Slovenski glasnik. 281 najtopleje priporočamo. Vsaj vsaka srednješolska učiteljska knjižnica po Slovenskem bi morala biti naročena na Jagičev „Archiv", kojega vsaka knjiga (v štirih zvezkih) stoji 20 mark ali 12 gld. Novi spisi Miklošičevi. V novinah čitamo, da je prof. Miklošič dunajski akademiji znanostij. predložil razpravo: „Ueber Gothes Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga". Kdor pozna Gothejeve poezije, gotovo se dobro spomina te prekrasne, iz srbskega narodnega pesništva zajete balade njegove, ki ima jako čudno literarno usodo za seboj. Zapisal je to pesen iz narodnih ust v Dalmaciji Giovanni Battista Fortis (1741—1803), ter jo ponatisnil v svoji 1. 1770. na svetlo dani knjigi, v kateri opisuje svoje potovanje po Dalmaciji, dodavši srbskemu tekstu tudi italijanski prevod. Z italijanščine je bila preložena na francoščino in v francoskem prevodu jo je čital Gothe, kateremu je tako dopala, da jo je 1. 1775. preložil na nemški jezik. Prvič je bila v nemškem prevodu natisnena v Herderjevih „Stimmen der Volker" 1. 1778. Čuditi se mora človek pesniškemu geniju Gothejevemu, da je v nemškem prevodu tako izvrstno pogodil svojstvo srbskih narodnih pesnij, dasi ni razumel jezika srbskega in dasi je prelagal iz francoskega prevoda. Ko je petdeset let pozneje Gothe čital isto pesen v natančnem Talvjnem prevodu, čudil se je samemu sebi ter rekel, da je prelagal iz francoščine „mit Ahnung des Rvthums und der Wortsteilung des Originals". Dodajemo še to, da Vuk ni mogel nič več zaslediti v narodu originala, vender-je ,.Asan Aginico" ponatisnil 1. 1814. v svoji „Pesmarici" iz Fortisove knjige, a pozneje jo je izpustil iz svoje zbirke srbskih narodnih pesnij. Tudi na slovenski jezik je ta krasna pesen že dvakrat preložena; prvič jo je priobčil 1. 1832. dr. Jakob Župan v ,,Kranjski Čebelici" (III. 65), drugič Cegnar v svojih „Pesmih". Prof. Miklošič bode v svojem zgoraj omenjenem spisu to v literarno-zgodovinskem in pesniškem oziru za-nimljivo balado gotovo na vse strani korenito razbistril, zatorej teško pričakujemo njegove razprave. — Subjectlose Satze. Von Franz Miklosich. Zweite Auflage "VVien 1883, 8°, 76. Cena 1 gld. 20 kr. Ta knjiga je drugi pomnoženi natis Miklošičeve 1. 1865. na svetlo dane razprave: ,,die Verba impersonalia im Slavischen" ter razpravlja mal. a važen oddelek sintakse slovanskih jezikov korenito in temeljito, kakor razume to stvar samo Miklošič. Slovenske jezikoslovce opozarjamo na to najnovejše delo največjega slavista in slovničarja zdanjega časa. f Jan Valerian Jirsik, škof v Budjejovicah na Češkem, umrl je 23. fe-bruvarja. Imel je že 85 let (porojen 1798) in škof je bil od 1. 1851. Jirsik bi se mogel po pravici imenovati češki ,.Slomšek", kajti bil je jako plodovit pisatelj češki, ki je napisal dolgo vrsto knjig v pravem cerkvenem duhu. Najimenitnejša knjiga njegova je ,,Popularni dogmatika", ki je doživela štiri natise. Slovaki so imeli 1. 1882. sledeče časopise: 1) Narodnie Novinv, Po- litickv, literarnv a narodohospodarskv časopis. Redaktor Ambro Pietor. — Ta časopis je izhajal po trikrat na teden in veljal za celo leto 12 gld. 2) Narodn Hlasnik. Novinv pre slovenski l'ud. Redaktor Ambro Pietor. Vsak mesec je izhajal list po jedenkrat in veljal za celo leto 1 gld. — 3) O bz o r. Novinv pre hospo- darstvo, remeslo a domači život. — Te novine prihajale so tri krate mesečno in velja le 3 gld. za celo leto. Urednik Romuald Lagnus. — 4) Črnoknažnik. 19 282 Slovenski glasnik. Obrazkovv časopis pre humor a satyru. Urednik Duro Čajda. Cena 2 gold. — 5) Včelka. Obrazkovy časopis pre školsku mladež. Urednik Andrej Sokolik. — Včelka je hodila vsak mesec po jedenkrat na svetlo in veljala 2 gold. za celo leto. — 6) Katolicke Noviny. Urednik Martin Kollar. Cena 2 gold. — 7) Korouhevna Sionu. Cirkveni časopis, venovany veškerym žaležitostem cirkve ev. a. v. Vyhodi v Skalci dva razy mesačne. Urednik Michal Boor. Cena 3 gold. — 8) Kazat e 1 n a. Izhaja po dvakrat na mesec in velja 4 gld. za celo leto. Urednik Fr R. Osvald. — 9) Slovenske Pohlady. Časopis pre literatura, vedu. umenie a politiku. Redaktor Svetozar Hurban. Ta časopis, podoben „Ljublj. Zvonu" prinaša samo izborne in dovršene članke ter je Slovakom gotovo v posebno čast. • M. Profesor Louis Leger, dobro znani francoski učenjak in pisatelj, priob-čuje v pariškem časopisu: ,,La nouvelle revne" potopisne črtice z naslovom : „Une Excursion chez les Slaves meridionaux:i. V zvezku izdanem v 15. dan meseca decembra 1882. 1. je natisnen članek: .,De Lom Palanka a, Sofia. — Le nouveau rovaume de Bulgarie,L. Od 797. do 825. strani. — V sešitku od 1. febr. 1883. 1. pa popisuje: ,,Philippopoli et Roumeli orientale". (Od 514 do 535 str.)., M. Ruska književnost. Knjaz Kurbskij. (V 4-h častjah. Soč. B. Fedorova. St. Peterburg 1883. Cena 2 rub). To je naslov znamenitemu zgodovinskemu romanu, ki je izšel zdaj v drugi izdaji. V njem je Fedorov dobro naslikal rusko življenje za carja Ivana Groznega in izvrstno (.,majsterski" pravi ,,Luč") opisal značaj romanovega junaka kneza Kurbskega. Ker je doba Ivana Groznega jedna najvažnejših v starejši ruski zgodovini, zato hočemo ob kratkem izpregovoriti o razmeri med carjem Ivanom in knezom Kurbskim. opiraje se na Porfirjeva (Istorija russkoj slovesnosti) in na Solovjeva (Istorija Rossiji). Knez Andrej Kurbskij je bil jeden najslavnejših mož za carstvovanja Ivana Groznega. Dasi se je odličil v mnogih bitvah, posebno v oni pri Kazanji, zameril se je vender Ivanu Groznemu zaradi jedne same izgubljene bitve z Litovci tako, da je moral bežati v Litvo, kjer je prestopil na stran poljskega kralja Si-gismunda. V Litvi se je tačas pravoslavje umikalo katolištvu. ker se pravoslavni propovedniki niso mogli meriti z izobraženimi katoliškimi, zlasti z jezuiti. Za tega delj je knez Kurbskij pisal pisma knezu Ostroškemu, kneginji Čartorijski, panu Trockemu in drugim imenitnim osobam, prigovarjajoč jim skrbeti za večjo prosveto in zbiral dela cerkvenih očetov iskaje jim prelagateljev. Že precej v letih se je sam začel učiti latinščine, retorike in dialektike. Prevel je teologijo in dialektiko sv. Janeza Zl., nazvano ..Margarit", in spisal je zgodovino floren-tinskega cerkvenega zbora. Važnejše od tega so pa njegove poslanice (poslanija) k carju Ivanu Groznemu in njegova ..istorija Joanna Groznago''. Knez ne more trpeti samovoljno vladajočega in boljarstvo prezirajočega carja, za tega delj mu pošilja ostre poslanice, katere pa car zavrača z ravno tako ostrimi odgovori. V vsej tej kores-pondenciji ni najmanjšega sledu diplomatični etiketi, dajeta se prav po domače. Tako n. pr. Kurbskij piše: ,,Zakaj si ti, car, pobil močne v Izraelu in od Boga tebi dane vojvode izročil raznim smrtnim kaznim, v cerkvah božjih prelil njih