-----    187    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Češkega. — Kaj zdaj mislijo Čehi, pripoveduje ondašnji časnik „Pokrok" tako-le: „Ko je grof Potočki pretrgal pogajanje z voditelji slovanskega našega naroda, se je v vsem premenila situacija na Ceskem, med nami in minjsterstvom dunajskim je razpor popolnoma. To, kar so Cehi v formalnem in materijalnem oziru hoteli dovoliti, nima zdaj nobene veljave več. Stališče Cehov je zdaj takošno, da nobenega na Dunaji ne bodo videli več, dokler ondi v ministerskih palačah ne bodo bivali možje, do kterih Slovani morejo zaupanje imeti. Le če med tem Cehi dobijo kraljevega dvornega kan-celarja, bodo pripravljeni ž njim se^ pogajati. Dunaj mora zdaj prvo dobrovoljno besedo Cehom reči, a ne Cehi Punaju. Ker Potočki ni hotel prve besede reči, tudi Cehi ne bodo rekli druge. Ker Potočki ni bil mož beseda, tudi oni niso vezani na to, kar so obljubili".
Iz Galicije. — Nekteri časniki mislijo, da so se Poljaki popolnoma pobogali z dunajskim ministerstvom in da sprava je gotova; na tanko hočejo vedeti vse, kaj Galicija dobi, in ved6 že celo imenovati novega deželnega glavarja in ministra galicijskega. Kako vendar so ustavoverci abotnil Stranka, kteri na čelu stojita Ziemialkovski in Groholski, je vsaki centralistični vladi privržena; tej stranki vstreči ni bilo Potockega treba, tudi Hasnerjevo ministerstvo jej je bilo po godu. Al vse druga je s federalistično stranko, ktero vodi Smolka; ta stranka ne gleda samo na to, kar je Poljakom po volji; ona ima zmirom celo državo pred očmi; ta stranka se bode na vso moč upirala temu, da bi se poslanci njih poslali v dunajski državni zbor, kajti ta zbor, ako bi se utegnil še kedaj zbrati, bil bi zgolj to, kar je bil dosedanji nesrečnega spomina.
Hrvaško. Iz Zagreba se je telegrafilo „Neue fr. Presse", da veliki škof zagrebški bode Kovač po imenu, škof iz Pečiiha (Funfkirchen) jia Ogerskem, šolski tovarš Eauchov. — Poslanci vojaške granice so se nevoljni vrnili iz Dunaja, ker ogerskega mini-sterstva predsednik Andrassy je vedel stvar zasukniti tako, da niso bili puščeni pred cesarja. Iz spomenice, ki so jo namenili Njegovemu Veličanstvu in ktero je „Zukunft" razglasila, se razvidi, da Graničari možato zahtevajo to, kar jim gre in da jih ni volja trpeti, da bi se o njih sklepalo brez njih. Da so Magjari tako slepi, da ne vidijo, da zatiraje pravice državne in narodne igrajo z ognjem!