# Gozdarstvo v času in prostoru Sonaravnost kot imperativ bodočnosti nemških gozdov Kot povračilo za trud pri organiziranju tradicio- Po programu smo obiskali dve zasebni gozdni nalne vsakoletne strokovne ekskurzije študentov posestvi, ki s svojimi gozdovi gospodarita sonaravno. gozdarstva iz visoke strokovne šole Weihenstephan Prva gozdna posest v velikosti okoli 100 ha (v okolici v Freisingu na Bavarskem nas je pedolog prof. dr. Stuttgarta) je last družine von Zeppelin-Aschausen Christian Mettin povabil na študentsko študijsko (prej von Hiller). Posest upravlja diplomirana gozdar- strokovno ekskurzijo s področja gojenja gozdov. ska inženirka grofica Verena von Zeppelin-Aschausen, Skupaj s študenti smo konec aprila 2006 obiskali ki je zaposlena v lokalni gozdarski upravi. Razen nekaj šolskih primerov sonaravno gospodarjenih gozdov v Nemčiji, Franciji in Švici – tako državnih, zasebnih in gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Poleg prof. Mettina je ekskurzijo vodil tudi prof. dr. Erwin Hussendoerfer, profesor gojenja gozdov na omenjeni visoki strokovni šoli. Nemčija ima v primerjavi s Slovenijo veliko manjšo gozdnatost (pribl. 30 %) in zelo majhen odstotek sonaravno gospodarjenih gozdov. Ob upoštevanju kratkoročnih ekonomskih interesov (odraz antropocentričnosti evropske kulture) in nepoznavanju ekoloških posledic spreminjanja drevesne sestave gozdov so v preteklosti gozdove spremenili v »lesne njive«. Predvsem kratkoročni tega skrbi za vsa dela na gozdni posesti in veliko del opravi sama ali ob pomoči nekaj prijateljev (lov). Za obsežnejše sečnje najame izvajalce. Z gospodarjenjem ohranja prebiralni sistem gospodarjenja, ki se v Nemčiji izvaja le na okoli 0,5 % vseh gozdov. Posebej poudarja, da na posesti ne posekajo nobenega drevesa, če kupec že vnaprej ni znan in zelo skrbijo za ekonomičnost gospodarjenja s posestjo. Njihov cilj je okvirni letni dohodek v višini 40.000 €. Naslednjo zasebno gozdno posest smo si ogledali v Franciji (Vogezi) in je last družine de Turckheim. Glavno besedo pri upravljanju gozdne posesti (velike 148 ha) ima gospod Briece de Turckheim, ki je tudi aktiven član ProSilve. Na gozdni posesti prevladujejo ekonomski interesi so še vedno največja grožnja bukovi gozdovi (800 m nadmorske višine). Posest konceptu sonaravnosti. je razdeljena na tri dele glede na donosnost. Dru- V preteklem letu so na Bavarskem sprejeli nov žina razume gozdno posest kot »zlato rezervo« za zakon o gozdovih, ki pa ni v zadovoljivi meri pospešil slučaj ekonomske nuje in želi imeti vsaj 300 m3/ha razvoj a sonaravnega koncepta gozdarstva. Gozdarji lesne zaloge. Izjemno veliko pozornost posvečajo (tako profesorji in študentje kot gozdarji v praksi) izboru nosilcev sestoja, posamezna drevesa (hrast, so se lotili zbiranja podpisov za spremembo vsebine lipa, bukev) pa puščajo v gozdu do biološke smrti zakona. Od potrebnih 1.000.000 podpisov so jih s - prispevek gozdne posesti k ohranjanju biotske trudom uspeli zbrati kar 950.000, kar pa ni zado- pestrosti! Tudi v tej gozdni posesti je poudarek na stovalo za spremembo predpisa. Neuspeh jih je sicer ekonomičnosti gospodarjenja. Iztržek od gozda prizadel, vendar ni spremenil prizadevanj za uvajanje namenjajo vzdrževanju manjšega gradu, v katerem principa sonaravnosti v gozdarstvo. živijo. Na gozdni posesti imajo osnovano kontrolno ' ' V-' •¦'. 118 Slika 1: Obisk posestva družine de Turckheim. GozdV 65 (2007) 2 # # Gozdarstvo v < metodo na podlagi spremljave rasti posameznih dreves. Gospod Briece de Turckheim je ob predstavitvi svojih gozdov večkrat poudaril, da so vsi ukrepi gospodarjenja usmerjeni v zagotavljanje delovanja gozda kot (eko)sistema in ne zgolj zagotavljanju kakovosti drevja in uspešnega pomlajevanja. Nemške (tudi francoske in švicarske) gozdove sta močno poškodovala dva orkana, Viebke (1990) in Lothar (1999). Posebej slednji je pustil na svoji poti v gozdovih veliko razdejanje. Sanacijo poškodovanih gozdov smo analizirali v pokrajini Baden- Wurtem-berg v gozdnem predelu Schwarzwald. Področje Schwarzwald je v osnovi področje jelovo-bukovih gozdov. Le te so »spremenili« s smreko, s katero pa je »pometel« orkan. Kot v opomin na opustošenih površinah med panji polomljenih smrek stojijo redke bukve. Le te upoštevajo pri obnovi poškodovanih sestojev. Bukve tudi sadijo v čistih smrekovih sestojih (sadnja po sistemu mreže) z namenom približevanja sonaravnim in skupinsko postopnim principom gospodarjenja. Orkan je za seboj pustil jasno sporočilo. V področju Schwarzwalda imajo tudi manjši (14 ha) jelovo-bukov pragozdni rezervat, ki je namenjen izobraževanju j avnosti, v teku pa je raziskava s p o dro -čja genetike. Od leta 1819 v rezervatu spremljajo spremembe v deležih drevesnih vrst v lesni zalogi. Na eni izmed obiskanih točk (Steinheim, področje Schwabische Alp) so predstavili učinke treh različnih načinov redčenj bukovih gozdov (redčenje po metodi »Altherr«, »Assmann« in »Friest«). Metode se razlikujejo predvsem v jakosti redčenj in oblikovanju vertikalne strukture sestoja. Namen primerjave med metodami je v maksimiranju vrednostnega donosa, ki je na teh rastiščih najbolj odvisen od pojava rdečega srca. Boljše rezultate dosegajo z močnejšimi redčenji bukovih debeljakov, pomembno pa je tudi, da se najkvalitetnejšim bukvam ohranja velike krošnje, brez večjega števila odmrlih vej v spodnjem delu krošnje. Z dosedanjimi analizami so ugotovili, da je pri bukvah mlajših od 120 let in tanjših od 60 cm verjetnost pojava rdečega srca nizka. V Švici (pokrajina Emmental, kanton Bern) smo obiskali prebiralne bukovo-jelove gozdove. Proizvodni cilj je pridobivanje debelega lesa, ki hkrati dosega tudi visoko kakovost. Glede na današnje stanje gozdov ter z upoštevanjem vseh funkcij, ki jih mora upoštevati sečnja v prebiralnem gozdu, se vsakih 10 let poseka približno 30 dreves/ha. Gre za približno merilo, ki pa ga uspešno uporabljajo pri načrtovanju letnega donosa. Posebej so pozorni na izvedbo sečnje s čim manj posledicami za sestoj. Prof. GozdV 65 (2007) 2 in prostoru Slika 2: Neposredno soočanje profesorja in študentov o možnosti sonaravnega gospodarjenja v prihodnje. dr. Erwin Hussendoerfer je omenil, da so drevesa v teh sestojih včasih pred posekom oklestili s ciljem zmanjševanja poškodb. Ogledali smo si tudi sestoj smreke, v katerem izvajajo konverzijo v skupinsko postopno gospodarjenje. V Švici (Burgergemeinde Basadingen) smo spoznavali tudi gospodarjenje z gozdovi v lasti lokalne skupnosti (Gemeindewald). Dohodek je namenjen vzdrževanju ostarelih lokalnih prebivalcev ter za druge potrebe celotne skupnosti, v celoti pa krije plače gozdarjev. Gozdovi v lasti lokalne skupnosti opravljajo izrazito izobraževalno vlogo. Lokalni gozdar nam je s ponosom pokazal učno pot, namenjeno spoznavanju različnih vrst mahov. Tudi tu puščajo posamezna drevesa do biološkega konca, z namenom prispevati k ohranjanju biotske pestrosti. V pogovoru z lokalnim gozdarjem je stekla beseda tudi o strojni sečnji, katere se boji zaradi možnega diktata tehnologije na gojenje gozdov. Odločitev o nabavi tehnologije za strojno sečnjo je v rokah lokalnega župana. V Freiburgu, kjer je sedanji župan iz stranke Zelenih, smo si ogledali primestni gozd. Pripravljenih imajo več tematskih gozdnih učnih poti in za najmlajše »šolo o gozdu« (Waldschulle). Urejenih imajo preko 400 km gozdnih pešpoti ter 130 km poti namenjenih gorskemu kolesarjenju. Okoljska zavest je tu res visoka – z avtobusom smo se zapeljali po 119 # Gozdarstvo v času in prostoru Slika 3: Gospodarski vidik sonaravnega gospodarjenja v pokrajini Emmental. institucij so številčnost rastlinojede divjadi uspeli znižati na stopnjo, ki omogoča obnavljanje nekaterih drevesnih vrst, ki jih divjad zelo rada je, tako da ograje okoli površin v obnovi niso več potrebne. Med razlagami (tudi v zasebnih gozdovih) je bila večkrat izpostavljena kočljiva tema, da s prilivom cenejše delovne sile iz vzhoda upada kvaliteta izvedenih del v gozdovih. Vzrok je v piramidi izvajalcev za najeta dela v gozdu, v kateri so dejanski (neposredni) izvajalci na najnižji stopnički. Vmesni posredniki poberejo velik del zaslužka. Nezadovoljni z zaslužkom in brez pravega odnosa do gozda, ki jim je tuj, izvajalci dela slabo opravijo. Pogosto se je pojavilo vprašanje o uporabljeni tehnologiji sečnje in spravila. Strojna sečnja se izvaja na pretežni površini gozdov v Nemčiji, tudi v kombinaciji s sonaravnim načinom gospodarjenja. Zanimiva pa je razlaga gozdarjev v območju Schwarzwalda, ki so poudarili, da se nikoli ne odločajo o tehnologiji sečnje brez podrobnega izračuna stroškov, glede na strukturo drevja za posamezen objekt ter trenutne tržne razmere, ki veljajo med izvajalci del v gozdu. V letošnjem letu ugotavljajo, da je strojna sečnja drevja debelejšega od 30 cm dražja v primerjavi s »klasično« metodo. Gozdovi, ki smo jih obiskali, so certificirani (razen gozdni cesti do sestoja duglazije. Med potjo smo naleteli na skupino rekreativk, ki se avtobusu niso hotele umakniti in so nam z raznimi gibi nazorno pokazale kaj si mislijo o naši vožnji po gozdni cesti. Na splošno dajo stikom z javnostjo velik pomen, saj se zavedajo pomena in vpliva javnega mnenja na vse vrste odločitev. Ekskurzija je bila namenjena spoznavanju sona-ravnega gospodarjenja z gozdom, vsaj v primeru Nemčije pa velja, da se danes takšen način gospo- v Švici). Poudarili so, da je certifikat dobra podlaga darjenja izvaja na manj kot 10 % površine gozdov. tudi za pridobitev kakšne državne subvencije. Razlog za ohranjanje golosečnega sistema naj bi bil Zanimiv je bil tudi zelo sproščen in prijateljski v ugodnejši ekonomiki gospodarjenja. Prav zaradi odnos med študenti in profesorji. Na račun enih in tega so bili na prav vsaki točki obiska predstavljeni drugih je v avtobusu pogosto »priletel« kakšen vic in poudarjeni ekonomski rezultati sonaravnega in vzdrževal prijetno vzdušje med dolgimi vožnjami. gospodarjenja, s poudarkom, da je tudi sonaravno Na terenskih predstavitvah ni izostal nihče od štu-gospodarjenje z gozdovi ekonomsko pozitivno. dentov. Tudi zamujanja ni bilo. Po vsaki predstavitvi Povsod so operativni gozdarji ugotavljali, da neko- je sledila dolga razprava o predstavljenem gradivu, liko višji strošek sečnje in spravila ni bistven, vsaj v kateri so se prisotni profesorji izredno trudili z ima v zadnjih letih na skupen dohodek veliko večji razlagami. Vsako vprašanje s strani študentov je vpliv dosežena cena sortimentov. Trg je iz leta v leto bilo enakovredno obravnavano in deležno odgovora. bolj nepredvidljiv in prav sonaravne oblike gozda Odlična metoda za razčiščevanje nejasnosti. omogočajo veliko boljšo odzivnost na trenutne Za zaključek je potrebno posebej poudariti, tržne razmere in s tem zagotavljajo tudi bistveno do so vsi predstavljavci gradiva na posameznih višji dohodek za lastnika gozda. točkah poznali Slovenijo in pohvalili našo sona-Skoraj pri vseh obrazložitvah med ogledi gozdov ravno usmerjenost. Vsi tudi poznajo prof. dr. dr. (v vseh treh državah) je bilo izpostavljeno nezado- Dušana Mlinška in prof. dr. Jurija Diacija. Gospod voljstvo z režimom gospodarjenja z rastlinojedo Briece de Turckheim naju je zadolžil, da obema divjadjo – največkrat s srno. Povsod ugotavljajo posredujeva povabilo. Zelo si želi gostiti oba na prevelik vpliv rastlinojede divjadi na obnavljanje svojem posestvu. gozda – in to ugotavljajo v gozdovih v katerih je mag. H. ORŠANIČ, odvzem rastlinojede divjadi vsaj tri do štiri krat Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota višji kot pri nas. Brežice, C. bratov Milavcev 61, 8250 Brežice V državnih gozdovih na Bavarskem gospodarjenje mag. J. ZAFRAN, z divjadjo načrtujejo in izvršujejo gozdarski opera- Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota tivci že kar nekaj časa. S soglasjem naravovarstvenih Sežana, Partizanska 49, 6210 Sežana 120 GozdV 65 (2007) 2