s stvarmi, s katerimi se ostali ne morejo. Zdravnik pride do človeka, prodre v njegovo stanovanje, posteljo, v njegove stiske in to je ogromno materiala, ki se ga da prevesti v literaturo,« pravi Lesjak, ki se je s pisateljevanjem srečal že v najstniških letih. Kratko prozo je objavljal že v srednji šoli, med študijem je pisal eseje, kasneje pa pesmi in članke na temo duševnega in duhovnega razvoja ter problematike komplementarne medicine. Preizkusil se je tudi v pisanju za otro- 33 »Življenje nima smisla. Življenje je smisel.« e le receptov v gorah ali med knjigami od njegovih pravljic, Mama polža, so tudi zvočno nadgradili in jo je bilo mogoče slišati preko radijskih valov. Lani pa je naposled izdal še zbirko pronicljivih kratkih zgodb, ki jo je naslovil Druge zgodbe. Njegove zgodbe so posebne tako zaradi samosvojega stila pisanja kot zaradi junakov, ki so ponavadi posebneži. Vse zgodbe so večplastne, v njih pa se prepletata real- »Največja iluzija je, da bo že čas prinesel. Seveda bo - otrplost in smrt. Brez napora ni življenja.« no dogajanje in dogajanje na duševni ravni. Kot pravi, se s stilom ni obremenjeval in ga je razvijal skozi pisanje. »Tanka je črta med tem, da si pri pisanju preveč baročen in želiš na vsak način vse opisati s kupom pridevnikov, a po drugi strani ne smeš biti preveč banalen. Sam želim pisati tako, da bodo ljudje, ko bodo prebrali povsem znano stvar, lahko rekli, da je opisana na drugačen, zanimiv način,« pove in prizna, Glasba pomirja dušo Ne le literarno ustvarjanje, Matjaža Lesjaka že od malih nog spremlja tudi glasba. »Zelo rad pojem in že od nekdaj sem član zbora,« z nasmehom pove in v jo, objemajo, prepletajo, da so skratka v nekem stiku. Najprej sem mislil, da je to le muha, nato sem opazil relativno veliko takšnih dreves in nabralo se je več kot tisoč fotografij,« je pojasnil, kako je nastala ideja za razstave. »Izberite svojo pot. Težava rodi iskanje, iskanje najde pot, na poti najdeš sebe.« Narava in adrenalin Poleg številnih umetniških ljubezni je 57-letni Celjan zaljubljen še v naravo. »Edino vprašanje zame konec tedna je, kam gremo. A ne v katero mesto, temveč na kateri hrib,« opiše svojo nagnjenost do naravnih lepot. Pla-ninarjenje pa ni edini način sproščanja zanj. Navdušuje se tudi nad športnim plezanjem in s prijatelji že nekaj časa skrbi za plezališče Kamnik v bližini Žalca. »Športno plezanje je lep, izjemno zanimiv in varen šport, če se ga seveda lotiš pravilno in po pameti.« Preplezal je tudi nekaj večjih sten, kot sam pravi, predvsem zaradi spoznavanja občutka, kako je, ko si ure in ure v steni. »Pri alpinizmu gre v prvi vrsti za adrenalin in premagovanje samega sebe. Najprej je tukaj izziv, nato te je seveda vedno strah - ni alpinista, ki ga ne bi bilo vsaj malo strah - je pa seveda tudi velika draž gibati se v vertikali in si širiti razgled.« Ob tem priznava, da je vsakokrat sredi stene sam »Brez poskusov ni izkušenj, brez izkušenj ni modrosti, brez modrosti ni sreče.« sebi prisegel, da je to zadnji vzpon: »Ko prideš na vrh, si tako ponosen sam nase, da na dogajanje med vzponom in zaprisege hitro pozabiš.« LEA KOMERIČKI Foto: Grupa in LK mislih odpluje v gimnazijske čase, ko so z mladostnim zanosom resnično uživali v petju. Zborovsko petje ga je spremljalo tudi v času študija in po njem. Zadnja leta pa je njegov bas mogoče slišati v Mešanem pevskem zboru A Cappella Petrovče, ki obeležuje zavidljivih dvajset let. »Pripravljamo nekoliko obsežnejši program ob počastitvi jubileja, kjer bomo sodelovali s Celjskim godal- • nim orkestrom in številnimi drugimi glasbeniki. Če bo r vse tako, kot si želimo, bo veliki koncert v začetku junija,« je glasbene načrte razkril vsestranski umetnik. Svoje glasbeno udejstvova-nje zna hitro podkrepiti še z znanstveno razlago o pozitivnih vplivih tovrstnega druženja na zdravje. »Druženje, petje, zvok, glasba - vse to »Razočaranja so plod moške domneve, da bodo ženske ves čas mlade in igrive, ženske domneve, da so moški z njimi, ker si želijo otroka, in otrokove domneve, da bodo celo življenje sesali dojko svoje popolne matere.« da je stavke tako dolgo brisal, spreminjal in popravljal, dokler niso zveneli prav. V svoje delo izjemno pre-finjeno in nevsiljivo vpleta svoje bogato medicinsko znanje, kar so prepoznali predvsem njegovi stanovski kolegi. Sam pravi, da med pisanjem nikakor ni skrival, da je zdravnik, se je pa trudil, da ni uporabljal strokovnih izrazov. »To, da sem bolj resno zagrizel v literaturo, je bilo povezano s študijem analitične psihoterapije. Kot kaže je to brskanje po sebi obudilo zanimanje za tematike, ki so skrite, oddaljene, kot so otroštvo, boleči trenutki, odkrivanje temnih strani človeka. Tako sem začel pisat zgodbe,« pove. Tematike, ki se jih loteva, so zelo raznolike. Nekatere zgodbe so precej drzne, a kot pravi, se umetnost konča takoj, ko začne pisatelj sam sebe cenzurirati. »Izključni kriterij mora biti umetniško izražanje.« Na predstavitvi lani izdane knjige je med pogovorom z mo-deratorjem Venijem Ferantom razkril, kako so zgodbe nastajale. Veliko je napisanega o odnosih - odnosih med otrokom in starši, med prijatelji in znanci in tudi o partnerskih odnosih. »V zakonu je veliko kupim-prodam odnosov. Ogromno je te nečastne trgovine.« ^ ^^ Lea Komerički, avtorica prispevka o Matjažu Lesjaku, je takole zaželela našim bralcem: »Življenje je videti zelo zapleteno, vse dokler ga ne pogledamo skozi otroške oči. Zato naj leto 2014 v vsakem izmed nas prebudi otroško radost, spontanost in radovednost. Naj vsak zakaj dobi svoj zato. Tudi s pomočjo Novega tednika.« t niedobč/ns splpšna knJtzniQa š. pozitivno vpliva na človekovo zdravje, bolje se počutimo, s tem lažje premagujemo stres, naš imunski sistem pa tako deluje normalno in to je proces psihonevroimu-nologije.« Ljubezensko življenje dreves K njegovemu umetniškemu ustvarjanju je treba pripisati še fotografiranje. Doslej smo lahko videli štiri razstave na temo ljubezenskega življenja dreves. »Sem res povsem amaterski fotograf. Imam osnovni tečaj iz fotografije, vendar še izpred digitalnih časov, ko smo slikali na film in fotografije razvijali v temnici,« kar nekoliko skromno potrdi še enega v nizu svojih umetniških konjičkov in nato prizna, da ima dobro oko za fotografijo in hitro najde motiv. Te ponavadi išče v naravi. »Pred leti sem povsem naključno v gozdu dobil navdih, da bi slikal drevesa, ki se dotika- 34 »Kot pevec moraš biti ves čas samokritičen, moja težava je, da sem včasih celo preveč stroga do sebe. Takrat se moram ustaviti in iti čez to, čeprav mi ni všeč,« pravi sopranistka. Že kot majhna deklica je v sebi slišala svoj operni glas S sopranistko Urško Arlič Gololičič smo pokukali za zastor opere »Nekaj časa bi rada ostala tukaj, da občutim, kako se je razvijati v eni operni hiši in kako rokovati z več vlogami. Moja želja je tudi tujina, saj tako dobiš povratno informacijo o lastni vrednosti. Če si ves čas na enem mestu, lahko izgubiš orientacijo, kje si. Lahko si podcenjen ali precenjen, sama pa želim ves čas negovati realnost. Pri tem pomagajo spremembe, novi obrazi, nove situacije. Želim si le, da bi imela možnost delati s čim bolj kakovostnimi umetniki.« skozi mene spregovori glasba, sama sem zgolj medij, inštru- Urška Arlič Gololičič je po končani nižji glasbeni šoli klavirja glasbeno izobraževanje za leto obesila na klin. Pouk petja je začela obiskovati popolnoma slučajno, saj je na vrata pevske učilnice potrkala, ko je po sprejemnem izpitu za klavir čakala na svojo prijateljico. »Rekla sem si, da bom poskusila, če mi slučajno ne bi uspelo na klavirju. Na koncu sem bila sprejeta na oboje. Sem pa nato petje še enkrat pustila in začela študirati oblikovanje. Vendar se lahko nečesa otepaš, kolikor hočeš. Če ti je usojeno, prideš na koncu do tega, za kar si poklican.« Sopranistka Urška Arlič Gololičič se še živo spominja trenutka, ko so se pred njo prvič dvignile rdeče žametne zavese v operni hiši. Kot Micaela v Bizetovi operi Carmen je v lublinski operi na Poljskem klečala na tleh in prosila boga, naj jo zaščiti pred razbojniki, katerih glas se je razlegal po dvorani. Občinstvo je bilo zelo razpoloženo in je mlado pevko nagradilo z ogromnim aplavzom. Pravi, da je bila to zanjo prijetna in topla izkušnja, na katero je čakala polovico svojega življenja. Po občasnih gostovanjih na ljubljanskem opernem odru je septembra postala redna članica solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. »Moja osnovna naloga je, da ment. Le prepustiti in odpreti se moram in jo podati ljudem,« pravi o svojem poslanstvu operne pevke. Kot mnogi drugi mladi pevci je nase močneje opozorila najprej v tujini. Debi ji je prinesla zmaga na mednarodnem tekmovanju Ada Sari. Ker je že prej obiskovala avdicije in tekmovanja čez mejo, ji ni bilo težko oditi od doma. Priložnost je želela izkoristiti kar se da, zato se je v času angažmaja na Poljskem posvetila samo delu. Ko gleda nazaj, je hvaležna predvsem za pomembno izkušnjo o profesionalnem odnosu do svojega poklica, brez izgubljanja časa. Urška, ki je tudi aktualni slovenski Puccinijev glas, je imela prostih trenutkov le toliko, da je vadila zase, si odpočila ali se vmes nekajkrat srečala z družino. S trebuhom za kruhom Kritiki njenemu lirskemu sopranu pripisujejo ganljivo izraznost, žareče višine, čudovite piane, veliko nežnosti in čustev. Na svojo sposobnost je opozorila že med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ko je prejela študentsko Prešernovo nagrado in blestela na številnih tekmovanjih. Osebno prelomnico in potrditev, da je v njej nekaj, česar nima vsak pevec, pa je zanjo pomenila zmaga na tekmovanju Cesa-re Augusto Seghizzi takoj po končani akademiji, leta 2005. Uspeh jo je navdal z motivacijo, kljub temu, da v tem obdobju domače operne hiše niso bile najbolj naklonjene mladim pevcem. »V Mariboru so že imeli zapolnjena mesta, v Ljubljani so takrat prenavljali hišo. Večina nas je šla v tujino, skoraj vsi so izven meja tudi ostali. Jaz sem vztrajala in ves čas opozarjala nase. Če se izkažeš, ko naposled le dobiš priložnost, si nagrajen.« Vsak pevec je svet zase Do septembra je bila osem let tudi profesorica petja. Najprej je učila v Šentjurju, nato v Celju in kasneje v Ljubljani. Pri tem delu je, kot pravi, zelo uživala. Hkrati je bilo poučevanje sprva nujno, saj ji je prislužen denar omogočal, da je lahko obiskovala seminarje in avdicije ter tako nadgradila svoje znanje. Z njim si je plačala tudi podiplomski študij, saj za svoje glasbeno izobraževanje nikoli ni prejemala štipendije. Vrata njene učilnice so prestopili številni učenci. Kot opaža, se je večina za pouk petja odločila, ker se je želela izraziti, stati na odru. Sama je pri njih skušala negovati občutek za glasbo in njihove lastne darove. Skušala jim je pomagati, da bi se razvijali v smer, ki je bila zanje najbolj primerna. Poglabljala se je v njihovo osebnost in razmišljala o tem, kako bi jim dala občutek razumevanja, sprejetosti, kako bi jih motivirala, da bi iz sebe naredili največ. Biti nekdo drug Kot največjo draž opernega petja Urška doživlja preobrazbo v nekoga drugega. Skozi igralski izraz pride na površje petje in ne obratno, je prepričana. Tehnična pripravljenost je temelj, da na odru kot nek drug lik zaživi iz notranjega vzgiba, iz po-notranjenega čuta, ki je vezan na besedilo in na razvoj vloge. Vloga jo mora naseliti, poudari. Predpogoj, da se ji lahko popolnoma posveti, je zdravje. In prav skrb za zdravje ji predstavlja, še posebej zdaj, ko ima malega otroka, največji stres. Vendar je odločitev, da ne bo živela le za kariero, kljub napornim usklajevanjem poklica in materinstva zanjo edina pravilna. »Brez pomoči moje ali moževe družine enostavno ne bi šlo. Tako lahko za nekaj dni povsem odmislim delo kot gospodinja in se osredotočim samo na delo, kot mama pa seveda ne morem odmisliti. Ko gledam svoje kolege in kolegice, vidim, da bo to minilo, ko bo sin odrasel. Je pa to vredno doživeti, pri večini tistih, ki nimajo družine ali otrok, vidim, da to obžalujejo,« pravi. Včasih je treba reči ne Najbolj ji ustrezajo tipične vloge za lirski sopran, kamor sodi veliko francoskega repertoarja. To so na primer Massenetova Manon, Pamina iz Mozartove čarobne piščali ali Verdijeva Traviata, v kateri trenutno poje. Obsežen koncertni program, ki ga izvaja, od njenega glasu občasno zahteva preskakovanje v času. Pozor- Da pevci gledalcem med nekajurno predstavo pričarajo izvrstno doživetje, je po besedah Arlič Gololičičeve izjemno pomembna pevska kondicija. Zanjo morajo s telesno aktivnostjo, z dihalnimi vajami in vajami za tehniko nastopajoči skrbeti tudi, kadar nimajo napovedanih nastopov. Delo v operi poleg individualnih vaj pomeni še vaje s pianistom, z dirigenti, orkestrom... Premiera vsake nove predstave zahteva mesec intenzivnega dela na odru, še pred tem pa vsaj mesec, ko se umetniki posvečajo izključno glasbi. Na dan predstave poskuša biti sogovornica čim bolj osredotočena in spočita. 35 »Že od mutacije sem v sebi slišala, kako bo nekoč zvenel moj glas, ko bo zrel. Mislim na zven glasu po 40. letu, ko nastopi njegova najbolj izrazita barva. Še vedno ga slišim in mislim, da se je že zelo približal, vendar še ni popolnoma dokončan.« ■ Vi 7. r. v ■ JJf, J ir, M ' • • *L J it ti/ 1 Mi> Operna pevka, rojena v Šentjurju, trenutno nastopa v predstavah Gorenjski slavček in Traviata, s sodelavci pa se že pripravlja za premiero Netopirja, ki bo na programu ljubljanske opere prihodnje leto. Uživala je tudi kot profesorica petja. Učencem je želela pojasniti, da klasično petje ni tekmovanje, da bi peli višje in glasneje kot drugi, ampak je igra. »Za ponazoritev sem vedno uporabljala španske teleno-vele, kjer prav tako pretiravajo z izrazi. Večina učencev je to takoj razumela. . Najbolj so uživali, ko so lahko igrali vlogo in se poistovetili z likom iz arije, ki so jo peli. To imajo v sebi že zelo mladi pevci.« Vloga je poslušalcem bliže tudi po zaslugi maske, pričeske in kostumov. Obkroženost s korzeti, čipkami, z žametom in s pahljačami, z vsemi kosi, ki so bili skozi zgodovino sinonim ženstvenosti, ima po besedah sopranistke poseben čar. V garderobo bi si najverjetneje želela pokukati marsikatera ženska. na je na to, da si prilagajanja glasu različnim stilnim obdobjem ne sledijo prehitro. Kdaj pa kdaj mora kakšno ponudbo za nastop tudi zavrniti. »Pri delih, ki so pisana točno za moj glas, lahko najbolj zablestim. Tudi če bi mi bile vloge za težji glas še tako všeč, bi jih bilo nesmiselno izvajati za vsako ceno, saj bi s tem škodovala sebi. Zavedam pa se tudi tega, da je na svetu toliko pevcev, ki bi določeno vlogo prav zaradi tega, ker je pisana za njihov glas, odpeli toliko bolje.« Ipavci polni simbolike Urška Arlič Gololičič je tudi pomembna promotor-ka šentjurske kulturne bla- govne znamke - skladateljev Ipavcev. Njihove samospeve opiše kot prijetne tako za poslušalca kot za izvajalca. So kratki in nežni, pevka pa meni, da ima vsak od njih v sebi nekaj privlačnega in nagovarjajočega, kar se občinstva dotakne enako kot dela velikih skladateljev. V glasbi svojih rojakov opaža ogromno simbolov, ki spregovorijo o takratnem življenju v Šentjurju in okoliških krajih. Njihovi samospevi so železna izbira tudi za pedagoge, saj gre za lažje skladbe, ki jih lahko pojejo tudi učenci nižjih letnikov. »Ker se srečaš z njimi že med šolanjem, postanejo del tebe. V Sloveniji so zelo negovani, pevci se po mojem mnenju najpogosteje odločijo zanje, kadar izbirajo med deli romantičnih skladateljev.« Manj šelestenja bonbončkov In kako izobraženi smo Slovenci, ko gre za opero? Da postajamo vedno bolj uglajeni, na matinejah dokazujejo že najmlajši. Otroci z vseh koncev države so po njenih besedah navdušeni nad dogajanjem na odru in se znajo zelo lepo obnašati, vedo, kdaj morajo ploskati in kdaj biti tiho. Vse manj je tudi šelestenja bonbončkov, klepetanja med predstavami. Zlata doba slovenske opere po mnenju sopranistke do- življa preporod, saj se za to umetniško zvrst zanima vse več ljudi. Z nakupom vstopnic so namreč deležni vse od simfonične glasbe do dramske igre. Ogled predstave pa za obiskovalce predstavlja tudi poseben dogodek. Ljudje se zanj radi uredijo, gredo med odmorom na kozarec penine, tam se srečajo s svojimi znanci. Številni so si z opero polepšali tudi praznične dni. Zato so bili ti za Urško prepleteni z delom. Njen koledar je bil decembra polno zaseden z božično-no-voletnimi koncerti in nastopi na proslavah. TINA VENGUST Foto: SHERPA in DARJA ŠTRAVS TISU k 11 Tina Vengust, ki se je pogovarjala z Urško Arlič Gololičič, je takole zaželela bralcem: »Tudi naša življenja se včasih zdijo kot predstava. Bodimo sami sebi najboljši režiser in se potrudimo, da bomo lahko vsakemu dnevu pripisali srečen konec. Želim vam, da bi si ob dogodkih, ki zaznamujejo vaše življenje, lahko namesto molovskih melodij čim večkrat zapeli vesele harmonije. Naj vas preplavi glasba prešernega smeha, toplih besed, nežne ljubezni in tihih pričakovanj v upanju na lepši jutri.« 36 Vojko Safran je bil 17 let policist. Delal je na postaji prometne policije na PU Celje. Policijsko uniformo je zamenjal za uniformo inštruktorja varne vožnje pri AMZS Centru varne vožnje Vransko. V novo leto kot varnejši vozniki Pravilni odziv za volanom reši življenje Prometna varnost se na Celjskem izboljšuje. Leta 2005 je bilo v prometu na Celjskem 5.035 nesreč, leta 2012 pa 3.471. »Gre na bolje,« številke ocenjuje inštruktor varne vožnje pri AMZS in nekdanji policist Vojko Safran. »Neverjetno je, koliko »sebe« daje v delo in učenje voznikov o varni vožnji,« pravijo njegovi sodelavci in znanci. Dela s srcem, kar se pri njegovem delu izjemno pozna. Ravno zaradi takšnih ljudi se je prometna kultura pri nas v zadnjih letih izboljšala. »Moramo se zavedati, da je voznik tisti, ki upravlja vozilo in prilagaja vožnjo stanju na vozišču. Ceste bi seveda lahko bile boljše, vendar so države, kjer so ceste še slabše in imajo boljšo prometno varnost. Že pri nakupu vozila bi se vsak moral seznaniti z navodili proizvajalca. Poznati aktivni in pasivni varnostni sistem. Vedeti moramo tudi, ali je tehnično brezhiben. Sodobna vozila imajo ogromno elektronike. Če na primer navigacijski sistem, audio sistem, tempomat ... spoznavamo šele med vožnjo, nismo zbrani, kar se tiče varnosti. Samo z dobrim poznavanjem vozila se lahko posvetimo prometu in prepoznamo kritične situacije, se jim izognemo ali se v njih pravilno odzovemo.« Pri nakupu vozila se oziramo na vse ostalo ... Kot inštruktor varne vožnje lahko rečem, da večina ljudi svojih avtomobilov ne pozna zadosti. Okoli 30 odstotkov voznikov ne ve, ali imajo ABS-zavorni sistem, nekateri ne vedo niti, kaj to je. S tem sistemom je način zaviranja in reševanja kritične prometne situacije popolnoma drugačen, kot če ga ni. Ne vedo, kaj je elektronski stabilizacijski program, ESP-sistem, ASR ali kaj je BAS-sistem ... Pri nakupu avta pa so žal bolj »pomembni« platišča, širina koles in dobro ozvočenje. Kritične situacije verjetno niso povezane samo s prometnimi nesrečami. Pri prepoznavanju nevarnih situacij mislim tudi na prepoznavanje cestišča in oprijemljivost pnevmatik. Če nekje urejajo bankine, lahko pričakujemo pesek v ovinku. Jeseni pa v zatišnih legah listje na cesti. Tudi barva asfalta veliko pomeni. Kadar se sveti, je zglajen. Torej lahko pričakujemo, da se bo v prvih minutah dežja voda zmešala z oljem in prahom in bo oprijemljivost slabša. Tudi o tem govorim. In o tem, da je največ hudih nesreč v domačem okolju. Zakaj? Ljudje v svojem okolju vozijo »na pamet«. Poznajo cesto in niso pozorni na prometno signalizacijo. Na znak o nevarnosti pred ovinkom se ne ozirajo, ampak vozijo s hitrostjo, s katero so ta ovinek prepeljali že stokrat, stoprvič pa bo morda ovira na cesti in bo prišlo do nesreče. Vožnjo moramo prilagoditi tudi gostoti prometa, biti pozorni na druge, popravljati njihove napake. Ni nujno, da se bo nekdo na stranski cesti ustavil ali zavil, če ima vključen smerokaz. Opazujemo, gledamo. Smo pripravljeni. In zbrani. Zakaj Slovenec doma ne vozi po pravilih, v tujini pa jih upošteva? Hm ... Kazni so pri nas visoke, morda višje kot drugje. Prvi razlog je mogoče to, da doma vozijo »na pamet«. Nekateri vozijo prehitro, drugi prepočasi in tudi s tem ovirajo in ogrožajo promet. Morda je odgovor učinkovitost in hitrost kaznovanja. Imamo kršitelje, ki so jih policisti »dobili«, a še niso bili kaznovani. Tu bi izpostavil še nujnost upoštevanja pro- »Danes je v avtomobilih kup elektronskih pomagal, na katera je voznik pozoren. Vmes naredi 10 ali 20 kilometrov. Ko pride na cilj, pa sploh ne ve, kako je vožnja potekala. Je to varen voznik?Ne.« metne signalizacije. V Sloveniji se jo bo treba navaditi upoštevati. Če je omejitev 50 km/h, mora voznik voziti s takšno hitrostjo in ne več. Obstajajo namreč razlogi za omejitve. Vsi govorijo o zavorni poti, toda pozabljajo na celotno pot ustavljanja, kamor poleg zavorne poti spada tudi reakcijski čas. Povprečni reakcijski čas je sekunda. To je čas ... ... od trenutka, ko zaznamo oviro na cesti, do trenutka, ko se sploh odzovemo - ali naredimo manever z volanom ali začnemo zavirati. Vse to pa je odvisno od hitrosti. Pri 50 km/h prevozimo v sekundi 13,90 metra, šele nato začnemo zavirati, če na avtocesti vozimo 130 km/h, naredimo pred zaviranjem v sekundi 36 metrov. In šele nato se začne zavorna pot. To pomeni, da imamo pri hitrosti 50 km/h takoj 28 ali 30 metrov poti ustavljanja. Tudi to je razlog, da so omejitve takšne, kot so, in to morajo vozniki ozavestiti. Vam na tečajih vozniki zaupajo, da če bi to vedeli prej, bi v prometu ravnali drugače? Vadbe oziroma tečaje varne vožnje opravljajo tudi tisti, ki želijo na lastno pobudo izboljšati svoje vozne sposobnosti. Dostikrat so to že izkušeni vozniki, kar pa ne pomeni, da se z izkušnjami tudi naučimo obvladovati vozilo. Obvladovanja vozila se lahko naučimo le na ustreznem poligonu. Potem so tu zakonsko predpisani programi za voznike začetnike in za izbris kazenskih točk kršiteljem prometnih predpisov. Slednji pridejo na tečaj nekoliko nastrojeni, saj je to po njiho- vem mnenju dodaten strošek in izguba časa. A že pri teoriji, nato pa še v praksi ugotovijo, da imajo pomanjkljivo znanje, in spoznajo, da bi bili lahko boljši vozniki. In da bi vozili previdneje in ravnali pravilno, če bi poznali delovanje avtomobila, pnevmatik, vzmetenja in če bi vedeli, kaj pomeni pot ustavljanja. Prepričan sem, da so po tečaju boljši vozniki, kar sami potrjujejo. Ko sva ravno pri »boljših voznikih« ... So to mlajši ali starejši? Pri voznikih začetnikih sem kot inštruktor varne vožnje sprva dvomil. Imel sem občutek, da se bodo precenjevali. Daleč od tega! Na tečaje pridejo z veliko mero spoštovanja, zavedajo se, da v pogovorih vse »obvladajo« o vožnji, ampak tu so postavljeni pred dejstvo in vidijo, da znajo voziti, vendar avtomobila ne obvladajo. Poslušajo, razpravljajo in so željni znanja. Po tečaju so bogatejši za nova znanja in »Tempo življen Vozniki razmi družini. So v s ni. Vsak drugi telefonira, nek tudi sporočila, branost. Misli usmerjene v p izkušnje. Želite reči, da je starejše težje učiti? Na nek način da. Nekdo je prevozil 500 tisoč kilometrov, doživel nekaj nesreč, a nikoli ni razmišljal, zakaj je v resnici do njih prišlo. Nekdo vozi že 20 let v nepravilno nastavljenem sedežu ali ves ta čas med vožnjo nepravilno drži volan. Takšni težko razumejo, da morajo nepravilne navade spremeniti in voziti drugače. Zaverovani so v svoje znanje in ne sprejemajo znanja drugega. Ponavadi se morajo praktično prepričati, da spoznajo svoje napake. Takrat postanejo bolj dojemljivi za nova znanja. 37 x H J iV i I Af, 4 I ^^ »Če bi ljudje znali pravilno obvladati svoja vozila, bi lahko preprečili marsikakšno tragedijo,« je dejal Vojko Safran. In ravno to je tudi želja Simone Solinič ob prehodu v novo leto. »Poskrbite za svojo varnost. Naj bodo misli voznikov na cesti usmerjene v vožnjo in nikoli, ampak res nikoli ne sedajte za volan pod vplivom alkohola. Lani sem pogosto spremljala sojenja najhujšim pijanim povzročiteljem smrtnih nesreč na Celjskem in to je tisto, kar se me je najbolj dotaknilo. S svojim nespametnimi dejanji so vzeli veliko otrok, veliko mater, očetov. Ko občutiš bolečino nekoga, ki je ostal brez ljubljene osebe, se v tebi enostavno nekaj premakne. Veš, da nobena kazen ne odtehta življenja. Življenje pa je največ. Več od tega ni. Ne ogrožajte drugih in sebe! Nikjer. Nikoli. Z ničemer.« S pravilnim položajem rok na volanu lahko voznik reši marsikatero situacijo, ki bi se lahko končala s prometno nesrečo. Sicer pa se je letos zgodilo ogromno nesreč, ki so jih povzročili vozniki, starejši od 65 let. So to še vedno varni vozniki? Odvisno od njihovega zdravja, psihofizične kondicije in same dnevne aktivnosti za volanom. Nikakor ne smemo dati vseh starejših voznikov v isti koš. Reakcijski čas je v prometu odvisen tudi od starosti, a ne vedno. Na odzivanje vplivajo še psihofizično stanje in izkušnje. Je pa res, da starejši voznik težje opravlja več stvari hkrati. O čem govorim? Če bo skoncentriran samo na vožnjo, se bo odzval pravilno in hitro. Če pa je obremenjen z opazovanjem okolice in mora biti pozoren še na ostale v prometu, ali se morda v vozilu pogovarja s kom, se njegov reakcijski čas podaljšuje v primerjavi z mlajšim voznikom. Tako nehote ovira promet s svojo vožnjo, ravno zato, ker ima veliko »dela« z opazovanjem okolice, prometne situacije ali s spremljanjem prometne signalizacije. Na tečajih opažamo, da so sicer umirjeni vozniki, kadar pa se znajdejo v kritični prometni situaciji, jo rešujejo težje kot mladi vozniki. Prej ste omenili, da je učinek kazni povezan s hitrostjo njenega izreka. Kaj pa višina kazni? Samo na podlagi denarne kazni ljudje ne postanejo dobri vozniki. Pri nekomu takšna kazen zaleže, pri drugem ne. Razprave o kaznih so vedno težke ... Ni tako, da nekoga izuči le udarec po žepu? Včasih s tem dosežemo nasproten učinek. Ni nujno, da se nekdo zaradi kazni nečesa nauči. Za nekatere prekrške imamo zelo visoke kazni, za nekatere prenizke. Morda je kakšna kazen za kazniva dejanja v prometu smešno majhna v primerjavi s kaznijo za nek prekršek. Različne dejavnike moramo upoštevati. Kazen za nekoga, ki ima družino, cilje in ambicije, že v osnovi ni sprejemljiva. Ker je vesten državljan, upošteva pravila. Nekdo, ki živi na robu družbe, nima nič, je podvržen drogi ali alkoholu, nima urejenega življenja ali doma, ima pa avto za sto evrov ... Tega kazen verjetno ne bo spametovala. Lahko nabere za več tisoč evrov kazni, ki pa je ne bo nikoli plačal. Avto mu bodo odvzeli, ampak kupil bo drugega za sto evrov in spet kršil pravila. Ni rešitve? Delal sem pri policiji. Vem, da policisti kaznujejo stalne kršitelje, a se ti ne spremenijo. Se vedno vozijo. Kaj bi bilo za te voznike učinkovito? Morda zaporna kazen. Ampak to je spet strošek države. Saj nekaj jih je šlo v zapor. Predvsem povzročitelji smrtnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola. Alkohol in volan ne gresta skupaj. Ne gresta! To je problem v slovenski vozniški kulturi. Vsak tretji povzročitelj smrtne nesreče predlani je bil vinjen in stopnje alkoholiziranosti niso bile nizke. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih hudih nesreč je bila 1,54 grama alkohola na kilogram krvi, lani kar 1, 88 g/kg! To je izredno visoka stopnja in tu ne gre za »eno pivo« ali »en špricer«! Alkohol ni olajševalna okoliščina za povzročitelja oziroma možnost za razpravo, ali se je nekdo zavedal, kaj je počel ali ne. Gre za naklep? Razumljivo je, da se v delo sodišč ne moreva spuščati, saj vsak sodni postopek terja poznavanje podrobnosti in okoliščin posameznega primera. Menim pa, da se povzročitelj ne bi smel zagovarjati, da ni vedel, kaj je počel. Bil je v gostilni dve uri. Dve uri je pil. Dve uri je vedel, da se bo iz gostilne tudi odpeljal. Kot policist ste videli ogromno tragedij in žrtev, se pogovarjali z njihovimi svojci in s povzročitelji. Kakšne zgodbe so to? Težke. Dramatične. Boleče. To je pot, ko ne moreš zavrteti časa nazaj in vedno ostajajo besede »kaj če bi bilo drugače ..., zakaj ...«. Na žalost popravnega izpita ni. Zdi se, da so se vas te stvari močno dotaknile. Kamnito srce ne obstaja. Policist ni samo uniforma. Je človek. Ima srce. Se morda kdaj umakne, ko ga nihče ne vidi, in joče. Takšne stvari policista spremljajo, ko zaspi in ko se z jutrom zbudi. Vedno, ko ga pošljejo na kraj nesreče, ga je strah, ali so ponesrečeni otroci, znanci, ali so hudo poškodovani ali celo mrtvi. Ni ravnodušnega policista. Rečejo, da se navadiš. Ne moreš se. To je razlog, da ste šli iz policije in postali inštruktor varne vožnje? Tudi to je razlog. Opazil sem, da bi vozniki, če bi znali obvladati vozilo in ga poznali, znali tudi pravilno reševati določene kritične situacije ali pa do njih ne bi prišlo. Svoje znanje želim prenašati na ostale v prometu in na ta način izboljšati prometno varnost na naših cestah. Mislim, da je to prava pot. SIMONA SOLINIČ, foto: GrupA ija je hiter. šljajo o službi, tresu, utruje-med vožnjo cateri pišejo To je nez-morajo biti romet.« 38 REPORTAŽA Pred skokom v vodo . Tokrat je bilo na novoletnem potopu 18 potapljačev. Srečno iz globin Velenjskega jezera Tradicionalni novoletni potop spet zbral potapljače iz cele države Velenjski potapljači so tudi letošnjo sezono odprli s tradicionalnim novoletnim potopom v Velenjsko jezero. Mrzle vode se tokrat nista ustrašili tudi dve dekleti, ena komaj 12-letna. V prvi vrsti je bila njej namenjena brezalkoholna penina, ki so jo poleg klasične odprli pod vodo. Kot se za potapljače spodobi, so s penino nazdravili pod gladino jezera. Letošnjega novoletnega potopa se je udeležilo 18 potapljačev iz šestih potapljaških društev. Prvič se je potopa udeležilo šest potapljačev, največ, 17 potopov, pa imata Jernej Hernan in Benjamin Strozak. »Pod vodo si sam s sabo, dihaš zrak, ki ga neseš v jeklenki, čutiš sam sebe, obdaja te tišina. To je tisti čar potapljanja,« razlaga svoje videnje podvodnega športa Benjamin Strozak, ki je pred 19 leti dal idejo, da bi sezono potapljanja odprli s potopom v Velenjsko jezero. Prvo leto se je potopa udeležilo enajst potapljačev, največ jih je bilo pred štirimi leti, ko jih je penino pod vodo srkalo kar 43. Društvo za podvodne dejavnosti Jezero so ustanovili leta 1982 in od takrat imajo vsako leto okoli 40 redno registriranih potapljačev. Na zdravje pod gladino! Odpiranje penine v toplem in predvsem suhem stanovanju ni nič posebnega. Malo drugače pa to dejanje izgleda pod vodo. Predsednik Društva za podvodne dejavnosti Jezero Staš Strozak pravi, da gre za posebno tehniko: »Načeloma jo poznamo samo potapljači, zato vabljeni med naše vrste. Pod vodo penino odpremo tako, da steklenico obrnemo na glavo in odpremo zamašek. Ker je penina pod pritiskom, ne steče iz steklenice, prav tako voda iz jezera ne vdre v steklenico. Potem penino spijemo naravnost iz steklenice.« Vsako leto se v mrzlo vodo potopijo tudi ženske, tokrat sta bili kar dve. 12-letna Špela Verdnik Velenjskega jezera pred novoletnim potopom še nikoli ni videla pod gladino. Si je pa ogledala fotografije, saj sta njena starša, Klavdija Čuješ in Leon Verdnik, zavzeta potapljača, ki sta hčer tudi navdušila za ta šport. Druga ženska, ki je prav tako prvič opravila novoletni potop, je bila 19-letna Nika Lesjak iz Arje vasi, ki je potapljaški izpit opravila prav v tem jezeru. Vsaj približno je torej vedela, kaj jo čaka: »Spodaj ni ravno tema. Je poseben občutek, ko ne moreš reči, da kaj vidiš, ampak da si v enem svojem svetu.« Kljub strahu, bolj zaradi mrzle vode kot zaradi česa drugega, je dekletoma uspel prvi potop letošnjega leta. ŠPELA KURALT Foto: GrupA, DPD Jezero Čeprav sta v ospredju tega potopa odpiranje penine in njeno pokušanje pod vodo, lahko potapljači opazujejo tudi življenje pod vodo. Tega je namreč v Velenjskem jezeru vedno več, razlagajo potapljači. Tako lahko vidijo some, krape, različne rake. Jezero je namreč precej čisto, saj vanj ni speljanih nobenih odpadnih voda. Najmlajši udeleženki potopa Nika Lesjak (levo) in Špela Verdnik sta bili pred akcijo sicer nasmejani, vendar sta se malo bali mrzle vode. Medtem ko so imeli nekateri tako imenovane suhe obleke, sta imeli dekleti polsuhe. To pomeni, da je voda vendarle prišla do njune kože. Kljub temu jima je potop uspel in pod vodo sta nazdravili z brezalkoholno penino. Postopek odpiranja penine pod vodo je prav poseben. Steklenica mora obiti obrnjena na glavo. Potapljači sicer dan pred potopom ne smejo spiti nič alkohola. Idejo za novoletni potop je pred 19 leti dal Benjamin Strozak, ki je letos opravil že svoj 17. potop ob novem letu. REPORTAŽA 39 Jože Tanko je iz vode pomagal Boži ..., ups, županu. Prva četverica neustrašnih (U)vodni šok za boljše leto Tradicionalne prireditve se udeležuje vse več pogumnežev izven celjskega območja. Prvič je temperaturo januarske Savinje izkusila 24-letna Slovenjgraj-čanka, prikupna Ines Kavgič: »O dogodku me je obvestil prijatelj. Po 13. uri smo se začeli ogrevati. Opozarjali so nas, da nas ne sme zgrabiti panika, da bomo med prvimi metri težje dihali, da nas bo >zanohtalo< in da bo vse skupaj hitro minilo.« Rekordno število udeležencev na Špici »Pogumni norci,« je za plavalce donelo iz ozvočenja, potem ko so opravili skupinsko fotografiranje. V sredo so se na celjski Špici že petič zapored pogumni plavalci pod vodstvom idejnega očeta prireditve Jožeta Tanka podali v Savinjo in preplavali približno 30 metrov. Bilo jih je kar 47, največ doslej. Tanko je tokrat v neoprenski obleki budno pazil na udeležence. Tudi letos se jim je pridružil celjski župan Bojan Šrot. Je bilo letos kaj drugače kot prejšnja leta? »Ne, je pa res, da sem se zaradi zdravstvenih težav odločil tik pred zdajci. Najbolj zanimivo je bilo seveda prvič, tedaj ne veš, kaj te čaka. Vse skupaj zgleda morda grozno, v resnici ni tako, saj v vodi nisi dolgo. Ko pa stopiš na suho in se obrišeš, je občutek toplote prijeten. Dogodek je družaben, tudi simbolen. Savinja je iz leta v leto čistejša, bolj primerna za Dušan Konda: »Greš v vodo, Fik?« Fekri Bedeti: »Ne. Tako kot ti sem pozabil kopalke doma .« Bi si mislili, sodeč po obrazih junakinj, da ima voda šest stopinj? kopanje. Po drugi strani pa se ljudje po silvestrovanju še enkrat družijo in veselijo.« Člani Kajak kanu kluba Nivo Celje in Športno rekreacijskega kluba Celje so vse pazljivo pripravili, za »zvočno spremljavo« pa so najeli Iztoka Gartnerja, kar je bil zadetek v polno. Drugič je na novega leta dan v Savinjo skočil goreči navijač celjskih moštev in slovenskih reprezentanc Primož Pečnik: »Letos je bila voda za razliko od lani bolj topla. Ponavadi je zrak precej hladnejši od vode in je zato sam vstop morda lažji. Nisem imel težav, zato sem se okopal dvakrat.« Obilo dela je imel Dušan Konda. Skrbel je pravzaprav za vse, razlogov za zadovoljstvo ob koncu je bilo dovolj: »Imeli smo srečo tudi peto leto zapored, primerna sta bila tako vreme kot vodostaj. Po naši oceni je bilo obiskovalcev okoli tisoč. Lažje smo jih sprejeli, kajti zgradili smo tribuno pod sprehajalno potjo. V načrtu imamo še razsvetljavo, košarkarsko igrišče na travniku in zunanji fitnes.« Špica, ni kaj. Večjih težav ni imel nihče, edina nezgoda se je pripetila kopalcu, ki si je malce porezal prst na ostrem kamnu. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Opazovalcev in radovednežev je bilo znova dvajsetkrat več od udeležencev. Razmerje ostaja isto, toda število se veča iz leta v leto. Mlajšim se ni mudilo iz vode ... 40 PODLISTKA ZGODBE IZ KAMRE I AlJtamra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Osemdeset let operete v Žalcu (1) Opereta, tudi mala opera oziroma lažja opera izhaja iz italijanske besede operetta. Operetni libreto ima poleg petih delov običajno tudi skoraj enako število govorjenih dialogov, veliko plesa in enostavno komično ali farsično dogajanje. Začetki operete segajo v 19. stoletje v Francijo, stoletje prej pa se je sicer v Italiji pojavila že komična opera, ki še ni bila opereta v pravem pomenu besede. Da Slovenci v 19. stoletju kulturno nismo zaostajali za ostalimi evropskimi narodi, dokazuje tudi to, da je bila premiera prve operete, izvedene v slovenskem jeziku, že leta 1864. To je bila enodejanka Franza Schuberta Advokata. Krstna predstava je bila decembra 1864 v čitalniški dvorani v Ljubljani v okviru Gimna-stičnega društva Južni Sokol. Isto leto je Benjamin Ipavec napisal kratkočasno spevoigro Tičnik. To je sicer napisal v nemščini, kasneje pa je je prevedel Mihael Lendovšek. Benjamin Ipavec velja za začetnika izvirne slovenske operete, opereta Tičnik pa za prvo slovensko glasbenogle-dališko delo. Rodoljub iz Amerike 25. septembra 1932 je Športni klub Žalec v Roble-kovi dvorani uprizoril spevoigro s petjem v treh dejanjih Rodoljub iz Amerike avtorja dr. Rudolfa Doboviška. Uglasbil jo je Ciril Preglej. Pod režijo spevoigre se je podpisal Rado Štokelj, ki je odigral tudi vlogo vaškega župana. Županovo hčer je odigrala Dana Šket, njenega izvoljenca pa Štefan Herman. Igrali so tudi Leopold Vrečer, Franci Herman, Olga Kveder, Konrad Zajc, Vera Pikl, Ivan Ferlež, Stanko in Franjo Au-dič, Žarko Kveder, Stanko Pikl, pevske točke pa je na klavirju spremljal Radovan Gobec. Igralska zasedba je s spevoigro gostovala tudi na Vranskem in v Grižah. Beg iz harema Opereta v treh dejanjih Radovana Gobca Beg iz harema je bila prva, ki so jo uprizorili v Žalcu. Napisana Premiera operete v Žalcu, 1933 že leta 1928 je svojo krstno uprizoritev doživela 18. decembra 1932 v Roblekovi dvorani v režiji Rada Štoklja, glavno vlogo je igrala Milena Drobež. Osebe, ki nastopajo: Orsat Hamid, paša (bariton); Günesa, paševa žena; Arslan, poveljnik janičarjev (tenor); Kurt, janičar (tenor); Milena, ujetnica (sopran); Amurad, pribočnik (bariton); Lea, dvorjanica (sopran); Lija, dvorjanica (sopran); Ferim-berg; dvorjan; sužnji; gostje. Vsebina: janičarski poveljnik Arslan in janičar Kurt nenadoma spoznata, da so ju pred mnogimi leti ugrabili Turki in da sta v resnici slovenskega rodu. V haremu paše Orsa-ta Hamida najdeta še sestro Mileno. Skupaj pobegnejo, a jih paša ulovi. V dvoboju z Arslanom je paša premagan. Nič več jim ne more preprečiti vrnitve v domovino. V opereti sta igrala Franci Herman in Štefan Herman, orkester so sestavljali: Radovan Gobec (klavir), Pečar iz Petrovč (gosli), Štante iz Celja (čelo), Tavželj iz Žalca (harmonij), Pirc iz Žalca (gosli) in Audič iz Žalca (tolkala). KARMEN JEZERNIK Polar ali Collag? (13) Podjetje Petrolux je bilo komanditna družba v lasti Ivana Rotha. Po Dalmaciji je prodajalo petrolejske svetilke za ribiške ladje. Ribiške vasi in mesta sta obiskovala prokurist Adolf Zohn, dejanski lastnik firme, ter potnik Josip Vodopivec. S propagando svoje firme sta začela prevzemati stranke konkurenčnih firm. Pri tem sta širila letak, s katerim sta pojasnjevala prednosti svojih petrolejskih svetilk. Konkurenčno podjetje Continental - Licht in Apparatebau - Gesellschaft v Frankfurtu ob Maini, katerega je v Kraljevini Jugoslaviji vodil njihov trgovski zastopnik Rudolf Trapečar iz Sevnice, je bilo obtoženo nelojalne konkurence zaradi razpečevanja podobnega izdelka in prevzemanja starih strank podjetja Petrolux. Obdolženec Rudolf Trapečar je v letu 1937 večkrat potoval po Dalmaciji in prodal več vrst svetilk tipa Collag. S prodajo svojih izdelkov je povzročil, da je veliko ribičev storniralo že sklenjene pogodbe s Petroluxom za petroplinske svetilke, in s tem povzročil po mnenju omenjenega podjetja škodo v višini najmanj 100.000 din. Rudolf Trapečar se je zagovarjal, da je prodajal svetilke, ki so boljše in lažje za vzdrževanje, saj imajo za razliko od drugih svetilk raven razplinjač. Svetilke so bile v prednosti, saj so se lažje čistile, saj jih ni bilo potrebno razdreti, ker se je raven razplinjač samo potegnil iz svetilke. Propagiral je svoje svetilke, pri tem pa ni omenjal imena konkurenčnih podjetij. Zastopniki obeh podjetij so širili letake s pojasnili o prednosti svojih izdelkov. Rudolfu Trapečarju niso dokazali, da je z nelojalno konkurenco skušal izriniti s trga podjetje Petrolux, zato je bil oproščen vseh obtožb. SI_ZAC/0618, Okrajno sodišče v Sevnici, AŠ 115, Kps 186/37 SI_ZAC/0618, Okrajno sodišče v Sevnici, AŠ 115, Kps 199/37 Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK C Zgodovinski arhiv Celje www.zac.si Trapeza. ---------. 21.7.1891 ha Rrlnl.T-BoŠtanj :'t.lo6,še neobso^en,skrbi a* Rudolf,zak.sin Martina in Fr$mči'ke roj.Kun-j,rpj. i-tfi.v-Boštanj nristojen.r.k^poroč-en,trgovec v üjmici so . Rki""h i 2& ?.eno in 6 otr o1*, se v smislu Š 2So ^P oprosti obioabe t ■1» J« V- marcu in nas I sinjih r.eseclh 193? navajaj in riizna'ai o tW'lki Petrolux v Zagrebu t^r o njenih proizvodih radi konkurence,v-atl.kl utegaejo škodovati oodjatju ali podjetniku , In sicer s ten.'la j« razglaša? m ei drugim v reklami po Dalmaciji:".......j sr lmaar 'rmogo irrsta maralfa svet 13jk*,koje se vam mrl« u prod aju,a sv- te K"!tüj e su "Vam 7)0znata te lmadu zavijanl rMpJlnjaÖ.kdJ«®» na Možata t. da ne '1 smo nt irate svetiljku livaditl Iz ;jo losaj 3 .Ko-i tog« posla vam ja uvijs* u opasnostl mrežica i joŠ druci '1 j slo vi.Tsko ve svetiljke prodajenaša tvoipnioa samo sposobne risarske svetlljke i to vtjo jeftmo.bis- da.i prosn-kt bele boie na zsTnji str-ni,---- za isti novac.s koji- sue dossda nI stil i bilo ko.ie mqrks s^st 11 jku.dob ij ste nasu epscljalnu ribarsku svet il jku ,ko j a 5s vam naMaAje. % puts dalje uzdr;:atl,a oslm toga garantirano sas^im sigurno* funkcijonisati.....Ako trebate nova s vat il Ike t- l-iete zp tlm,4a si isddo nabavite »sam uversn.da si bu-d-te kuoili ovo "to vam najbolje u sadinasnosU nudi moieena tehnika,>4 Naša spec ij a In*. rib ar ska s^stiljka "Col-jag" J s za 8 f^odina garantirana, s Člmur M naj bil za#r(siU prestopek zak.o pobijanju nelojt.kon- Sodba, s katero je bil Rudolf Trapečar oproščen tožbe o nelojalni konkurenci. Katalog Petroluxovih ribiških svetilk Ribiška svetilka Continental AKCIJA 41 Prednost domačim avtorjem V rubriki Bukvama Novega tednika vas vabimo, da podarite katero od knjig, ki ste si jo kupili v zadnjem času in bi radi, da jo prebere še kdo. S tem želimo spodbujati nakup slovenskih knjig, a tudi pomagati pri dobrodelni akciji Kluba modrosti iz Celja, ki želi razširiti ponudbo treh svojih knjižnic: v prostorih kluba na Hudinji in v hotelih v Banji Vrucici v BiH in na Dugem otoku na Hrvaškem. Edini pogoj za sodelovanje je, da so knjigo izdale naše založbe v zadnjih dveh letih, torej 2012 ali 2013. Da bi spodbudili akcijo, smo se tudi v uredništvu odločili, da sodelujemo po svojih močeh. V zadnjih tednih se je v uredništvu že nabralo nekaj knjig, a bi jih na policah v naši začasni knjižni omari radi še več. Med zadnjimi se jim je pridružila Zbirka zgodb izpod Zurnizipa ali pa kar tako. Knjigo z dokaj zapletenim naslovom celjske avtorice Nine Arlič je darovala Ivana Stamejčič in to preprosto zato, ker v zadnjih Vsebine Zurnizipa Ivana Stamejčič noče razkrivati, v povabilo vsem, ki bi zgodbi Nine Arlič sledili na približno 500 strani dolgi pripovedi in imajo radi »živost« slovenskega jezika, zato zgolj namig, da je knjigo »kontralektoriral Nelken, tiskarski škrat«. letih, ko za branje nima več toliko časa, kot bi si ga želela, med knjižnimi naslovi izbira zlasti domače avtorje. Čeprav med njimi prisega na Nejca Gazvodo, ki ji ga je, mimogre- de, predstavila mlajša hči, ki po starosti le nekaj let zaostaja za tem avtorjem, daje prednost »domačim« imenom s Celjskega. Tako ne zgreši ničesar, kar je napisal Matej Krajnc. »Aja, s Poplavo zdaj že zamujam,« se nasmeji. Pogreša kakšen »oslovski kašelj« Mohorja Hudeja, ker ji je bil njegov Mumps v zrelih letih zelo všeč ... In ker je Celjanka tudi Nina Arlič, letnik 1977, se je tudi Zbirka zgodb izpod Zurnizipa ali pa kar tako znašla na Ivanini nočni omarici. Pravzaprav ne na nočni omarici, ampak kar v postelji. Kajti Ivani je že iz otroštva - od takrat, ko je njen oče, nejevoljen, ker je brala do treh, štirih zjutraj, pred spanjem izključil hišno varovalko in se je deklič znašel tako, da si je pod »kovtrom« pač svetil s svečo in že v prvem poskusu Prinesite nam jih osebno Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali. osmodil posteljnino - ostalo v navadi, da vselej bere v postelji. Ob tem nikoli ne zaspi, res pa je, da po »prebranih« nočeh sledijo malo bolj »neproduktivni« dnevi. Z malo (ali pa veliko!!!) slabe vesti pa »knjigožerka«, kot jo je poimenoval oče in ji zatem nikoli več ni kratil elektrike, vendarle prizna, da jo kar se branja tiče, čaka še velika naloga. Ko je namreč tam nekje v tretjem ali četrtem razredu Čeprav smo v povabilu določili, da lahko darujete knjige, ki so izšle v zadnjih dveh letih, smo bili veseli tudi odziva Ane Četkovic Vodovnik, ki se nam je oglasila z več izvodi svoje knjige Ženska na konju. Zgodbo o skupnem življenju z akademskim kiparjem Vasilijem Četkovicem Vaskom je Ana sicer izdala leta 2009, a kljub temu verjamemo, da je še veliko ljudi, ki jo bo z veseljem bralo. In od kod naslov Ženska na konju? Kot pravi avtorica, smo na konju takrat, »ko prepoznamo bistveni, resnični in pristni del sebe, se z njim predstavljamo in o njem brez dlake na jeziku spregovorimo«. osnovne šole kljub prepričevanju šentjurske knjižničarke, da je »to pa vendarle prezahtevno branje za tako majhno deklico«, vseeno zagrizla v Ivana Cankarja, se ji je že prvi grižljaj zataknil v grlu. Nekako je brez Cankarja prekrmarila osnovno šolo in gimnazijo in si potem za počitnice pred fakulteto celo kupila Cankarjeva zbrana dela, a prebrala jih doslej še ni. V prid temu, da ji ostaja do enega največjih slovenskih pisateljev vsaj kanček spoštovanja, pa kaže dejstvo, da zbranih del kljub številnim selitvam doslej še ni izgubila in jih zvesto hrani za »tretje življenjsko obdobje«. Foto: GrupA Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo. Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi- nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vrucici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili? Želimo nove knjige Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna. S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika. Carlos Ruiz Zafon: Senca vetra Za zaljubljene v knjige O avtorju: Carlos Ruiz Zafon se je rodil leta 1964 v Barceloni. Sprva je delal v oglaševalskih agencijah, pisati pa je začel za mladino. Že prvo njegovo mladinsko delo Princ megle (1993) mu je prineslo najvišje špansko literarno priznanje. Senca vetra (2001) je bil njegov prvenec za odrasle, ki je takoj postal domača in mednarodna uspešnica, ki mu je prinesla vrsto priznanj. Uspešna sta bila tudi oba naslednja romana iz cikla Pokopališče pozabljenih knjig. Zafonova dela so prevedena v več kot 40 jezikov in izdana v 45 državah, s čimer je najuspešnejši sodobni španski pisatelj. V New York Timesu so o njegovem načinu pisanja zapisali: »Zafon vedno pripoveduje zgodbe - so njegov gospodar, ki mu služi, in hudič, ki ga pozna.« Tisti, ki ljubijo knjige in verjamejo, da imajo te lahko svoje življenje oziroma da lahko znatno spremenijo življenje tistih, ki jih berejo, bodo zagotovo navdušeno sprejeli Senco vetra španskega pisatelja Carlosa Ruiza Zafona. Zajetna, 600 strani dolga zgodba o obsedenosti in predvsem ljubezni do pisane besede ter o ljubezni sami je ena tistih, ki jih boste prebrali na dušek. Zgodba se dogaja v Barceloni, ki jo danes lahko vidimo kot sončno, svetlo in veselo mesto, v knjigi pa je vse prej kot to. Dogajanje je postavljeno v čas po španski državljanski vojni, ko nad mestom še vedno visi nekaj mračnega, težkega, meglenega. Prava zgodba se začne po drugi svetovni vojni, ko 10-letni Daniel v labirintu skrivnostne hiše, kjer je Pokopališče pozabljenih knjig, izbere roman Senca vetra Juliana Caraxa. Knjiga ga povsem prevzame. Še bolj ga vznemiri to, da po Barceloni hodi nekdo, ki zažiga vse Caraxove knjige. Daniel, ki je, kot vse kaže, lastnik še zadnjega preživelega izvoda romana, začne raziskovati, kdo je bil pisatelj in kakšno je bilo njegovo življenje. Z raziskovanjem in brskanjem po ne tako davno minulem življenju v Barceloni se pred očmi bralca razkriva skrivnosten in temačen svet. Zgodba dobi razsežnosti pravega literarnega trilerja, ki ga začini kanček magije, norosti, erotike, ne manjka pa tudi tragična ljubezenska zgodba, ki vam bo pustila cmok v grlu in kepo v trebuhu. Pisatelj je pravi mojster pripovedovanja zgodb, saj prav nikoli ne boste izgubili niti, kljub temu, da boste enkrat v Danielovi, spet drugič v Caraxovi zgodbi. Ki si postajata vedno bolj podobni in se na koncu celo prepleteta. Pisanje Carlosa Ruiza Zafona so literarni kritiki označili za mešanico stilov Marqueza, Eca in Borgesa. Senca vetra je prav taka. Mistična na eni strani, polna suspenzov in preobratov, ki jih bralec ne pričakuje in niti ne sluti. Kot se za pravo knjigo spodobi, te odpelje v drug svet in ti pokaže obstoječega v drugi luči. Da si zaže-liš videti Barcelono takšno, kot je v knjigi. Pravljično, skrivnostno, temno in tudi nevarno. Branje Sence vetra je pravi užitek, še posebej, če ste eden tistih knjižnih vernikov, ki so prepričani, da so knjige svete in da imajo dušo. Očitno je teh »vernikov« kar nekaj, saj je Senca vetra najuspešnejši španski roman po Don Kihotu, ki je izšel davnega leta 1605. Senca vetra je sicer prvi del iz cikla Pokopališče pozabljenih knjig. Naslednja knjiga z naslovom Igra angela je dejansko pred-zgodba Sence vetra, letos pa je v slovenščini izšel tretji del, Ujetnik nebes. Vse tri sicer povezujejo pokopališče knjig in tudi nekaj oseb, vendar za razumevanje posamezne knjige ni treba brati po vrsti. Zagotovo pa vas bo že prva prepričala, da boste vzeli v roke še ostali dve. Če nas bo zima vsaj malo povohala in nam dala nekaj pravih zimskih večerov, vam zagotovo ne bo žal, če si jih boste popestrili s kakšnim od Zafonovih romanov. Zagotovo pa tiste večere ne boste prav zabavni za ostale zbrane, ker knjig ne boste mogli odložiti. ŠK 42 BRALCI POROČEVALCI Pod cvetočo drnulo Prireditev, ki je vsako leto v Lesičnem, privabi v kulturni dom veliko ljudi. Novi in stari ansambli večinoma iz okoliških krajev a tudi od drugod prispevajo, da je vsako leto bolj zanimiva. Sodelujejo zelo mladi, starejši, skupine ali posamezniki, v ospredju pa je seveda ljudska pesem. Letos so rdečo nit prireditve predstavljale podoknice, kar je z vmesnimi skeči lepo prikazala dramska skupina Peilenstain. Dve uri trajajočo predstavo je duhovito povezovala voditeljica Nives Kostevc Arzenšek. In kot je dejala članica skupine Ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika: »Odnesimo ta večer domov, zaklenimo ga v sobo in uživajmo ga košček za koščkom!« To je to! Hrana za dušo, ki je večkrat primanjkuje, posebej v teh prazničnih dneh, ko ljudje hitijo z nakupi, pozabljajo pa, da vsa včasih brezvredna krama ne ogreje srca. MARIJA KRAČUN Moje pesmi, moje sanje OŠ Šempeter v Savinjski dolini je 9. decembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu premierno uprizorila muzikal Moje pesmi, moje sanje. Zasnovan je bil kot razredni projekt devetošolcev in njihove mentorice Polone Ramšak. Na odru se jim je pridružil tudi mladinski pevski zbor šempetrske osnovne šole. Osrednja protagonistka muzikala je Maria Rainer, ki jo pošljejo za varuško k družini von Trapp. Tam vzljubi sedem otrok in se zaljubi v njihovega očeta Georga, ki ga očara, da jo zaprosi za roko. Vlogo Marie je prepričljivo in suvereno odigrala Lara Krajnc, ki je po premierni uprizoritvi dejala: »Izjemno sem ponosna, da smo uspe- li privabiti toliko ljudi, saj je bil z njihovim obiskom danes poplačan naš večmesečni trud. Na odru sem s sošolci zelo uživala in se zabavala.« Poleg nje so v vlogah več kot odlično nastopili Nace Pogačar (kapitan), Hana Jager (mati prednica), Maruša Hrnčič (baronica), Alisa Alic, Laura Brglez, Meta Kočevar, Matej Kumperger, Jure Rovan, Tjuša Elizabeth Sims in Alja Turnšek (otroci), Žiga Gačnik (poštar Rolf), Melanie Delakorda in Tadeja Es (nuni), Kristina Jerkovic (gospodinja) in Gašper Veligovšek (strežaj). Pevsko-igralske prizore je za klavirjem s svojim perfekci-onizmom dopolnil Jure Jordan Kozjak. Vse pesmi, ki so jih peli nastopajoči, so bile posnete na osnovi originalne filmske glasbe. Njihova mentorica je bila Metka Jagodič Pogačar, ki je s svojo profesionalnostjo in kreativnostjo iz otrok izvabila najboljše. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom Lee Napotnik dopolnil pevske vložke. Minimalistična scena, ki je je oblikovala in izdelala Angela Pinter, je delovala učinkovito in mogočno. Do kotička zasedena žalska dvorana je dobro uro dihala z nastopajočimi in ob koncu z ogromnim aplavzom nagradila vse, ki so ponedeljkovo decembrsko popoldne naredili praznično čarobno. BARBARA COTIČ PAPOTNIK Vse bolj uspešni Mešani pevski zbor Bistrica je bil zelo uspešen na regijskem tekmovanju pevskih zborov in malih vokalnih skupin Od Celja do Koroške, ki je bilo tudi letos v Dravogradu. Stroga žirija v sestavi Stojan Ku-ret (predsednik), Marko Vatovec in Walter Lo Nigro - mu je podelila srebrno priznanje. Z veseljem so jim prisluhnili tudi pevski kolegi iz koroškega akademskega pevskega zbora Mohorjan s Prevalj, ki so letos junija gostovali v Bistrici ob Sotli. Pevci in pevke so se iz Dravograda odpeljali kot največji zmagovalci, saj so presegli vsa svoja pričakovanja. 21. decembra so nastopili v Gorenji vasi kot gostje na božično-novoletnem koncertu Moške vokalne skupine Pozdrav, 25. decembra so sodelovali na božičnem koncertu v farni cerkvi svetega Petra, 4. januarja 2014 pa se bodo odpravili v Maribor, kjer bodo nastopili na božičnem koncertu Ženskega pevskega zbora Glasbena matica Maribor v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Konec januarja (24. do 26.) se bodo začeli pripravljati na drugi del sezone, saj bodo v Bohinju intenzivno vadili. V marcu jih čaka koncert z Moškim pevskim zborom Terme Olimia in Dekliškim pevskim zborom La Vita, junija pa bodo priredili velik koncert z Akademskim pevskim zborom Maribor in s pihalno godbo Schloss Zeil iz Nemčije. Pridružite se veselemu, zagnanemu in pogumnemu pevskemu zboru! KD Planinski pohod Planinci PD ZZV CELJE smo se z množico pohodniških navdušencev, bilo nas je približno petsto, podali na nekajurno pot iz Železne Kaple v Avstriji preko hriba v Črno na Koroškem. Ta pohod je organiziran v spomin na štinajsturno pot žene Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki se je s hčerama, ena je imela le nekaj let, v mrzli božični noči napotila iz Kotelj na avstrijsko stran, da bi se tamkaj srečala z možem. Njihovo veselo snidenje so kmalu prekinili orožniki in Lovra odpeljali v zapor. Mi pa smo preživeli res lep, sončen zimski dan, za nekaj ur smo ubežali megleni sivini. V Črni pa so nas pričakali s kulturnim programom in toplim napitkom, njihove obložene stojnice pa so vabile. MARIJA KRAČUN BRALCI POROČEVALCI 43 Jubilej zbora Ženski pevski zbor Rogaška Slatina vstopa v 33. leto delovanja. V tem času je bilo izvedenih približno 3.000 ur vaj, najmanj sto nastopov, od tega vsaj 33 samostojnih koncertov, med katerimi so tudi takšni, ki so izzveneli v tujini. V času delovanja zbora se je izmenjalo približno devetdeset pevk, ki so prihajale in odhajale zaradi različnih razlogov. Danes zbor šteje 32 pevk, od tega dve tretjini novih, mladih glasov, kar mu daje novo kakovost. Delo je v polnem zagonu, zbor že skoraj desetletje kot umetniška vodja in dirigentka vodi Darja Belič. 14. decembra je zbor v kristalni dvorani Grand hotela Rogaška pripravil svoj redni letni koncert. Ženske so predvsem prepevale slovenske narodne in umetne pesmi ter slovaško ljudsko Tancuj, tancuj, pleši, pleši. Kot gostje so nastopili dijaki Gimnazije Celje - Center, ki sestavljajo fantovsko vokalno zasedbo FaVoZa, in njihov vodja Gregor Deleja. Času primerno so v svoj repertoar vključili božično rusko pesem Šedrik in avstrijsko božično O, Tannenbaum. POLONA BERCKO Ubrano petje ženskega zbora Rogaška Slatina. Priznanji celjskima profesorjema Ameriški obisk V Društvu Slovenija Rusija s sedežem v Ljubljani so se v četrtek, 5. decembra, na prireditvi Ruski dan kulture zahvalili vsem izvajalcem projektov Sklada Toneta Pavčka za promocijo ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu in na drugih podočjih. Med prejemniki sta bila tudi Celjana Darja Poglajen, profesorica slovenščine in ruščine, in Gregor Deleja, profesor glasbe. Poglajnovo pozna že kar nekaj generacij celjskih srednješolcev kot profesorico, ki je v Gimnazijo Celje - Center, kjer je redno zaposlena, in I. gimnazijo v Celju, kjer dopolnjuje obveznost s poučevanjem ruščine, pred nekaj leti na pobudo tedanjih ravnateljev Igorja Majerleta in Jožeta Zupančiča po mnogih letih zatišja znova pripeljala ruščino, za katero zanimanje iz leta v leto narašča. Gregor Deleja, redno zaposlen prav tako na Gimnaziji Celje - Center, pa je znan Celjanom kot duša kulturnega dogajanja v knežjem mestu, pa najsi bo to povezano s Poletjem v Celju ali s kulturnimi prireditvami vse leto. S Poglaj- novo uspešno sodelujeta pri pripravi in izvedbi večerov ruske kulture, ki jim lahko Celjani prisostvujejo vsako drugo leto v veliki dvorani Narodnega doma Celje. Besedo in glasbo povezujeta tudi na raznih festivalih zunaj Celja, ki jih organizira Center ruske znanosti in kulture v Ljubljani, na Rusijadi v Škofji Loki, na raznih priložnostnih prireditvah v šolah in v drugih kulturnih ustanovah. Poglaj-nova že drugo leto vodi tudi ruski krožek v Osrednji knjižnici Celje, ki ga obiskuje 13 odraslih upokojenih članov univerze za III. življenjsko obdobje. III. OŠ Celje je 18. novembra obiskal Neil DiBiase, ekonomski svetovalec na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Naša šola ga je povabila na srečanje z devetošolci in s predstavniki 6., 7. in 8. razredov, kjer smo se pogovarjali o Združenih državah, ameriških tradicijah in primerjavah s Slovenijo. Po ravnateljevem uvodu so učenci naše šole gostu pripravili kratek kulturni program. Neil DiBiase je na kratko predstavil delo in naloge ambasade, spregovoril je možnosti študija na tujem in o priložnostih za sodelovanje, ki jih veleposlaništvo ponuja. Večji del srečanja je bil namenjen učenkam in učencem, saj je gosta zanimalo, kaj o Ameriki vedo, kakšen je njihov pogled na življenje čez lužo in kaj bi še želeli izvedeti o tamkajšnjih običajih in kulturi. Čas je ob prijetnem pogovoru hitro tekel. Ob slovesu se je gost zahvalil za topel sprejem in priložnost, da je spoznal našo šolo in kopico nadebudnih in vedoželjnih mladostnikov. Prijetna izkušnja ob obisku je botrovala obljubi, da se bo sodelovanje med III. OŠ Celje in ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani nadaljevalo in da si bomo vsi prizadevali poiskati nove ideje in poti za nadaljnje povezovanje obeh ustanov. ALEKSANDER VERHOVŠEK Prejeti priznanji seveda oba prejemnika zavezujeta k nadaljnjemu delu, a tisti, ki ju poznajo, dobro vedo, da bi delala tudi brez tega. Priznanj sta vesela in ju razumeta kot potrditev svojega dosedanjega dela. PŠ Foto: arhiv društva GCC Šempetrani v Pegazovem domu Sobota, 14. decembra, je bila za stanovalce Pegazove-ga doma praznična in polna prijetnega vzdušja. Popoldne so nas obiskali Šempetrani iz Bistrice ob Sotli. Župnik je imel najpej sveto mašo, v kateri je sodeloval dekliški pevski zbor. Mlada dekleta so s svojimi čudovitimi glasovi napolnila celoten prostor, predvsem pa naša srca. Slišali smo, da korenine tega lepega petja izhajajo celo iz Rogaške Slatine, saj je bila Tanja Pirš prva, ki je svoje pevsko znanje in talent pred mnogimi leti prenašala na dekleta v Bistrici ob Sotli. S petjem so se pridružile še druge članice cerkvenega pevskega zbora, ki delujejo tudi kot Vaške pevke. Takoj ko se je oglasila harmonika, so se v sproščenem vzdušju zavrteli naši stanovalci in tudi gostje iz Bistrice ob Sotli. Med Šempetrani se verjetno nič ne zgodi brez Francija Černelča, človeka, ki je dobil že toliko priznanj in pohval, da na tem mestu ni treba nič dodati. Franci je dopolnjeval program s petjem, harmoniko, ena posebej doživetih točk je bila, ko sta skupaj z ženo Lenko zapela. Lenka Černelč je bila tudi voditeljica celotnega programa. S svojo pozitivno karizmo nas je prevzela, njen simpatičen glas pa še vedno slišimo ... Svoj prispevek je dodal Tonči Babič, znan pisec aforizmov, ki nas je poučil o tem, kaj je strah in kako se odzivamo na to »puhlo« nadlogo današnjega časa. Še veliko drugih je bilo, ki so nam skupaj z že naštetimi podarili veliko božično darilo - svoj čas, svoje glasove, pesmi, glasbo, recital, sveto mašo in tudi košček svojega srca. To darilo so obogatili še s košarami dobrot, ki so jih gospodinje spekle za naše stanovalce, ob tem ni manjkal niti kozarček bistriškega vina ali soka. Z veliko hvaležnostjo se zahvaljujem vsem, ki so bili to popoldne z nami in našimi stanovalci. Kar so nam Šem-petrani podarili, je neprecenljivo, upam, da bomo lahko delček te iskrenosti, dobre volje, optimizma prenesli v tem prazničnem času naprej - med sostanovalce, prijatelje, v svoje družine ... KRISTINA KAMPUŠ OVI TEDNIK IN RADIO CELJE Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Stanje na računu dne 30. 12. 2013 n U i i AAA V U U A A t V Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh umetniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj bolečin,v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o možnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan. In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi donatorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej posameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno srede, 15. januarja 2014 donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena za vsako sliko je 20 evrov. Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bolečin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon). Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu donacije v novembru in decembru ter januarju, bomo objavili konec januarja, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju. UREDNIŠTVO Dobrodelna dražba dveh slik Pogled v svet in Zadnjih 20 centov Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka protibolečinske ambulante celjske bolnišnice Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 44 BRALCI POROČEVALCI Mnogi radi pomagajo živalim Delavnice slepih in Pred kratkim smo pisali o akciji zbiranja pomoči za živali, ko sta jo pripravila Društvo proti mučenju živali Celje in Društvo za zaščito živali Veles. Medtem sta društvi uspešno zbrali skoraj 200 kg hrane, kar bo dovolj za zimo. Nekaj hrane so že razdelili zvestim sodelavcem, ki pomagajo pri hranjenju prostoživečih muc. Dostavili so jo tudi 90 let stari oskrbovanki Doma ob Savinji, ki je prebrala članek in se ponudila, da bi tudi sama pomagala. Predstavnika obeh društev, Verica Štante in Dušan Vengust, sta jo obiskala in ji prinesla vrečko briketov, da bo ob Savinji hranila muce. Pokazala jima je zavetišče, ki ga je pripravila, da so muce pod streho in v zavetju pred vetrom. Spoznala je tudi stalnega spremljevalca Miklavževih stojnic, psa Benija. Prijetno druženje so končali v njeni sobici v domu, kjer je pokazala svojo zbirko pesmi o živalih. Druga zgodba je bolj žalostna, saj je gospod, ki se redno sprehaja v Medlogu, pri betonarni našel kar šest muc, skritih v grmovju. Že nekaj časa jih hrani in jim prinaša svežo vodo. Tudi temu gospodu so dostavili veliko vrečo briketov, da jih bo lahko hranil in da bodo preživele zimo. Dušan Vengust je dostavil kočo za psa in veliko hrane gospodu, ki ni mogel skrbeti za psa, brez živali pa tudi ni DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si Komedija Kripl navdušila Klub študentov občine Celje je 6. decembra poskrbel, da je dvorana Celjskega mladinskega centra pokala po šivih. Le kako? Tako, da je v goste povabil ŠUS teater, gledališko skupino s Ptuja. Uprizoril je komedijo Kripl, ki je bila septembra 2013 izbrana za 52. Linhartovo srečanje v Postojni, na katerega se vsako leto uvrsti le 7 najkakovostnejših ljubiteljskih predstav. Odziv občinstva je bil izjemen, saj so situacije predstavljene z občutkom. Kljub temu, da je dogajanje postavljeno na Irsko v 30. leta 20. stoletja, so gledalci našli ogromno vzporednic z današnjimi družbenimi razmerami. V 30. letih 20. stoletja sta na Irskem vladala velika kriza in pomanjkanje. Ljudje so živeli v bedi vsakdana, ki jim je predstavljala edino varnost, pogumni pa so rešitev videli v pobegu iz države. V tistem času je bila še posebej privlačna Amerika, kreatorji družbenega sistema in vrednot pa so iskali razloge, zakaj je Irska izjemna. Med vrsticami so to- V prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje so imele članice in en član gospodinjske delavnice. Umesile so testo za potice in kasneje še za kvašene rogljičke, parkeljne in prašičke, ki so bili del darila za vse goste. Celotna delavnica je bila brez vseh posebnih pripomočkov za slepe in slabovidne. Torej brez govoreče tehtnice in indukcijske pečice, kar kuhinja v prostorih društva sicer premore. Ima pa tudi posebne nedrseče pladnje, ki jih tokrat člani niso uporabili. Takoj ko je testo dovolj vzhajalo, smo začeli oblikovati prašičke, kot nam je pokazala mentorica. Nato je bilo miklavževanje za otroke, starši pa so v tem času prisluhnili predavanjem. Najprej je zbrane pozdravila in nagovorila tajnica društva Nada Močenik, nato pa še predsednik Ladi Humski. Nato je prvi spregovoril Brane But, član kabineta guvernerke 129. distrikta lions klubov Slove- nije, pooblaščenec za pomoč slepim in slabovidnim ter tudi član društva. Predstavil je pravice do olajšav, ki so bile sprejete z novim zakonom, in tudi novo in najpomembnejšo pravico za otroke v šolah: pravico do spremljevalca. Diplomirani psiholog Matej Žnuderl je predaval o samopodobi. Starši so bili zadovoljni, saj so prav vsi dejali, da so tovrstna predavanja izjemno koristna. Celotnega programa ne bi mogli izvesti brez pomoči Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije in tudi lions in leo klubov Slovenije. Zahvaliti se je treba tudi tajnici društva Nadi Močenik in predsednici komisije za aktivnost slepih in slabovidnih žena, ki deluje v okviru medobčinskega društva, Alojziji Pečnik, ki pomaga in ohranja aktivnost žena v obliki različnih delavnic. SARA IVANIŠEVIČ Dušan Vengust in Verica Štante v družbi Vide Mohar iz celjskega doma upokojencev, ki skrbi za brezdomne muce ob Savinji. mogel. Podobnih zgodb je še veliko. Upajo, da so v teh prazničnih dneh osrečili marsikatero žival in človeka. Ob tem pozivajo, da se lahko nanje obrne še kdo, ki se je znašel v krizi in ne more nahraniti svojih živali. Kakor imajo ljudje Rdeči križ in Karitas, imajo tudi živali društva, ki jim pomagajo napolniti trebuščke, pravita Štatnetova in Vengust, ki ju lahko pokličete na telefonski številki 070 715-854 ali 041 610-409. TC Decembrski vrvež v domu starejših Po svoje je december v šentjurskem domu starejših najlepši mesec v letu, saj takrat prihaja največ obiskovalcev, sorodnikov in članov raznih društev, ki prinašajo voščila in darila stanovalcem, a tudi prireditev v domu ne manjka. Stanovalce je na začetku meseca obdaril Miklavž. Čebelarstvo Brenča je naredilo zanimivo in poučno predstavitev čebeljih izdelkov in čebelarjenja, te zelo pomembne dejavnosti. Dijaki šolskega centra Šentjur so prišli s stanovalci peč medenjake, ki so bili tako slastni, da so jih večino pohrustali še isti dan, nekaj pa so jih uspeli prihraniti in so z njimi okra- sili dve smrečici v domu. Seveda ni manjkala tudi novoletna zabava. V uvodnem delu je nastopila flavtistka Hana Prtenjak, skupina skavtov je prinesla lučko miru, spremljal pa jo je še cerkveni otroški pevski zbor iz Šentjurja. Za veselo in praznično vzdušje je poskrbel ansambel Unikat. Tudi Božiček ni pozabil na dom starejših. Dopoldne je obiskal stanovalce, popoldne pa otroke zaposlenih. Kot je že tradicija, se prazniki ne začnejo brez prve polnočnice v fari, ki je bila v domu na pred-praznični dan popoldne in so jo tudi tokrat oplemenitili cerkveni pevci iz Šentjurja. BARBARA JAZBEC rej gledalci izvedeli ogromno, na koncu tudi, kdo je resnični »kripl« - žrtev svojih predsodkov in prepričanj. Verjetno so jih vsa ta dejstva spomnila tudi na trenutne razmere v naši državi. Nekateri so se med predstavo nasmejali do solz, spet drugi so jo zapustili polni navdiha in vprašanj. Povedali so, da je predstava vredna ogleda, ker obravnava družbene probleme neposredno in brez olepšav ter nas z realizmom šokira. ŠO Setveni koledar 3. PE 4. so 5. NE 6. PO 7. TO 8. SR korenina korenina do 12. ure, od 13. ure cvet cvet list list list Praznovanje društva delovnih invalidov Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Polni pričakovanja in želja, da preživimo večer ob druženju z dragimi osebami, smo se člani MDDI Celje zbrali v restavraciji Etra, da tudi mi uresničimo delček svojih sanj. Kmalu po zdravici sta nas obiskala Božiček in njegov pripravnik Gabrijel. Razdelila sta nam skromna darila in obljubila, da se bosta prihodnjič spet spomnila na nas. Do takrat sta nam zaželela zdravja, uspehov, medsebojnega razumevanja in sožitja z ljubeznijo ter s prijateljstvom. Po večerji je bil čas za klepet, nekateri udeleženci so ob glasbi tudi zaplesali. Manjkalo ni niti družabnih iger. Karaoke so bile tako izvirne, da bomo resno razmislili o ustanovitvi pevske skupine. Čas je prehitro te- kel, nazdravili smo s šampanjcem in se posladkali s tortico. Zahvalili smo se tajnici in Mirku z željo, da še naprej pomagata in sprejemata ljudi, ki prihajajo po pomoč, po veselje in tudi, ko morajo s kom deliti žalost. Naši poverjeniki so svilena nit našega društva. Vestno in marljivo se razdajajo članom društva. Vsem želim zdravja, sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja. To nam bo dalo moč in zanos, da bomo prepreke laže prenašali in šli po poti naprej. Želim si še naprej veliko sodelovanja, medsebojne pomoči in prijateljstva. Kako malo je včasih potrebno, da nekoga osrečimo in tako smo srečni tudi mi. DRAGICA MIRNIK AMON MLADI ZA MLADE 45 Osnovnošolski debatni turnir Učenci OŠ Marjana Nemca Radeče se že drugo leto udejstvujejo tudi na osnovnošolskih debatnih turnirjih po vsej Sloveniji. Koordinator debatnega programa v Sloveniji je zavod Za in proti - zavod za kulturo dialoga, ki je nevladna, neprofitna organizacija. Osnovnošolski debatni turnir, ki ga je 14. decembra gostila radeška šola, je v šolskem letu 2013/14 že tretji. Vsak debatni turnir ima v tretjem krogu spontano, tako imenovano »impromptu« de-batno trditev, ki jo sodelujoči izvedo šele takrat. Tokratni debatni turnir v Radečah je bil v celoti »impromptu«. Učenci in njihovi mentorji so bili obveščeni le o tem, da se bodo debatne trditve nanašale na medij in internet. Turnirja se je udeležilo 34 ekip iz 16 osnovnih šol. Deset najboljših govorcev turnirja je prejelo posebna priznanja, prav tako so jih prejele prve tri najboljše debatne ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa debaterjev Tjulnji (Lea Zahrastnik, Alen Kerkoč in Špela Ravnikar) iz OŠ Marjana Nemca Radeče. Drugo mesto je osvojila ekipa IDK iz OŠ Angela Besednjaka Maribor, tretje mesto pa ekipa Anonymus iz OŠ narodnega Deset najboljših debaterjev heroja Maksa Pečarja Črnuče. Najboljših deset govorcev tokratnega »impromptu« debatnega turnirja: Lea Zahrastnik (OŠ Marjana Nemca Radeče), Hana Jerak (OŠ Domžale), Špela Ravnikar (Radeče), Lana Požlep (OŠ Lava Celje), Tin Jančevski (Črnuče), Alja Dobnik (Maribor), Tea Plan-ko (OŠ Lava), Dorotea Pittner (Maribor), Nik Kajtna (OŠ Primoža Trubarja Laško) in Matevž Bervar (I. OŠ Celje). URŠA BAJDA Foto: TOMAŽ BAHČ Žogica Nogica in Božiček Jan Sabadžija (dedek), Sara Jakop (Žogica Nogica), Lucija Gril (babica) Gledališka skupina Gimnazije Lava že vrsto let v veselem decembru razveseljuje najmlajše z otroškimi gledališkimi predstavami. Odločili smo se, da bomo uprizorili Žogico Nogico, igro češkega ustvarjalca Jana Malika. Za otroke zaposlenih v Šolskem centru Celje smo jo premi-erno odigrali v četrtek, 19. decembra. Na uprizoritev smo se pod režiserko taktirko mentorice Simone Jereb pripravljali dobra dva meseca. Vztrajno smo se učili besedilo in postopoma razvijali različne tehnike gledališkega izražanja. Naša mentorica nas je pri tem nenehno spodbujala in nam pomagala pri vživlja-nju v like. Slednjič je nastopil večer premiere. Vznemirjenje in trema na generalki sta dokazovala, da nam nastop pomeni velik ustvarjalni izziv in pomembno priložnost, da se predstavimo kot prepričljivi gledališki ustvarjalci. V predstavi so nastopili Sara Jakop (Žogica Nogica), Lucija Gril (babica), Jan Sabadžija (dedek), Jan Inkret (zmaj Tolovaj), Jernej Moljk (stražnik, najmlajši zmajček), Luka Kolman (vojak, najstarejši zmajček), Rok Krumpak (strašilo Motovilo), Amir Ka-ric (kužek Postružek) in Laura Salkovič (ptiček Kraljiček, srednji zmajček), sama pa sem povezovala dogajanje v vlogi pripovedovalke. Luka Kačič je pod vodstvom naše mentorice zasnoval luči. Glasbeno spremljavo sva s Hanom Posinkom izbrala s pomočjo mentorice Metke Jagodič Pogačar. Profesorica Marjeta Petriček iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja je oblikovala kostume in zasnovala sceno, pri čemer so ji pomagali tudi mojstri iz gradbenih delavnic. Za gledališki list sta poskrbela Hano Posinek in mentorica Simona Jereb. Otroci so se seveda tudi tokrat izkazali za zelo hvaležno občinstvo. Njihovo dejavno spremljanje uprizoritve nam je pomagalo, da smo predstavo odigrali po svojih najboljših močeh. Po prijetnem gledališkem doživetju je otroke s svojim obiskom in z darili razveselil še Božiček. S sladko pozornostjo je prijetno presenetil tudi nas. Predstavo Žogica Nogica bomo naslednjič uprizorili v sredo, 8. januarja, v celjski Knjižnici pri Mišku Knjižku. Načrtujemo pa tudi druga gostovanja v okoliških vrtcih in osnovnih šolah ter v celjski bolnišnici. ANDREJA RANDL, GL-2. d, Gimnazija Lava Medobčinske prvakinje v odbojki V OŠ Ljubečna je bil 13. decembra finale medobčinskega tekmovanja v odbojki za deklice letnik 1999 in mlajše. Tekmovanja so se udeležile tudi deklice OŠ Frana Kranjca in dosegle prvo mesto. Druga je bila OŠ Ljubečna, tretja pa IV. OŠ Celje. Za našo šolo so nastopile Iza Kragl, Eva Tomažin, Neža Arnol, Klara Planko, Maša Jurkovšek, Ali- sa Kiker in Zala Ana Zupanc. Z dobro igro so si priigrale možnost tekmovanja na po- dročnem prvenstvu. Čestitamo! METKA IRGOLIČ Druženje s stanovalci zavoda Učenci, ki obiskujemo krožek prostovoljno delo v Osnovni šoli Vransko-Tabor, smo se z mentoricami odpravili v Zavod Svetega Rafaela. Za stanovalce smo pripravili nastop, ki je bil sestavljen iz mnogih točk, saj smo se prostovoljci tokrat zadnjič srečali z njimi v minulem letu. Stanovalcem je bil naš nastop zelo všeč, saj so se smejali in pozorno poslušali. Ob koncu nastopa smo izvedli srečelov. Vsaka srečka je prinesla srečo in zadetek. Darila so izdelali učenci naše šole. Nato so tudi stanovalci pripravili nekaj posebnega za nas. Najprej so nas povabili, da smo skupaj zapeli Saško polko, potem pa so nam dali dišeče svečke v lončkih, ki so jih sami okrasili, in bombone. Sledila je še poslastica, ki je vsem teknila - sadna kupa. Učenci smo se na druženju zelo zabavali in nasmejali. Skupaj smo ustvarili res lepo in toplo božično-novoletno vzdušje. EMA PIKL, 7. a, OŠ Vransko-Tabor 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE H Gospa iz visoke družbe je vabila na kosilo najbolj znane mestne razumnike. Pogovori so bili duhoviti, a gorje, če bi kdo koga prekinil. Ko je nekoč pisatelj Sem Benelli govoril o budizmu, je italijanski pesnik Massimo Bontempelli dvignil roko. »Takoj boste na vrsti, dragi Bontempelli,« je dejala gostiteljica, »samo malo potrpite.« Ko je nazadnje Benelli umolknil, se je obrnila k Bontempelliju in rekla: »Zdaj pa vi! Kaj ste hoteli povedati? Vsi vas napeto poslušamo.« »Oprostite gospa, hotel sem samo še eno porcijo graha!« Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne. Po regiji guor, po regiji duol »Boš poročile poslušala?« »Dopogn pa ni nobenga avta!« V tem stilu se pogovarja naša tajnica uredništva Tea Podpečan. Še sreča, da imamo iz Savinjske doline še Špelo Ožir, ki lahko kdaj kaj prevede ali pa tudi sama spusti kako podobno. Zgornjesavinjčanka Urška Selišnik je brez prevajalca in se moramo znajti sami, podobno kot pri Branku Ogrizku in njegovih »ousenousendesetih kokouših«, ki se oglašajo iz bližine Podčetrtka. Spraševali smo vas, koliko posebnih zgodb smo vam pripravili v tej in naslednji številki Novega tednika. Pravilen odgovor se glasi: dvanajst. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Klemen Razboršek, Gotovlje 84a, Žalec. NAGRADNO VPRA7ANJE V začetku leta vsakokrat pripravimo akcijo, ki je tokrat že petdeseta. Katera akcija je to? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 7. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Naslov Janezek se je izgubil v mestu. Hodil je po ulici in jokal. Srečal ga je policist: »Ne joči, povej raje svoj naslov.« »Janezek@gmail.com.« Naglušna ribica Mujo se sprehaja po ulici in gre mimo Hasove hiše, kjer najde prekrasno vilo in tenis igrišče, kjer igrata Rafael Nadal in Novak Djokovic. Mujo vstopi in vpraša Hasa, kako je to mogoče. On mu reče: »Pojdi k potoku za hišo in videl boš zlato ribico. Če jo boš pustil živeti, ti bo izpolnila dve želji. Samo pazi, ker je malo naglušna.« Mujo gre k potoku in ujame zlato ribico, ona pa mu reče: »Če me pustiš živeti, ti bom izpolnila dve želji.« Mujo odgovori: »Hočem hišo, kot jo ima Haso, in v njej veliko seksa.« Ko pride domov, najde prekrasno hišo, ko pa hoče opreti vrata, ne gre. Ko mu le uspe, vidi, da je v hiši vse polno keksov. Besen odide k Hasu, ta pa mu reče: »A ti misliš, da sem jaz želel vrhunski tenis?!« Prestrašen Mladi lev je pred začetkom svojega prvega nastopa v cirkusu prestrašen in vpraša očeta: »Očka, kdo so vsi ti strašni ljudje?« »Ne skrbi, sinko, saj so za rešetkami!« ga potolaži ata lev. Ne razume Srečata se dva prijatelja. »Kaj je novega?« »Ah, nič, bil sem pri zdavniku.« »In kaj ti je rekel?« »200 evrov!« »Ne, sprašujem te, kaj imaš!« »50 evrov!« »Ne, sprašujem te, kaj ti manjka!« »150 evrov!« Neumen kot ... Oče reče: »Sin, neumen si kot tale miza!« In potrka nanjo. »Ati, ati, nekdo trka!« »V redu, sine, bom jaz odprl!« Upokojenka in devica »Kakšna je razlika med upokojenko in devico?« »Ni razlike. Obe čakata na prvega.« Prepoved Minister za notranje zadeve na novoletnem sprejemu in večerji pri predsedniku. Po večerji minister zapleše s prvo damo. »Gospa predsednikova, se vam ne zdi, da bi že bil čas, da bi prepovedali policijske šale?« »Veste, mislim, da je nekaj resnice v teh šalah. Vi ste prvi, ki me je ob igranju himne povabil na ples.« 9 2 3 5 8 1 2 6 4 2 9 1 5 2 5 6 4 9 7 4 6 9 7 5 3 7 4 8 1 3 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Od slačenja še k pitju Pred tedni sem pisala o tem, da se rada slačim. Saj se spomnite. Zaradi zmede me pač rado zanese in se slečem tam, kjer ni potrebe (medtem ko sem tam, kjer bi se morala sleči, sramežljiva in morajo obleko z mene strgati - kar pa ima tudi svoj čar). Skratka - po tistem zapisu so me spraševali, če kdaj kaj pokadim (kakšen džoint na primer), da sem tako zmedena. Ne. Ne kadim! Marihuane nisem poskusila še nikoli. In je tudi ne bom. Saj bi se mi zmešalo. Že kozarec vina me čisto odnese. Veste, alkohol mi namreč ne dene dobro. Verjeli ali ne, letos sem želela poslati prošnjo na Institut Jožef Stefan, kjer menda delajo neke hude poskuse, da bi me vzeli v testiranje in ugotovili, kaj se v moji glavi dogaja, ko spijem dva kozarca vina. Pri prvem decilitru rdečega je še kolikor toliko dobro. Ob drugem pa se mi čuti nekoliko pomešajo. Resno! Na primer če pijem refošk, ne čutim refoška, ampak vino okusim kot ribezov sok. Pri belem vinu pa se okus spremeni v okus jabolčnega soka. Da ne govorim o večeru pred leti, ko smo bili na zabavi v enem od celjskih lokalov. Medtem ko so se vsi veselili ob številnih pesmih, sem sama ves večer, kar pomeni več ur(!), zaradi drugega kozarca refoška pela Hop Marinko od skupine Atomik Harmonik. Moj bog, besedila drugače sploh nisem znala na pamet, ampak takrat je kar letelo iz mene. Slišiš glasbo in poješ. Ti eno, vsi ostali drugo. S tem, da se mi je čudno zdelo, zakaj ves večer vrtijo samo eno pesem. Tako razločno sem jo slišala ... Enako se je zgodilo pred tedni s Slakovim Čebelarjem. Besedilo je bilo do pikice natančno, čeprav bi pogorela, če bi ga morala zapeti v treznem stanju. Čuti mi čisto ponorijo. Tudi za orientacijo. Tako se je že zgodilo, da sem se v svojem domu ob obisku prijateljev (za spremembo) začela oblačiti in dejala, da »pač moram že domov, ker je po- REŠITEV SUDOKU 81 i 6 8 5 2 7 4 9 3 9 4 3 1 8 6 7 2 5 7 2 5 9 3 4 1 8 6 8 5 6 2 7 3 9 1 4 2 1 9 4 5 8 3 6 7 3 7 4 6 9 1 2 5 8 4 8 1 3 6 9 5 7 2 5 9 7 8 4 2 6 3 1 6 3 2 7 1 5 8 4 9 zno«. Pripetilo se je tudi, da sem videla snežinke ali ivje, nekaj takega je bilo. Poleti. Je pa dobro v tem vsaj to, da če grem na kuhančka, me po drugem vsaj ne zebe, če je mrzlo zunaj. Ker se mi čuti pomešajo, je meni vedno vroče, ko druge zebe. In mimogrede, nikoli ne vozim, če pijem. Mene policija ustavi... pravzaprav pogosto. Takšno srečo imam. Kar k policistom me vleče, se mi zdi . Nekaj jih osebno poznam in sem se večkrat peljala že kar mimo njih, ker sem njihove dvignjene roke narobe razumela. Mislila sem, da me pozdravljajo, v resnici pa so me ustavljali. Pa sem se potem vedno vrnila nazaj in so me - ker sem bila tako poštena, da sem se pripeljala nazaj na kraj, kjer so me poskušali ustaviti - spustili dalje. Dobra strategija, kajne? Enkrat so me ustavili tudi med vožnjo, češ da je omejitev 50 kilometrov na uro, ne pa 30. No, če se vrnem še za nekaj trenutkov k alkoholu. Da bi me po dveh kozarcih vina vrglo po tleh, to pa ne. Fizično se držim stabilno, če ju spijem. Le umsko nisem ravno ta prava. Me pa rado vrže po tleh zaradi neprevidnosti, ker gledam vsepovsod, samo pod noge ne. Joj, sredi Celja me je pred leti tako sesulo, da sem se skotalila po tleh kar nekaj metrov. V tistem trenutku kot da se nisem mogla nehati kotaliti, tak občutek je bil. Zagotovo je bilo dokaj nenavadno za videti, saj me lastnica trgovine (pred katero sem padla) še danes z nasmehom pozdravlja. Vmes mi je enkrat na račun padca pri nakupu obračunala tudi popust. Vsaj nekaj. Da, kar veliko dogodkov je, po katerih se me morda kdo spomni. Če ste kdaj v Celju opazili žensko, ki je skozi središče mesta v službo v rokah nosila dve vrečki smeti (ki jih je pozabila odložiti pri odhodu od doma v smetnjak) ali pa - še huje - po mestu hodila z visečim rdečim modrcem na torbi ali je hlačne nogavice vlekla, zataknjene za hlačnico kav-bojk, za seboj - to sem bila jaz. Se zgodi. P. S. Tole z alkoholom je bilo le v vednost, če se slučajno kdaj povabim k vam (o, tudi na obiske rada hodim, morda o tem kdaj drugič), da mi nikakor ne ponujate vina! Bo pa problem, če že pred obiskom spijem dva kozarca vina in vi tega ne boste vedeli. Ker potem bom pila sok, mislila pa, da je vino ... Čista zmeda, vam rečem. SLAČIPUNCA avtor: grega rihtar škotski pesnik in pisatelj scott (zgodovinski roman 1vanhoe) strežnica na ladji herce-govec naivna umetnost plesen na vinu v strugi tekoča voda ploščata morska riba svetovno znani smučarski center v ameriški zvezni državi kolorado odprtina v steni ameriška pevka (diana) ruska žgana močna pijača drevo tropske afrike sandra bullock britanski violinist (max) ivan lidija nabernik osterc vrhnje gostinski na mleku lokal poljski dirigent (antoni) angleško svetlo pivo 15 azijska država z glavnim mesto teheran nekdanji ruski vladar nadeto zelje pripadniki aztekov glavno mesto venezuele degar edgas skandinavski drobiž neskončna doba manekenka evangelista ameriška igralka (cameron) poema naš farma-kdlog (mladen) bikov glas avstrijski režiser (leon) nasad s povrtnino starinski predmet gruzuski režiser joseuani zorana zemlja voditelj na pop tv pucer resasta dlaka verdijeva opera 13 bojan jokič ameriška igralka stone 16 igralec ragbua zvrst jamajške glasbe hermann maier ličilo za nohte surovina za platno francoski knji-ževik (boris) rusko kravji mesto mladič ob reki ural gorski reševalni čoln cestno vozilo naelekt-ren atom 11 14 nekdanji monaški knez organ vida danski otok v malem beltu 12 10 vrsta vrbe mestece v severni dalmaciji vzvedek it. pevca fiuppa nevianija POMOČ: ERNANI-Verdijeva opera, ORSK-rusko mesto ob reki Ural, PESNITEV-poema, ROSTAL-britanski violinist (Max), WIT-poljski dirigent (Antoni) Nagradna križanka Geslo križanke, objavljene v prejšnjem TV-Oknu, je bilo: Želimo vam srečno novo leto. Nagrajenci so: Marica Bunc, Komen, Zinka Potočnik, Zreče in Ava Zupančič, Brezovica. Nagrade Gorenjskega glasa bodo prejeli po pošti. Geslo, ki je rešitev nagradne križanke, pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 7. januarja. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri prejemnike majice Novega tednika in Radia Celje. Zaupate nam že 68 let nnnSiBs.3 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ES naslov slovenske ljudske pravljice odposlanec, posrednik (star.) vsevredu (ang.) začasno bivanje 7mpnik na v tujini zupnikna zaradi dela lokaliji znamka nemških tovornjakov stopinje vsnegu ameriški tednik kar se vsuje v plavž majhen otrok rabinov urad notranja napetost 20 nekdanja enota za tlak sodobna zvrst glasbe skladišče fant (pog.) oče (liubk.) eisen howerjev vzdevek najvišji vzor eva černe skupina žuželk ivan pavlov zmerna temperatura KrižatiKe 's" ameriški & pianist usahke (david) brez-božnik francoski filmski pionir (louis) kantavtor smolar francoski komedio-graf planinska ujeda francoski pisatelj zola 18 japonski pisatelj kenzaburo icko iben južni sadež oznaka izraela 19 hišni svet trinozno stojalo poslopje za živino kritik (star.) dražilec nevidna pražival bosanski pesnik kiševič 14 reka v srednji evropi nobile umberto prebivalec češke 10 kar opozarja 12 telovadna prvina kalijev cianid režiserka vogelnik položaj telesa oznaka seruskih publikacij 22 kreatur (giorgio) it. knjiž. morante majhen škaf razjeda na koži košara z ročajema nalezljiva otroška bolezen Ali res morate priti k meni za ... 15 agavi podobna rastlina okr. ime edward kranj največji morski sesalec afriški veletok jed iz prosa ivan maček del teniške igre slovensko letovišče čistilni prašek (pog.) litina 13 gol (ekspr.) 25. in 16. črka grški otok ljubljanski park 16 pritok bače prebivalec efolije 17 mali sundski otok slovenski igralec (evgen) sociologinja jogan Nagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve v Hotelu Plesnik v Logarski dolini 2. nagrada: bon za striženje v Lepotnem centru Barbara v Štorah 3. nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 7. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 56 Vodoravno: SNEGOLOM, KAMILICA, OG, PATER, MAKS, RAK, INN, OKNO, BOGOJINA, CHAMPION, IKA, SK, LITOSTROJ, ŽENSKA, IP, RADE, ETNA, TON, NEPAL, CEDRA, BAKU, TRAVMA, VISITOR, OVCA, LEAL, LENT, NIK, ŽS, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ona: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero ste že dlje kar precej ogreti. Naj vas ne skrbi za posle, saj jim vaša kratka odsotnost ne more škoditi. In nikar se ne zagovorite. On: Ne zapirajte se vase, ampak pustite ljudem, da vam pomagajo. Okoli vas je kar nekaj ljudi, ki vam želijo priskočiti na pomoč, saj vas cenijo in razumejo vaš trenutni položaj. Skupaj bo vsekakor lažje. Ona: Ljudje vas zelo visoko cenijo, zato pazite, da si ne boste po nepotrebnem zapravili ugleda, ki ste ga pridobili. Je že tako, da je ljubezen eno, poslovnost pa nekaj povsem drugega. Razlika je več kot očitna. On: Prepričani ste, da ravnate prav, vendar bo čas pokazal nasprotno. Torej ne bodite trmoglavi, sicer boste zabredli v velike težave. Prijatelj vam bo dal dragocen nasvet, uporabite ga. DVOJČKA Ona: Nikar se po nepotrebnem ne vznemirjajte, saj nimate za kaj takšnega niti najmanjšega razloga. Raje se nekomu opravičite - dokler je še čas. Pozneje se vam lahko takšne napake še hudo otepajo, zato previdno. On: Tudi za vas se bo končno začelo obdobje, ko boste ponovno polni idej za izboljšanje poslovnega življenja, kar vam bo v veliki meri izboljšalo finančno situacijo. Pri vsem tem delu nikar ne pozabite na partnerko. ODURNEŽ, TANČICA, ISO, RED, TA, ERROL, ŠTRK, LI, AMEBE, RADAR, DVOM, PINOT, INOVATOR, INA, ARA, NACE, TDK, SOČA, ELLA, IŽANEC, OZADEK, OVČJA JAMA, NAJAVA, ŽABA, DRIL. Geslo: Vse dobro v novem letu želimo. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za storitve v Hotelu Pesnik v Logarski dolini, prejme: Ivan Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče. 2. nagrado, bon za striženje v Lepotnem centru Barbara v Štorah, prejme: Zora Semm, Predenca 19, Šmarje pri Jelšah. 3. nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Breda Siter, Dramlje 13c, Dramlje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Po napornih dneh se vam obeta prijetna sprostitev, ki vam bo prinesla veliko več, kot bo izgledalo na prvi pogled. Spoznali boste osebo, ki bo v vašem nadaljnjem življenju imela nadvse pomembno in tudi prijetno vlogo. On: Nekomu boste dobesedno padli v objem, kar vam bo na nek način celo všeč. Situacija bo resda skrajno komična, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boste za stvar vi sami. Ona: Naredili boste pomemben vtis na nekoga, ki lahko odločilno pripomore k vašemu napredovanju, prav tako se vam lahko takšno obnašanje obrestuje tudi marsikje drugje. In tu ni izključeno tudi ljubezensko področje... On: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, vendar se ne boste pustili zmesti, temveč boste vztrajali pri svojem prepričanju, da lahko s poštenim delom dosežete več kot s spletkarjenjem. Dolgoročno se vam bo to obrestovalo. DEVICA Ona: Ta trenutek potrebujete predvsem mirnost in zbranost, saj ste pred izredno pomembno nalogo. Zberite vse svoje moči in naredite tisto, kar od vas tudi pričakujejo. Odlašanje bi vas lahko drago stalo. On: Samozavestno ravnanje vas bo vodilo do precejšnjega poslovnega uspeha, ki vam ga bo marsikdo pošteno zavidal. Poskusite svojo srečo deliti tudi z ostalimi, saj si to na nek način tudi zaslužijo. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Vse preveč ste zaskrbljeni z razmišljanjem o tem, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislili tudi nase. Svoje zanimanje boste razširili na povsem nova področja, kjer vas čaka še marsikatero prijetno presenečenje. On: Najbolje boste storili, če boste poslušali nasvet starejšega sorodnika, ki je bolj izkušen kot vi in še dobro vam želi. Na začetku bo sicer res težko, vendar se boste hitro uspeli privaditi na novo situacijo. msm Ona: Strah vas je resnice, zato jo poskušate na vsak način preglasiti. Pazite, da se ne boste zapletli, saj lahko izgubite odličnega prijatelja, ki ga boste le stežka pridobili nazaj. Vsaka druga možnost bo veliko boljša. On: Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki vam bo odprla možnosti tam, kjer ste si jih že dolgo želeli. Zgrabite priložnost, saj se zlepa ne bo več ponovila. Predvsem bodite pozorni na partnerkino obnašanje. STRELEC Ona: Poskusite se iskreno pogovoriti s prijateljem, ki vam je pred kratkim ponudil pomoč pri reševanju vaših ljubezenskih težav. Zaupajte mu svoje težave in lahko ste prepričani, da ima dovolj izkušenj, da vam bo lahko svetoval. On: Zaljubljenost v predpostavljenega bo minila takoj, ko boste spoznali nesmiselnost takšnega početja. Oprimite se raje drugačnih stvari, ki so po eni strani manj vabljive, vendar po drugi strani veliko zanesljivejše. KOZOROG I» Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture vam bo odkril realne možnosti pri nekom, ki vam nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjujte, ampak mu pokažite predvsem svoje dobre lastnosti, slabe pa pustite raje za drugič. On: Prijatelji se bodo pošalili na vaš račun, vendar jim tega ne boste zamerili, saj boste tudi sami hitro postali presneto dobre volje. Pozabite na pretekle spodrsljaje in se podajte v lepšo prihodnost. VODNAR Ona: Vaša ideja se bo nekaterim zdela zanimiva, toda ne vsem. Kar zadeva ostalo, brez panike. Le tako boste naredili kaj iz sebe. V ljubezni je potrebno predvsem zaupanje med partnerjema, vse ostalo je le posledica prvega. On: Spregledali boste precej pomembno zadevo, ki vas lahko stane veliko več, kot morda mislite. Zato nikar ne bodite površni, ampak zavihajte rokave, saj je to edini način, da se rešite težav. Ona: Presenečeni boste zaradi nenadne prijaznosti osebe, ki do zdaj ni pokazala pretiranega zanimanja za vas. Nikar se ne obirajte, ampak zgrabite priložnost. On: Navaditi se boste morali razmišljati na drugačen način. Ne iščite popolnosti, saj vam ne bo uspelo realizirati niti polovice tega, kar bi radi. Na koncu se boste spraševali, kje ste ga polomili. 48 RUMENA STRAN Zupanu hvaležna za sprejem Med tistimi, ki se vsako leto na četrtek pred božičem vedno znova veselita sprejema pri celjskem županu Bojanu Šrotu, sta tudi vojniški župan Beno Podergajs in njegova hči Tjaša. Prav županov sprejem v Celju je namreč za oba priložnost, da se v decembrskem natrpanem urniku lahko vsaj za nekaj minut srečata in poklepetata. Čeprav ima Tjaša sicer s pripravo županovega sprejema kar nekaj dela, saj zadnje mesece opravlja delo vodje oddelka za splošne zadeve mestne občine, vojniški župan pa že v domači občini, ki je sicer na Celjskem znana po vrsti prireditev in srečanj, komaj dohiteva samega sebe. A sprejem v Celju je nekaj, za kar si v obilici dogodkov vsako leto vzame čas. IS, foto: SHERPA Župana občin Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah Petra Misjo in Jožeta Čakša (od leve) je »kuhanček« ne le pogrel, temveč očitno spravil tudi v dobro voljo. Smo pa na slovesnem odprtju obvoznice še enkrat videli, kako se v občinah Obsotelja in Kozjanskega veselijo sosedskih uspehov. Pridobitvi sta namreč prišla zaploskat tudi župana občin Rogaška Slatina in Dobje. Ob vročem čaju in »kuhančku« Že na prvih straneh časopisa ste lahko prebrali, da so v Rogatcu pred kratkim na veliko praznovali. Pridobitvi, kot je obvoznica, je pač treba nazdraviti. So pa Rogatčani za praznovanje izbrali tako mrzel dan, da je vse zbrane pošteno zazeblo, čeprav so program menda celo skrajšali za eno glasbeno točko, da smo lahko kakšno minuto prej prišli do vročih napitkov. Mi smo bili na službeni dolžnosti, zato smo se pogreli s čajem, večina ostalih pa je, kot je ujelo naše ostro oko, raje spila kuhano vino. AD, foto: GrupA Trdoto mišice postavnega mladeniča je preverila Andreja Ocvirk, poslovodkinja trgovine Pepe jeans. Ob njem je tudi Simona Oset Hliš, agentka te blagovne znamke za Slovenijo. Pridružila se je Gloria Gračnar iz Gloripopsa, povsem desno pa je Renata Žekar, dolgoletna Simonina prijateljica. Predobro, da se ne bi ponovilo Ali je bilo bolje predlani ali pred dvema tednoma, se s Tatjano Cvirn nikakor nisva zmogla zediniti. A ne, da bi bili najini mnenji tako močno nasprotujoči. Ona je pač bila na prvi tovrstni prireditvi, sam pa sem bil na drugi, imenovani Event za izbrane med izbranimi v družbi izbranih. Dvorana Narodnega doma Celje je bila v znamenju lepote. Skladno so se prelivali izbranke in izbranci modnih pist, oblečeni po modi, ki jo bodo letos narekovali tudi 5er Thaler & Egoist ter trgovini Brooklyn & Pepe jeans. Pričeske so oblikovale spretne roke ekipe Zoran Hair Spa. Vse se je dogajalo ob energijsko močni glasbi iz vrhunskega ozvočenja. Začelo se je z novo točko Plesnega teatra Igen, končalo pa pred dvorano s sladkarijami, kremastimi in tekočimi ... »Vse težje je pripraviti takšne zadeve, toda ko se vrstijo pohvale poslovnih partnerjev, je trud poplačan,« eden od organizatorjev ne vidi razlogov, da ne bi prireditev postala tradicionalna. DŠ, foto: GrupA Ne le obvoznico, v Rogatcu so dobili tudi novo leseno brv čez potok. Takole sta se po njej sprehodila župan Martin Mikolič in direktor Direkcije za ceste RS Gregor Ficko. Ekipa Zoran Hair Spa je poskrbela za nekaj izjemnih pričesk. Ob Zoranu Pasariču so z leve Tina, Nina in Maja. za v arhiv? Med dokumentariste decembrskega županovega sprejema v knežjem mestu se je lani uvrstil tudi direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj (levo). Glede na to, da je vokalist zdaj že legendarne celjske skupine Nude, ki je lani praznovala 20-letnico nastopanja, Boštjan Dermol, njegovo početje spremljal s tako širokim nasmehom, sklepamo, da prvi mož zgodovinskega arhiva »nudlcev« še ni uvrstil med arhivsko gradivo . IS, foto: SHERPA