5$mmmmmtt;$:ttm: I american newspaper printed in slovenian LANGUAGE nm»nKinttmtmtt«»mmm»n: H ISSUED MONDAY WEDNESDAY FRIDAY tsttgttttmmtummxtmsmmgm AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLiT "Ammratt iMmii?" vatastmmtmnmmmiitmmmssi NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 87. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY JULY 28th, 1926. LETO XXV111VOL.XXV111 Preganjana cerkev. MEKSIKANSKA VLADA JE PREPOVEDALA VSAK VERSKI POUK. Naša umetnost. ZLATKO BALOKOVlC JE RAZPISAL 25 TISOČ DIN. UMETNIŠKE NAGRADE Mexico City, 26. julija. Republika Meksiko se nahaja danes v hudem razburjenju. Bliža se dan 31. julija, ko stopijo barbarske odredbe socia. j lističnega predsednika CaL lesa v veljavo. Te odredbe sku šajo absolutno zatreti versko življenje v republiki. Pretečeno nedeljo se je v vseh katoliških cerkvah Meksike bralo skupno pastirsko pismo, katero so napisali skupaj vsi mek-sikanski škofi in nadškofi z odobrenjem papeža Pija XI. V tem pastirskem pismu se povdarja, da je bila katoliška cerkev v Meksiki dovolj dolga molčeča, in da bi sedaj smatrala z? zločin, ako ne bi podvzela pasivne odpornosti napram vladi. Predsednik republike, socialist Chiles, se opravičuje v časopisju, češ, da je bila vlada prisiljena natopiti radi "uporniškega duha' cerkvenih mož. Vlada ima pripravljeno vojaštvo v raznih krajih, ako pride do nemirov, ko stopijo v veljavo nove pro-ti-katoliške odredbe vlade Pretečeno nedeljo se je vršila v meksikanskih cerkvah zadnja služba božja. Vse cerkve so bile prenapolnjene, maše so se pričele brati že od 5. ure zjutraj neprenehoma skozi ves dan. Tisoče mladih parov se je poročilo, kajti po 31. juliju bo prepovedano katoliškim duhovnom poročati ljudi. 48 parov je bilo poročenih v 1 sami cerkvi tekom dneva. Spoveduje, obhaja in birma se neprestano, po dnevu in ponoči, ker po 31. juliju bo vse to prepovedano. Silne množice naroda so romale prete klo nedeljo k baziliki "Devica v Guadelupe," kjer je slavna romarska božja pot. Brez primere v meksikanski zgodovini je, kar se je godilo v tej cerkvi pretečeno nedeljo. Bazilika je narodu silno priljubljena. Stotisoče ljudi iz vseh krajev Meksike, je prišlo v nedeljo sem. Berači kot bogato oblečene gospe, Indijanci in trgovci, vse se je drenja-lo pred baziliko. Ženske so nosile križe, Indijanci so poklanjali cvetlice Devici, oddelek mladih deklic je nosil ogromen venec, v podobi križa. Tisoče mater je prineslo Svoje mladoletne otroke, da so jih poklonile Mariji. V cerkvi se je brala maša za mašo, in številne altarje so postavili zunaj cerkve, da so imeli vs; Priliko biti navzoči. , Po 31. Juliju duhovni v Meksiki ne smejo več opravljati cerkve-nih opravil. Cerkve bo zaple. n'la socialistična vlada. Odpravljen je vsak verski pouk, bodisi v cerkvi, v šoli ali na Privatnem domu. Vsi duhov-ni. ki niso v Meksiki rojeni, morajo ven iz dežele. Dve ieti ječe dobi duhoven, katerega dobijo, da uči božje resnice. Jugoslovansko Prosvetno Kolo v New Yorku je organizacija jugoslovanskih kulturnih delavcev, katerih naloga je gojiti akcijo .za uzponava-nje Amerike s kulturnimi, zlasti umetniškimi pridelki Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vodi se akcija, da se pripelje v Ameriko eno izmed najboljših naših pevskih društev, da pred ameriškim občinstvom iznese našo pesem. Član organizacije, slavni umetnik Zlatko Balokovie, je razpisal nagrado 25.000 dinarjev za najboljšo letošnjo kompozicijo za orkester in gosli, ki bi se mogla izvajati v Ameriki in drugje. Jugoslovanski skladatelji morajo do 15. marca prihodnjega leta vposlati svoje delo, ki ne sme trajati manj kot 18 in ne več kot 23 minut, in ki mora bazirati na motivih jugoslovanske narodne pesmi. Poseben odbor obstoječ iz treh odličnih ameriških komponistov, bo prisodil, komu gre nagrada. Pod vodstvom omenjenega Jugoslov. Prosvetnega Kola je uspelo prestaviti lepo Cankarjevo delo "Podobe iz sanj" v angleščino, Naslov prevodu se glasi: "Children and old Folks." Prevedena je tudi ena hrvatska in ena srbska povest. V mesecu aprilu se je na ameriškem odru izvajala drama "Tlavata", delo Milan Marja-noviča, v literarnem "Triangle Theatre" v New Yorku. Igralo se je 36 krat .zaporedoma skozi 6 tednov. Organizacija je tudi preskrbela, da je na mednarodni razstavi v Phi-ladelphiji razstavljenih kakih 70 slik in črtežev od dvajsetine najboljših jugoslovanskih umetnikov iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Razstava je bila že otvorjena s takim uspehom, da so jo ameriški strokovnjaki proglasili za najboljši oddelek umetniške sekcije philadelphske razstave. Kdor bi hotel kaj več vedeti o Jugoslovenskem Prosvetnem Kolu, je prošen, da se obrne na tajnika, Mr. Ivan Mladineo 222 Fourth Ave. New York. Poražena žena. GOVERNERKA DRŽAVE TEXAS SE BO ODPOVEDALA SVOJEMU URADU. Austin, Texas, 26. julija. Prva ženska governerka v Ameriki, Mrs. Miriam Amanda Ferguson, se bo odpovedala svojemu uradu, še predno poteče njen termin, da tako spolne svojo besedo. Pred volitvami je namreč stavila s svojim nasprotnikom, Dan Moody, da če bo on dobil en sam glas več kot ona, da se odpove svojemu uradu, dočim je Moody stavil, da se odpove, če bo ona dobila 25.000 glasov več kot on. Uradne številke volitev kažejo sledeče : Moody 366.954 glasov, Ma Ferguson 252.423 in Davidson 110.113 glasov. Governerka je sklicala izvanredno zborovanje državne postavodaje, ki naj uredi nekatere državne zadeve, in kako hitro bo to zasedanje gotovo, se Mrs. Ferguson umakne iz gover-nerskega urada. Njen naslednik, Moody, ki je sedaj generalni državni pravnik v Tex-asu, bo najmlajši governer v Ameriki. Star je šele 33 let. Sedajna governerka, Mrs. Ferguson, se je mnogim zamerila, ker je tekom svojega uradovanja, 20 mesecev, spustila iz zaporov 1200 oseb. Sin Lincolna umrl ZADNJI POTOMEC VELIKEGA PREDSEDNIKA JE VČERAJ PREMINUL. - Dekliška Marijina Dru. ima svojo sejo v sredo zvečer v novi šoli. Dekleta ;e prijazno pozivljejo, da go-tovo pridejo k seji. — Društvo Lunder-Adamič, št. 20. S. S. P. Z. priredi v nedeljo, 1. avgusta na poznani Močilnikarjevi farmi svoj izlet. Preskrbljeno je vse, da bodo vsi gosti imeli dobro zabavo, mladi in stari. Glede jedil in dobre pijače je izbor-no preskrbljero. Kdor nima svojega avtomobila, se lahko posluža truka. Slednji odpelje izpred S. N. Doma obli. ob 12. in 1. ob 2. uri. Bodite točno na mestu. Vožnja za tja in nazaj velja samo 75 centov. Prijatelji društva so prijazno vabljeni. — Ali se smeta mož in žena ljubimkovati v javnem parku? To je vprašanje, ki mora biti rešeno po sodniku Greene v Clevelandu. Mr. in Mrs. Mack, oba še zelo mlada in k ljubezni naklonjena, sta bila aretirana v parku, ker sta se poljubila. Sodnik Greene je izjavil, da bo dobro premislil, predno bo razsodil. GLEDE SPREJEMA ŠKOFA V BARBERTONU. j "Cenjeni: — V št. 84. Am. Domovine ste izjavili, da upate, da vam kdo izmed naročnikov pošlje primeren dopis o sprejemu škofa Jegliča iz našega mesta. Vidi se, da kljub temu, da živite v Clevelandu, vam niso znane spletkarije odbora ali oseb, ki so imele program obiskov škofa po naših farah. Lep "trik" se je naredilo z našo naselbino. Prvo se je naznanilo, da pride škof ta in ta dan. Ko se je isti dan približal, je dobil Rev. Bombač telefonično obvestilo, da škofa sem ne bo. V nedeljo Rev. Bombač še nič ni vedel, ali pride sem škof. Sprejem je torej bil res lep. Doma v župnišču je bil samo Rev. Bombač, tako da se mu niti z jedjo ni moglo postreči, ko je prišel, ker nismo vedeli za prihod in se torej ni nič pripravilo. Ljudje tukaj so zelo nevoljni in se jeze na Clevelandčane in menda po pravici. Večina tukaj nas je odrastlih, ki škofa osebno poznamo, smo bili birmani od njega. Mnogi smo se veselili, da vidimo Častit, ljivega starčka iz starega kraja po toliko letih. Pričakovano veselje se nam je pa skalilo. Prosim vas, bodite tako dobri in povejte odgovornim osebam v Clevelandu kako "filamo" v Barbertonu. Pozdrav — Anton Okolish. Manchester, Vi., 26. julija. Tu je umrl Robert Todd Lincoln, edini še živi sin slavnega predsednika Abraham Lincolna. Star je bil 83 let. Zadnja leta je mirno živel na svojem posestvu. Bil je velik dobrotnik svojega mesta. Truplo bodo pokopali na Delwood pokopališče, pozneje pa pripeljejo zadnje ostanke v Springfield, 111. Robert Lincoln je mnogo vedel o svojem očetu, toda kot se poroča ni ničesar zapisal, niti ni hotel govoriti s časnikarji o njem. Bil je skrajno molčeč. Bil je najstarejši otrok velikega predsednika, in je tudi. najdalje živel. Rojen je bil leta 1843 v Springfield, 111. kb je bil njegov oče še vedno nepoznana osebnost, in niti sanjal ni, kako silne časti ga čakajo. Ko je bil njegov oče izvoljen predsednikom, se je nahajal sin v prvem letu Harvard univerze, kjer se je skrajno dostojno obnašal. Ko je star 22 let zvršil študije, ga je oče poslal k vojakom. Dobil je stopnjo stotnika pri štabu vrhovnega poveljnika Granta. Navzoč je bil v Ford gledališču v Washingtonu. k^ je igralec Booth ustrelil njegovega očeta. Dolgo po smrti očeta je deloval kot odvetnik v Chica-gi. Pozneje je bil predsednik Pullman kompanije. Imel je tri otroke, izmed katerih je en sin umrl, ko se je šolal v Evropi, dve hčeri pa ste še živi in bivate v New Yorku. Coolidge v zadregi. NE VE, ALI BI STROGO SPOLNOVAL VSE PROHI-BICIJSKE POSTAVE. Washington, 26. julija. Na predvečer kongresnih volitev se nahaja predsednik Coolidge pred novim težavnim problemom. Gre se radi pro-hibicijskega urada, ki bo moral biti ponovno reorganiziran. Splošno je znano, da se bo sedajni prohibicijski direktor, general Andrews, se odpovedal svojemu uradu takoj ko se vrne iz potovanja po Evropi. Poleg tega pa prihajajo v Washington skrajno slaba poročila glede prohibici-je. Mnogo držav je danes, šest let po uvedbi prohibicije, bolj mokrih kot prej. Najbolj upljivni senatorji, republikanci, svetujejo Coolidgu naj pusti stvari kot so, naj nikar ne drega v sršenovo gnezdo, kajti zna se zgoditi, da bodo poraženi pri volitvah najboljši prijatelji Coolidga kot Fess, Buttler, Smith, Wadsworth in drugi. Zanimivo je na vsak način, da se sama vlada boj j spolnovati prohibicijsko postavo, da se ne zameri —- volivcem. -o- Vabilo na izlet. STOTINE SLOVENCEV SE V NEDELJO PODA NA IZLET PO JEZERU. Kot vsa znamenja kažejo, bo v nedeljo v resnici velikanski izlet Slovencev iz Cleve-landa in okolice. Mnogo stotin voznih listkov je že prodanih. Cele družine so namenjene na izlet. Vožnja po jezeru na velikem, udobnem parniku, je v resnici nekaj posebnega. Boljše prilike gotovo nimate, da se razvedrite in spočijete. Mesto Pur-in-Bay, kamor bo parnik pljul, je krasno letovišč«, ob jezeru, zgodovinskega pomena, polno zabave in naravnih čudes. Postrežba na parniku bo prvovrstna, gorka in mrzla jedila, raznovrstna pijača. Dve godbi boste igrali na parniku, da se bo vsakdo lahko naple-sal. Špehkova znana godba bo nastopila, poleg tega pa še lastna ladijska godba.c V Putin-Bay bo tri ure časa, da si ogledate znamenitosti, zvečer Razne novice. ZVEZINI DIREKTOR PROHIBICIJE JE PRAV RAD PIL SP RIJATELJI. Polkovnik Ned Green, direktor prohibicijskega zvezi-nega urada v San Francisco, je bil od velike porote obtožen, da je rabil zaplenjeno žganje in drugo pijačo za svojo uporabo in je pijačo dajal tudi svojim prijateljem. Erastus Austin, direktor Mednarodne razstave v Phi-ladelphiji, je bil kaznovan s $4-00 globe, ker je dovolil, da je bila razstava v nedeljo odprta. Robert Scott iz Chicage je konečno priznal, da je on umoril moža,'radi katerega umora je bil njegov brat obsojen na vislice. Izjavil je, da je lagal, da bi sam sebe re. šil-vislic. Predsednik nemške republike, von Hindenburg toži rdečkarje radi razžaljenja Časti. Francoska vlada je sklenila NOVICE IZ LORAIN A. Na volivni listini demokratičnega tiketa se nahaja ime William F. Grall-a, lorainske-ga župana, ki kandidira za podgovernerja države Ohio. In poznani lorainski odvetnik Mr. Wesley L. Grills, pa kandidira na republikanskem ti-ketu za generalnega državnega pravnika. Oba sta Slovencem dobro poznana in naklonjena. Mr. Grills je odvetnik za S. Narodni Dom v Lorai-nu. bomo pa tudi pred temo že do-1 natiskati za 5.000.000.000 ma. Pridite po vožnje listke ! frankov £?pimatega denarja, k nam v urad, dokler jih je še i Amerikance še vedno napa-kaj na razpolago. Ne odla- fdajo razjarjeni Parižani, ker šajte na zadnji dan. Parnik j Amerika zahteva plačilo dolga odplove točno ob 8:30 zjutraj ;od Francije, in ne bo nikogar čakal. Naj William Culbertson, ameri-bo to skupni slovenski dan, na j ški poslanik v Romuniji, je bil katerega se bomo še dolgo zjoklofutan r>a nekega rumun- iskega stotnika, v katerega se -—-r> — je po nesreči zaletel, ko je 26 UMRLO RADI j stopil iz vlaka. Runmnska SLABEGA ŽGANJA. vlada se je svečano opravičila Buffalo, 26. julija. 26 oseb in dala zapreti stotnika, je umrlo od zastrupljenega j Newyorski roparji so odne-žganja in štiri osebe so zgubi- sli $13.000 iz neke trgovine, le vid v tem mestu in v okoli- potem ko so se podali v boj s ci. 13 mrtvih je iz Buffalo. | policisti, katere so premagali. Policija preiskuje odkod je i Šest oseb je preteklo nede-zastrupljeno žganje prišlo, j Ijo vtonilo v New Yorku pri — V torek, 10. avgusta se vršijo primarne volitve. Pri teh volitvah lahko volite vri, ki ste lansko leto novemora me-1 veseljem spominjali, seca volili. Kdor se pa lansko leto ni registriral, ali je odtedaj postal polnoleten ali pa je postal državljan, se pa moia registrirati, ako hoče 10. avgusta voliti. V ta namen bodo odprte volivne koče v pondeljek, 9. avgusta, od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer. Politični Klub bo skušal imeti pred volitvami en javen shod, Med mrtvimi so tudi tri žen-1 kopanju. ske. Več oseb je aretiranih, i 25 uslužbencev newyorske Policija je zaprla vse proda- |podzemeljske železnice je zo-jalne mehke pijače v sever- i pet odšlo na štrajk. nem delu mesta. • -o- — Zvezini pravnik je dal aretirati Harry Parkerja, su-haškega agenta, ki dela za mirovnega sodnika v Linndale. Stavljen je bil pod $5000 varščine. Ta Parker je v zvezi s tatvino 360 zabojev dobre pi* ve in 20 galon žganja, katera pijača je zginila iz skladišča župana Fairview vasi. — V pondeljek zvečer so odpotovali iz Clevelanda zadnji naši dragi gosti iz stare domovine. Odpeljala sta se prof. Bogovič iz Maribora in prof. Žužek iz Kranja. Slovo je bilo jako prisrčno, dasiravno teško. Oba gospoda sta se odpeljala v Washington, nakar obiščeta razstavo, v Philadel-phiji, in v četrtek se dobijo vsi skupaj v New Yorku, odkoder odplovejo vsi, med njimi tudi oba naša škofa, proti stari domovini. Srečno pot vsem skupaj! Pozabili vas'ne bomo. Izrekamo le iskreno željo, da bi se še kdaj sešli. — Glede ranjkega Frank Meha naj bo omenjeno, da ni umrl v petek kot se nam je poročalo, pač pa preteklo sredo, 21. julija. V Milwaukee zapušča dve sestri in dva brata. V Clevelandu nima niti brata niti sestre. * Nad SO.OOO.OOO.OOO cigaret se je pokadilo lansko leto v Ameriki. in sicer v S. N. Domu na St. Clair Ave. Glede prohibicije je jako važno, da bo ohioski senator, Frank Willis, letos poražen. Z njegovim porazom; --L * * zgubijo suhači svojo glavno —Dvajset neunijskih bar-. "^ERIs^ ZG0I)0\ oporo. Poraziti ga moremo varjev in steklarjev je začelo IN AMLklKAjSCI. le, če glasujemo na demokra. i delati v pondeljek pri novi Javne knjižnice v Zjed Dr tičnem tiketu za Atlee Pome- mestni signalni postaji za og- žavah imaj'0 svoj poseben ča-rene za zvezinega senatorja, i njegasce. Kot znano se vrsi Mr. Pomerene vodi odkrit boj1 v Clevelandu štrajk barvarjev proti prohibiciji. — V nedeljo 1. avgusta priredi jako agilno zvezino društvo, dr. Blejsko Jezero, št. 27. SDZ. svoj piknik na prijaznih prostorih špelkotovih v Noble, Ohio. Piknik se pri redi skupno z Zvezo Kulturnih društev S. D. Doma v Col-linwoodu. Na programu so vse dobrote tega sveta. Društvo jako lepo napreduje. Da-si je še mlado, pa so že napredovali preko sto članov. Pri-' jazno so vabljeni rojaki, da se omenjenega piknika udeležijo. Kdor hoče na piknik, se lahko posluži trukov, ki odpeljejo v nedeljo ob 1. uri iz-ored Kunčičeve dvorane. Potem pa odpelje truk vsake pol ure. — Zoologični vrt v Clevelandu nameravajo preurediti. Veljalo bo poldrugi milijon dolarjev. — V Columbusu zboruje državna delavska zveza države Ohio. — Radi del pri novi Union Depot, nameravajo zapreti zahodno stran Ontario ceste. Trgovci protestirajo. sopis, v katerem se zabilježu- , , jejo vse nove knjige in sploh in steklarjev ze od 1. marca ;kaj je novega na kujturnem letos. Mestna vlada se nika-1polju V zadnji številki tega kor ni mogla pobotati z de- j časopisa je prav laskavo ome. lavci da bi skoncali delo. i njena najnovej|a slovenska Direktor javne varnosti je po- knjjga »Ameriška zgodovi-zval unijske barvarje, da gre. na- ki ■ pred kratkim iz§ja do na delo, toda odgovorili so, v naši tiskarni. Uredništvo da ne t.rugace kot ce sami omenjenega časopisa priporo-prevzamejo delo, brez kon-! ča vsem ameriškim javnim traktorja. Ker pa je mesto knjižnicam,-da si nabavijo to vezano na kontraktorja, di- jkniigo, kjerkoli stanujejo Slo-rektor Barry ni hotel izročiti Venci v dotičnem mestu, dela linijskim barvarjem dasi Mnogo naročil od javnih knji-so slednji izjavili da delo za- (žnic smo že do5ili Knji je stonj naredijo Sedaj so do- jdjno de!o te vrst6] obsega 244 bili 20 neunijskih delavcev, ki j strani> ima mnogo sljk ter sta_ pod močno policijsko stražo j ne samo 75 cent0V; po po§tj 85 delajo. , , ~ , „„ centov. Dobiva se v našim — 1 / letna Julia Gaal, 6/12 uradu Colgate Ave. je v nedeljo zve- i '__ čer odšla iz domače hiše. S ODPRAVLJENA seboj je vzela očetov revol-1 POLICIJA, ver, z namenom, da se ustre-; li. V pondeljek zjutraj pa je; Warren, Ohio, 28. julija, prijokala na glavno policij- Mestna zbornica v tem me-sko postajo in prosila, da jo stu je glasovala, da se odpra-peljejo domov. Glede samo-i vi vsa policija in ognjegasci. mora se je skesala. Bala se Patroliranje po mestu bo preje, da bo preveč počilo, če j vzel šerif. Mesto Warren je ustreli. In šla je domov v oče- ibankerotno, in policisti že dva tovo naročje. meseca niso dobili plače, po- — Pismo ima pri nas Frank leg tega pa je bila policija ja-Božič. ko podkupljiva. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) _ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti . .$5. Za Evropo........... .$5.50 | Posamezna številka____3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language anly. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd. 1879. 63 No. 87. Wed. July 28th, 1926 Izbiranje poklica. Še eno obrt moramo omeniti, ono avtomobilskega mehanika (auto mechanic). Izurjen avtomobilski mehanik se mora toliko razumeti na avtomobil, da zna povedati, kje tiči nered v avtomobilu ali v njegovem stroju, in da zna izvršiti potrebne popravke. Nekateri avtomobilski mehaniki se specijalizirajo na posebne dele avtomobila, kot so "starting" in razsvetljava, motor, osi, transmisije, baterije, karburetor-ji itd. Automobilski mehaniki so zaposleni v tovarnah avtomobilov za preiskušnjo vozov pred njihovo odpšiljatvijo. Večina teh mehanikov pa dela v garažah in popravljalnicah. Treba treh do štirih let, da kdo postane izurjen avtomobilski mehanik, in še dalje, ako delavec hoče postati visoko izurjen v raznih vrstah avtomobilskih motorjev. Delo avtomobilskega mehanika je raznovrstno in zanimivo, ali jako mazasto in umazano. Mnogo tega dela treba vršiti v neugodni legi, kajti mehanik mora dostikrat ležati vznak pod avtomobilom v svrho popravkov. Mnogo svojega dela mora vršiti pod milim nebom, zato tak mehanik mora biti močne narave in vajen mraza po zimi. Delavec, ki je izurjen "all-around" mehanik in ki ima tudi trgovske ali upra-viteljske zmožnosti, se lahko pdmakne do precej odgovornih mest. Lahko tudi začne obrt sam za-se. Kdor hoče začeti s svojo lastno malo popravljalnico (repair shop), potrebuje približno $3000 za nakup potrebnih orodij in priprav. Deček, ki se hoče izuriti v tej stroki, mora služiti kot vajenec (apprentice) ali pomagač (helper) za dve do štirih let. Začetna plača za kovače, vštevši blacksmiths, forge-men in hammerers, znaša od 40 do 45 centov na uro. Me./:, da za delavce, v,št /si deloma izurjene delavce, znaša od 55 do 80 centov na uro. Jako malo izredno izurjenih kovačev-kladivarjev (hammersmith) dobiva $1.25 na uro. Varilec (welder), ki smo ga zgoraj omenili, dela z oksi-acetilenskim ali električnim gorilnikom (burner), ki topi in zvarja kovino. Varilec utegne odstraniti nepopolne dele litine, topiti novo kovino in jo dodati k staremu kosu ali pa stopiti dva kosa kovine v enega. Delavec, ki se nekaj razume na kovine in mehaniko, se lahko nauči zvarjanja (welding) na "are" ali acetilen v jako kratkem času. Varilci v železniških delavnicah v Clevelandu dobivajo 78 centov na uro. Kotlarji (boiler maker) so delavci, ki delajo s teškimi železnimi in jeklenimi ploščami, katere prihajajo iz valjam (rolling mills). Oni režejo, izobličujejo in sklepajo te plošče v obliko kotlov, velikih posod .za tekočine (tank), lijakov (funnel) in strojevih kosov. Njihovo delo je težko in morajo imeti močne ^ivce, da prenašajo strašni ropot. Pomagač (helper), ki sedi znotraj kotla, s teškim kovinskim komadom drži konec zakovice (rivet), da se ne premakne, dočim zakovar (riveter) tolče s kladivom od zunaj; ta pomočnik mora prenašati največ ropota in vročine. Treba navadno delati štiri leta kot pomagač, predno delavec postane kotlar. Najnižje plačani delavec v tej skupini dobiva od $12 do $15 nateden; najvišje plačani kotlar $50 in tudi več. Začetna mezda za mladeniče je 30 centov na uro in za starejše začetnike 40 do 50 centov na uro. "Sheet-metal workers" so oni delavci, ki izobličujejo tanjše železne in cinaste plošče. »Mnogo stvari, ki so jih taki delavci izdelovali poprej na roko, se dandanes izdelujejo s pomočjo prebijalnih strojev (punch press), za katere zadostujejo neizurjeni delavci. Izmed stvari, izdelanih na stroj, so cinasti kozarci, mala kolesca na uri, peresa, itd. V nekaterih tovarnah se novi delavec more naučiti v par urah opega posebnega opravila, ki ga mora opravljati pri stroju. Na drugi strani pločevinar, ki izgotavlja pisarniško pohištvo iz metalnih plošč, ki izdeluje duri in okvire pri oknu iz kovine, ki pričvršča metal na avtomobilske kočijnike ali ki delajo pri zgradbah, morajo biti jako bolj izurjeni in v stanu izgotoviti fino delo. Za .bolj izurjene delavce treba štirih let vajenstva. Začetnik dobiva 31 in četrtino centa na uro (unijska mezda). Izurjeni "sheet-metal workers" v Clevelandu dobivajo $1.25 na uro. Srednja tedenska plača za moške je 1. 1922 znašala $24 za moške in $13.15 .za ženske. DRUŠTVA ZA PRAVNO POMOČ. Dandanes imamo v Združenih Državah čez sto društev za pravno pomoč (Legal Aid Society), h katerim se lahko obračajo oni ljudje, ki niso v stanu najeti odvetnika, ko jim je treba nasveta in pomoči v pravnih stvareh. Pred polsto-letjem je obstojalo le eno društvo te vrste, "nemško društvo za pravno pomoč" v New Yorku. Ta organizacija, ki se danes zove enostavno Legal Aid Society, je dne 8. marca tega leta proslavila svoj zlati jubilej. L. 1876 so se namreč nekateri Amerikanci nemškega rojstva sestali v pisarni prejšnjega governerja Edward Salomon in ustanovili organizacijo, ki naj brezplačno nudi pravno pomoč onim osebam nemškega pokoljenja, ki radi svoje siromašnosti niso v stanu plačati stroške privatnega odvetnika. Tedaj so se Nemci priseljevali v velikem številu in ugotovilo se je, da ti priseljenci radi neznanja jezika in navad te dežele so padali v kremplje brezvestnih ljudi, ki so jih pod eno ali drugo pretvezo oropali njihovih revnih prihrankov. Ta nova organizacija je pod imenom "German Legal Aid Society" odprla svojo pisarno na 39 Nassau Street, v New Yorku. Tako je začelo gibanje za brezplačno pravno pomoč v Združenih Državah. To akcijo so torej začeli priseljenci sami. Leta 1890, ko so se začelo pomnoževati prošnjo za pravno pomoč tudi s strani drugih narodnosti, se je sklenilo raz. širiti delokrog poprej samo nemško organizacijo na vse narodnosti, plemena in veroizpovedi. Zato dandanes edini pogoj, ki se zahteva od človeka, ki se obrne na društvo za pravno pomoč, je ta, da je dotičnik očividno vreden te pomoči in da ni v stanu plačati za službo privatnega odvetnika. Dne 1. junija 1896 je .bilo ime organizacije spremenjeno na "Legal Aid Society." Tekom petdesetih let svojega obstoja je ta organizacija pomogla 878,346 ljudem. Povprečni strošek za vsak pravni slučaj je znašal $1.40. Mnogi odlični ljudje so podpirali ali še podpirajo to organizacijo. Med nekdanjimi člani odbora najdemo taka imena kot Carl Schurz, Joseph H. Choate, Arthur von Briesen in Theodore Roosevelt. Sedaj ima organizacija med svojimi podporniki take odlične pravnike, kot so Charles E. Hughes, Elihu Root in William Howard Taft. Glavna svrha organizacije je ponuditi pravno pomoč, brezplačno, ako je treba, kar pomenja, da se nikomur ne vzkrati pomoč, tudi ako ni v stanu plačati začetni strošek 25 centov. Pomoč se daje vsakomur, ki sp zdi, da je vreden iste. Ako klijent priznava ali je očividno iz zanesljivih virov, da je bil kriv tatvine, goljufije ali sploh nepoštenega ravnanja v neposredni .zvezi z zadevo, ra. di katere on nastopa kot toži-telj, tedaj mu organizacija utegne odreči svojo službo. Lani je organizacija zastopala 28,900 pravnih slučajev. Organizacija ima svoje pisarne v raznih delih New Yorka. Pravde, ki jih je sprejela, so najraznovrstnejšega značaja Pravde prihajajo od delavcev, ki so bili vzkračeni na času in mezdi, od žen, ki jih je mož zapustil ali s katerimi on slabo ravna, oziroma ki želijo ločitev, razporoko ali razveljav-Ijenje zakona, od sirot, katerih ne morejo priti do svoje neznatne dedščine vsled ne-skočnega odlaganja na sodni-ji, od .zakonskih, ki hočejo adoptirati kakega otročiča, od lahkomišljenih izposojevate-Ijev, ki so se zatekli k oderuhu, od vdov, ki ne morejo ka-sirati zavarovalne police, od pomorščakov, ki so prišli v roke brezvestnih vkrcateljev itd. Organizacija je bila ustanovljena od priseljence^ in za priseljence, ali dandanes tukaj rojeni Amerikanci tvorijo več kot polovico vseh klijen-tov. Od 28,900 oseb, ki so se I. 1925 obrnile na društvo za pravno pomoč, 16,383 je bilo rojenih v Ameriki, 1598 na Angleškem, 1329 v Rusiji, 1290 na Nemškem, 1237 na Irskem, 1202 v Italiji! ostali ki i jen ti so prihajali iz 25 raznih dežel. Tako je, skoraj neopažena od širšega občinstva, organizacija, ustanovljena od priseljencev, postala integralen del javnega življenja v Ameriki. Po vzgledu newyorške organizacije so se slična društva za pravno pomoč ustanovila tudi drugod po Ameriki. IZ DOMOVINE. "Lepa Vida" v italijanščini. Prof. Iv. Lorenzoni, ki je prevedel 'Hlapca Jerneja,' podaja sedaj prevod Cankarjeve "Lepe Vide." Delo je izdala "Časa editrice udinese" v Vidmu. Prof. Lorenzoni se stalno ba-vi s slovensko literaturo in njegov prevod Cankarjevega "Hlapca Jerneja" je zelo do- ber; zato smemo pričakovati, da ne zaostane za njim prevod "Lepe Vide." Občinski komisar v Trstu, Generalni podtajnik Rjcci či. sti Trst in mu hoče dati pravega fašistovskega življenja Občinski zastop v Trstu ne odgovarja duhu sedanje pre rojevalne dobe, zato slede te dni demisije občinskih svetovalcev po vrsti in v kratkem času bo imenovan komisar, ki bo vžival polno zaupanje na-cijonalne vlade. Kaj je vse mogoče. Rimska "Tribuna" in tržaški "Piccolo" sta istočasno očitala žup nemu uradu pri Sv. Ivanu v Trstu protiitalijansko propagando in objavila sta nekatere ^okrožnice s podpisom sveto-ivanskega kaplana Milanovi-ča. Župnik in kaplan pri Sv. Ivanu sta protestirala in zahtevala preiskalo, da se ugotovi odkod izvirajo one okrožnice, ki so škodljive mirnemu sožitju obeh narodnosti. Okrožnice so sestavili italijanski ljudje, ponaredili podpise in pečate z dosti očitnim namenom, da preženejo slovenskega župnika in kaplana od Sv. Ivana. Hudobni naklep se je izjalovil in pokazal, kako daleč sega sovraštvo do Slovencev v dobi, ko se toliko prepoveduje potreba dobrega sožitja med obema narodno-stima. Velik požar. V Veliki Pristavi, občina Šmihel v tržaški pokrajini je uničil ogenj treign posestnikom gospodarska poslopja. Pogorelci so: Srebot Ivan, Krebelj Fran in Zrim-šek Jakob. Slednjemu je zgorel tudi 12 letni sin. Odpuščeni delavci. V Ajdovščini je Brunnerjevo podjetje odpustilo 128 delavcev in delavk. Ostalo je v službi še 500 Slovencev, ki pa imajo odslej skrčen dnevni urnik od 8 na 6 ur ter od 6 na 5 delovnih dni. Odpuščena sta tudi ravnatelj Rossler in inž. Ap. penzeller. V tekstilni industriji je res kriza ali ajdovske odpustitve kažejo v zadostni meri politično ozadje. Postojnska jama dobi avtonomno upravo, ki bo imela svoj upravni svet 5 članov. Postojna se ima povzdigniti za turistovsko središče Krasa. V ta namen potrebna denarna sredstva bo dala vlada na razpolago. Prvi italijanski dan" v Materiji so imeli o kresu, ko se je ustanovil fašij. Prišli so odlični gospodje, med njimi faši-stovski deželni podtjanik Nino Petrič in dr. Balbo i.z Pod-grada. 'Slednji je priporočal drugorodcem, da naj se izkažejo vredne, da pripadajo veliki fašistovski družini, zato naj si očistijo svoje duše in preženejo iz njih preteklost. . Najbrže bi ne bilo napačno, če bi si tudi znani gospod Bal. bo malce očistil svojo dušo! Odličen gost na našem Pri-morju. Na Sušaku se je mudil dr. Fric Reimesch, glavni 'irednik berlinskega lista "Ta-gliche Rundschau," glasila vnanjega ministra dr. Strese-tnana. Reimesch se zanima zlasti za naš Jadran in ostane dalj časa na našem Primorju. Grk — doktor srbske zgodovine. Na beograjski univerzi je bil pretekli petek pro-moviran za doktorja srbske zgodovine Mihajlo Laskaris, rodom Grk. Njegova disertacija ima naslov "Bizantinske princese na srbskem prestolu v srednjem veku." Laskaris je tretji doktor srbske zgodovine, promoviran na beograjski univerzi. Smrtna kosa. Na Dobrovi pri Ljubljani je umrla na svojem posestvu Aleksandrina Poklukar roj. Blasnik, vdova po nekdanjem deželnem glavarju kranjskem dr. Josipu Poklukarju. S pokojnico je legel v grob zadnji potomec znanega slovenskega tiskar- The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAJA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vam vloga vedno viša. URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do 3. in zvečer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, rurrm sredo zvečer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. C0LLINW00DSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. narja Jožefa Blasnika. — V Slovenjgradcu je umrla Antonija Goli roj. Stoinschegg, ve-leposestnica in hotelirka. Samomor gardnega poročnika. V sarajevskem hotelu "Evropa" si je v nedeljo zjutraj gardni poročnik Popovic prerezal najprej žile na levi roki, potem pa si je pognal kroglo v glavo, drugo pa v sr ce. Smrt je nastopila takoj Zapustil je devet pisem: po eno Za sarajevsko policijsko direkcijo, komando mesta in njegov vojaški oddelek; osta lih šest pisem je naslovljenih v Beograd. Vzrok samomora ni znan. Nov bencinski rezervoir v Mariboru. Podjetje Standard Oil Company je postavilo na Kralja Petra trgu pred državnim mostom novo bencinsko postajo, ki bo zlasti dobrodošla za vse avtomobile in moto-cikliste, kateri se bodo lahko takoj preskrbeli z bencinom. Zopet požar v Hočah. 3. julija je nastal pri posestniku Rebiču v Sp. Hočah ogenj, ki je naglo zajel celo gospodarsko poslopje. Gasilcem iz Hoč in Maribora se je posrečilo ogenj kmalu omejiti, gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal. Posestnik ima znatno škodo, ki je le malenkostno krita z zavarovalnino Surovež. Jurij Šramel, 58 letni mlinar iz Sv. Miklavža pri Šmarju, je v prepiru oklo-futal Angelo Pušnik. Ker mu pa to še ni zadostovalo, je vzel v roke kamen, ga zagnal Angelci v glavo, nato pa še mlatil po nji s "kolekom," da ji je zlomil obe roki. Ker je znan pretepač, je dobil 5 mesecev težke ječe in mora plačati Angelj odškodnino in sodne stroške. Prav mu je! Upor v zaporih okrožnega sodišča v Novem mestu. Pred zadnjim porotnim sodišč, obsojeni nevarni zlikovci Trpine, Intihar, Mrvar in Štan-gelj ter na dosmrtno ječo obsojeni morilec Dežman so po. skusili na večer 27. junija po večerni viziti pobegniti. Zvabili so paznika v celico s tem, da je eden izmed njih delal šum, kakor bi zid kopal. Paznik se je hotel prepričati, kaj je, in šel v celico. V tem hipu je podrl Dežman paznika na tla. Nanj sta planila tudi Intihar in Trpine ter mu izdrla bajonet. Skušali so mu zvezati roke ter mu tiščali usta. Pazniku se je posrečilo oprostiti se jih v toliko, da je dobil prosta usta, ter je začel kričati na pomoč. Štangelj je med tem že vzel pazniku ključe in šel odpirat celico, v kateri se nahaja dolenjski Čaru-ga-Jcke, Mrvar je pa odtrgal signalno napravo. K sreči sta slišala klice na pomoč strojnik Kržišnik in vratar, ki sta pritekla v jetnišnico, prvi z revolverjem v rokah, in tako je bilo mogoče onemogočiti beg jetnikov. Kako nevarni so ti zlikovci, je najboljši dokaz dejstvo, da se je oddahnila vsa Dolenjska odkar so zaprti, in sedaj velikih tatvin ni več. Paznik je bil pri tem napadu poškodovan ter so mu izbili zob. Dežman, ki ima na vesti več umorov, — sicer ne vseh dokazanih, a ljudski glas govori tako — bi gotovo umo-. ril paznika, da ni prišla nagla pomoč, ker se ne boji nobenega sredstva za dosego prostosti. Premeščenje velikih županov in okrajnih glavarjev. Iz Beograda poročajo, da je podpisan ukaz o premeščenju velikih županov in srezkih poglavarjev ter drugih višjih uradnikov v Srbiji in Bosni. Dopisnik zagrebških "Novosti" se je na merodajnem mestu informiral o tem, da li izide podoben ukaz tudi za ostale pokrajine. Dobil je odgovor, da se to zaenkrat ne bo zgodilo. V političnih krogih se zatrjuje, da so se omenjena premeščenja izvršila zaradi bližnjih občinskih volitev, ki se dne 15. avgusta vrše v Srbiji in Bosni. češkoslovaški dom v Beogradu. Na Vidov dan se je vršila v Beogradu prva slavnostna seja novo ustanovljene delniške družbe "Češkoslovaški dom v Beogradu," v katerem bo predvsem nastanjena Češkoslovaška šola. Že pri prvem podpisovanju je bilo podpisanih za dom 750.000 Din. Dom se bo nahajal v bližini nove palače češkoslovaškega poslaništva, ki se pravkar gradi. Beograjski Dnevnik znani list novinarja Cievariča je prišel v finančne težkoče ter je prenehal izhajati. Izdajatelj izjavlja, da bo list ponovno izšel v drugi tiskarni ter išče finančnike. Tudi dnevnik "Balkan" je bil radi denarnih težkoč pred ustavitvijo, a je v poslednjem momentu dobil nove podpore. Kitajski seminar na beograjski univerzi. Kitajska vlada je sporočila potom naše vlade beograjski univerzi željo, naj se osnuje seminar za kitajski jezik in kulturo. To svojo željo je sporočila tudi francoski, angleški, grški in rumunski vladi, med tem ko jc v Pragi kitajski seminar že osnovan. Vse te seminarje vzdržuje Kitajska sama na svoje stroške. Svet beograjske filozofske fakultete je o tej stvari razpravljal ter sklenil, da zaprosi od praške univerze pravilnik tega seminarja, nakar bo odgovoril kitajski vladi. Volkovi napadli ovčje staje. Po poročilu iz Splita je preteklo nedeljo čreda lačnih vol-kov napadlo ovčje staje v se-lu Labin ter raztrgala 12 ovac, nad 50 ovac pa več ali manj poškodovala. Prebivalci so slišali tuljenje volkov, a si jih niso upali preganjati. Vsekakor čuden pojav, da volkovi v tem letnem času napadajo staje. Fordova tovarna v Jugoslaviji. Kakor se v gospodarskih krogih zatrjuje, namerava svetovnoznana ameriška tovarna avtomobilov in traktorjev "Ford" ustanoviti v Jugoslaviji veliko tovarno za omenjena vozila. Ta tovarna naj bi v prvi vrsti preskrbovala ves Balkan s Fordovimi fabni-kati. Zastopnik Fordove tvrd-kc je baje že pričel pogajanja z vlado v zadevi ustanovitve tovarne. Glede kraja, kjer naj bi se ustanovila projektirana tovarna, še ni padla odločitev. "Ready ?" Click! And the picture is yours to keep. KODAKS $6.5O up Brownies $2.00 up We do our own finishing—we know it's right. Bring us your films. F. BRAUMJCH LKXARKA TO®. U. 8TACT. flMlTft FOZOR! POZOR! Mi izdelujemo furnex«, kleparska dela, splošna popravil«, vsa dela U medenine in bakra. Točna po»tr«4ba ob vsakem času. S* priporočamo ta obila naročila. Complete Sheet Metal Work. F. J. DOLINAR 1403 E. 55th ST. Randolph 473«. S MARO KOŽNO MAZILO To koiuo mazilo odstrani bolečino, Pr-"" preči vnetje ter povzroči, da postane ko*» zopet normnlna. Smarow kožno mazilo J* spretno zdravilo, katero rabijo danes odlični zdravniki za kožne bolezni. Prodaj* v lekarnah, dolar steklenic«. Pazite, da dobite pravo Smarow kožno mazilo — S®*" row Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. IZDELOVALCI IN PRODAJALCI 928 E. 79th St. Cleveland, Ohio. I MATH MILAVEC Slovenski plumber Se pripiročain Slovencem in Hrvatom za vsa plumberska dela za postavljanje sinkov kotlov za Eorko vodo, stranišča in vsa enaka dela. Fina dela, primerne cene. Oglasite se na domu od 8. ure zjutraj do 8. zvečer, ali kličite telefon Randolph 2708 J. 1069 E. 61st St. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 8131 ST. CLAIR AVE. V Knnusovem poslopju Nad North American bank« Vbod »amo iz 62. canta Govorimo alovenilco. 10 lat a* St. Clair Avo. NATIONAL DRUG STORf*' SLOVENSKA LEKARNA. Vogal St. Clair Ave. in 61st S posebno skrbnostjo izdel^ jemo zdravniške predpise. v zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. Glasilo S.D.Z. V* 'Hi * * *1»» » ♦ t'H HWW-WWW-W-W^ * * * * *•} rf Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. IS. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 1». MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. G2SS St. CI»ir At«iu». Telephone: Pennsylvania 886. ' > Imenik gl. odbora za leta 1926-27-28. UPRAVNI ODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair At«. I. Podpred. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair At«. II. Podpred. JULIA BREZOV AR, U73 K. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ. 661S Edna Ave. Blagajniki JERNEJ KNAUS. 1062 E. 62nd St. Zapisnikari JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair At«. NADZORNI ODBORi 1) I.OUIS J. PIRC. 6117 St. Clair Ave. 2) .1 ANKO N. ROGELJ. 1009 E. 74th St. 3) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBORi 1) MIHAEL LAH. SI 8 Alhambra Rd. 2) AGNES KALAN. 1007 E. 74th St. 3) LOUIS RECHAR, 21207 St. Clair Av«., Euclid, O. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIČ. Gill St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19611 Nottingham Rd. 8) JOSEPH LEKAN, 3666 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. J. M. SELISKAR, 6117 St. Clair Av«. GLASILO ZVEZEi AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnen« odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbino zadeve, ki jih je refill društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Mihael Lah »18 Alhambra Rd. Prošnje za nova posojila in 1% bonus ............................................................55.00 Iz mladinskega oddelka v upravni sklad, pristopnina .... 2,25 Skupni dohodki za mesec junij ..................................$14,215.02 Stroški za mesec junij: PosmrMiina ............................................................S 300.00 Bolniške podpore .................................................. 2,763.09 Za porode ................................................................ 120.00 Za operacije ............................................................ 175.00 Upravni stroški .................................................... 952.73 ..$4,310.82 $ 4,310.82 Skupni stroški za mesec junij ................... Odšteti stroški od dohodkov ..................................................S 9,904.20 S 9,904.20 Bilanca 30. junija, 1926 ............................................................................3403,522.92 Hiša Delničarjem S. N. Doma Cenjenim tajnikom(icam) v naznanje:- Ker pridejo večkrat vprašanja v glavni urad glede zdravniške preiskave otaih članov, ki so na potnih listih, kadar hočejo zopet vstopiti v bolniško podporo, povdarjam sledeče: V členu XXX. pod črko f. na strani 57 Zvezinih pravil, se izpusti "po Ameriki", kot je sklenila zadnja konvencija, in kar je prišlo .pomotoma v pravila. Torej vsak član(ica) SDZ. ki je na potnem listu izven države Ohio, bodisi v Ameriki ali v Evropi in se vrne v državo Ohio pred pretekom šestih mesecev, vstopi lahko v botaiško podporo brez zdravniške preiskave. naprodaj, cena $5200, takoj $1000, 71 Vse one delničarje S. N. Doma, ki sob, kopališče, E. 69th St. blizu St. dolgujejo še kak obrok na delnice se Clair Ave. prosi, da poravnajo zaostale obroke ko Hiša, 7 sob, skoro nova, 4 spalnice, hitro mogoče, ker se ta mesec nujno na Kempton Ave. blizu bulevarda in rabi denar, kajti davka imamo plačati St. Clair Ave. cetaa $9500. To je naj- $2,186.00, toda dohodke kakor tudi vpla. boljša ponudba v mestu. čila na delnice smo porabili za odpla- McKemia dolga na bonde, za odpoklic boh- .... „ .... ' dov, za stroške prenosa posojila in za 1383 b. 55th St. . . dve note ena $2,500.00 in druga $1.000. Odprto zvečer. John Smrekar, zadaj Plačate ]ahko vsak čas v uradu S. N na 1383 E. o5th St. je nas slovenski Doma pri tajniku L. Medveshek. Ako zastopnik. (89) | ne morete priti v urad pišite mu karto na naslov 6409 St. Clair Ave., ali pa ga pokličite po telefonu "RANDOLPH 7462" in Vas bode takoj obiskal. Ludvik Medveshek, tajnik-poslovodja. (Wed-Fri. 88) Dve sobi se daste v najem. Vprašajte na 716 E. 160th St. (89) Hiša za dve družini, se proda ali zamenja za vaš lot. Hiša se nahaja na E. 148. Z bratskim pozdravom P. KOGOJ, gl .tajnik. J Seja gl. odbora S. D. Z. dne 25. julija, 1926. Gl. predsednik John Gornik odpre sejo ob 9. A. M. Odsotna sta Louis Recher (je bolan) in dr. Seliškar. Zapisnik zadnje seje se sprejme. Sklenjeno, da se nabavi za glavni urad listine, ki se bodo rabile pri prosilcih za izvanredno podporo Poziv! Članstvu dr. Kras, št. 8, SDZ. se naznanja, da se vrši v nedeljo, 1. augu-sta ob 2. uri popoldne redna mesečna seja v Slov. Domu na Holmes Ave. Na zadnji redni seji je bila radi semnja Slov. Doma jako slaba udeležba, in d'ne 21. julija je bila sklicana izredna seja, pa zopet jako slaba udeležba. Od strani članstva je to dovolj žalostno, in ostalo je več točk nerešenih. Zato pa sedaj pozivljem vsakega člana in članico, da ako ga ne zadržuje bolezen ali odsotnost iz mesta, da se prav gotovo udeleži prihodnje redne seje. Na dnevnem redu so polletni računi in druga važna poročila. Razmotrivalo se bo kako pridobiti večje število novih članov, ker sedaj imamo priložnost kot marsikateremu že znano zakaj. Samo malo potruditi se je treba, pa je 50 novih članov. Govorilo se je že večkrat, da bi se ustanovilo mladeniško društvo, ki bi poslovalo v angleškem jeziku. Pridite na sejo in ideja se bo uresničila. Na seji bo tudi licitacija za Staro društveno pisalno mizo. Jaz mislim, da ne bi bilo težko vsakemu članu se toliko potruditi, da bi pridobil enega novega člana. Bolniški obiskovalci, bodite bolj strogi in ne bojte se povedati resnice o stanju bolnikov. Pridite vsi osebno na sejo poročati. Odslej 'naprej ne bom več sprejemal ne pismenih ne ustmenih poročil obiskovalcev. Za dobrobit društva in Zveze, prosim vas vse člane in članice, posebno bolniške obiskovalce, udeležujte se sej. Bratski pozdrav, IVAN TRČEK, tajnik. prli drugega na smrt obsojenega ter mu povedali, da je tu notri neka ženska za kolero. Delinkvent se je tako prestrašil, da je zbolel na koleri, medtem ko se drugega zločinca bolezen ni lotila. V Ameriki je neka ženska pila kislino (Blausaure), silno močan strup ter v par urah umrla. Toda pri zdravniškem raztelesenju ni bilo niti sledu zastrupljenja, ker je bila v resnici popila le neko popolnoma neškodljivo barvano vodo, uverjena, da pije gori navedeni strup. (Ko sem po šestdnevni vožnji z gališkega bojišča prišel v neko sedmograško mesto, se me je zdravnik takoj lotil, ker je bila prestreljena desnica že v opasnem stanju. Ko mi je neopazujočemu drobce kosti s pinceto vlekel iz podlah-ta, nisem skoro nič čutil, toda ko so kosci koščic padali v spodaj nastavljeno posodo, bi bil pa najraje vsakokrat zav-pil. Torej tudi domišljija. Pripomba pisca.) -o—-- Hiše naprodaj v*a inoa ov V slučaju, kadar kupujete ali proda- cesti, ima 10 sob ,dvojni porč, dvoje Jate hiso, lote, farmo ali trgovino, ali kopališč, dva furneza in dve garaži, če hočete isto zamenjati, se vseh slu-v dobrem stanju, in cena je zmer- čajih obrnite za pošteno in zanes jivo m. Da se prepričate, vprašajte v ura- Postrežbo s popolno zaupnostjo do'nas du John L. Mihelich Co. 6303 St. Clair Frank Preveč in John W Spahrt^ 15712 Ave Rand. 3896. Jos. Mihelich. (88) I Waterloo Rd. Eddy 6502. (Wed. x^ se da v najem, hiša sama za sebe, na I Mi imamo krasno priliko za nekaj 70. cesti, 6 sob .elektrika, klet, cena mladih Slovencev v avtomobilski in-$28 na mesec. Poizve se 'na 6414 S't. I dustriji. Nič nam ni mar, če ste imeli Clair Ave. (89) | prej kaj skušnje, ako imate prijazno osebnost in vsaj nekoliko vzgoje, tedaj lahko prodajate Slovencem najboljši avtomobil v Ameriki. Seveda morate znati govoriti slovensko, toda najbolj Pohištvo za front sobo naprodaj, stoli, gugalni ______ =_______ _________ ki, dawenport. Jako lepo pohištvo, ki potrebna stvar, če se zavzamete za de- Naznanilo. Vsem članom pripravljalnega ,, -.v. en,-, - .. so bile: "Jaz umiram. *\acun med kraj. društvi oUZ za mesec junij lyZo Zdravstvu jc!" Na velikansko Asesment št. 152. presenečenje vseh navzočih so ugotovili, da je v hladilni-f ci popolnoma normalna tem->| peratura in sicer radi neke || I napake v aparatu. Strašen mraz je bil toraj le v domišljiji nesrečneža, jg Pred par leti je neki angle. ii5Uki zdravnik napravil zanimiv 721 poskus. Na smrt obsojenemu zločincu je naznanil, da 4• Slovenski dom . '■ Novi dom .......... Kras .................... Glas Clev 0. Mir . Danic«::::::::::::: 2- Ribnica ........... Clev. Slovcnci A. M. Slomšek I-ranče Prešern S lledCiril in Mt Delavcev Jugoslovan .............. if Co"- Slovenke ....... 24 £dru/.e'nc Slovenke Kraljica miru ......... Dom .......... & Soča .... 28 Mlcisk0 30 TU-clid i te- jezero g- državljan Danica ... i!' Valentin Slovenian sloga Vodnik 1$ 1,123.2 rs 358.50! 467,$ 25.05! I 349.07, 71.00! 1841 2.40! I 228.251 26.001 931 3.85! 1,358.01 391.72 7031 17.25' 281.39! 115! 2.25! J 273.04 97.00! 131 11.55! .! 157.73 82.00 68 625.55 400.00 257 8.80 443.82 328.50 196 9.(501 587.91 146.00i 280' 19.90 291.46 101.43 151 5.25 290.82 300.00i 119! 3.30i . 396.21 126.00 166 6.00! 67.37 441 3.15! . 273.88 56.00 114i 4.35: . 284.94! 77.00 121 2.85' 513.64! 229.00 249 15.451 232.94 144.00' 142! 5.25 214.87 129.00 108 3.45 122.1 (i 46.29 75. 2.35| 23.90 16 .90 78.88 43 5.70 48.90 22, .30 .1 258.8.! 106 6.90 75.60' 27.00 46 2.85 | 87.17, 33.00 42 3.90 1 46,24 14.65 22 .60 52.87, 22.00, 19 4.50 80.75, 1 23 .75! 44.90' 23 <>4.76 76.00 30 2.40 64.24, i 32 1.35! 68.98 18 107.95' 44 .15 70.91, 31 40.000 kilometrov radi malenkostne pomote. Brez dvoma najbolj prese nečen človek na svetu, je bi neki avstralski univerzitetni profesor, ko je lani prispel v London na profesorski kon gres, a tam .zvedel, da je priše eno celo leto prezgodaj. Kon gres se namreč vrši letos v ju liju, profesor pa je prišel že lanskega julija. Zgodilo se je pa to na ta na čin, ker je tipkarica napravila iz 6 številko 5. Ko so pomo to opazili, so seveda takoj vse prizadete o tem obvestili, doti čnega profesorja pa najbrž prezrli. Ker mu vendar ni ka zalo, da bi eno celo leto čaka v Londonu, se je vrnil v Avstralijo. Tako je radi male napake mož brez koristi prepotova 40.000 kilometrov. Stanovanje v najem, hiša sama za sebe, na | Krasna prilika Ako želite to, obrnite se do Barnes Motor Co. 1938 E. 21st St. (Wed) IZ URADA TAJNIKA dr. Carniola Tent 1288 The Maccabees. Naznanjam vsem čla'nom gori ime novanega društva, da bom pobiral asesment v soboto, 24. julija, od 6. do soboto, 31. juiija, 8. ure zvečer, in v eraj ali iz starega kraja, ve iz ki je zadnja v tem mesecu. Obveščam r)o oo nvi vse člane, da mora biti ves asesment astne skusnje, da se bolj pri- L je zadnjega in tekoaega meseca jetno potuje takrat, ko ni pre- brez izjeme plačan. Naznaniti moram, No in sedaj' da kdor iznied članov 'ne bo imel pla- veliko potnikov. Ako vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 d'neh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dame rabijo samo mojo "Alpen - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je dokazano, da je Alpen-tink-tura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Bruslin-tnitura" zoper sive lase takoj izvrstno deluje, da postanejo lasje v 8 dneh popolnoma naturni kakor v mladosti'. Dalje imam najboljša zdravila zoper Reumatizem, rane, opekline, srbečo kožo, kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike ali drugo nečistost na obrazu itd. S5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, pišite po cenik ga pošlem' zastojn. JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio. VLAHOV 2ELODCNI GRENČEC I« delan in polnjen T KARI (Dalmacija) od 1861 ntprt) Romanov Vlahov Im» prt&nanj« 20 il*-tih kolajn. Naprodaj T lekarnah, erocarijah. Edini agenti u O. S. in Canado. V. LANGMANN Inc. 07-8fl-«th Ara. New York, N. Y. Prodajalo! >a liiejo na procente ▼ viakera mestu. MIHALJEVICH BROS. CO Razprodajalcl •201 St. Clair Are., Cleveland, O. rx čan asesment do omenjenega dneva, prihaja tisti čas, ko ne bodo I bo suspendiran brez nadaljnega obve- r, ovni v; 7!, Fvmnn tal™ nanol- stila- Posledice, ki nastanejo, naj vsak-parniki za Evropo xauo napoi do gam seb; pripiše) in naj ne bo p0. njeni, kakor SO bili dO sedaj in tem izgovora, da je pozabil, ali da ni aA\ tp„o hndn oni notniki ki vedel, kdaj se pobira. Toliko v nazna-acu tega ooao oni pouiiKi, nilo z bratskim DOzdravom potujejo v stari kraj v prihod- ivan tavčar, tajnik. (88) njih par mesecih imeli dobro ~ ~ potovanje, izvrstno postrežbo h: davek. Na Cunard in White Star pa $206 do $210 in davek, Pridite po potrebna pojasnila, katera dajemo radevolje • Drezplačno. John L. Mihelich Co. 6303 St. Clair Ave. Pošiljamo tudi denar v stari kraj točno in po najnižjih cenah. Izdelujemo affidavite, izjave, pooblastila in druge notarske listine. Dajemo tudi nasvete o dobavi oseb iz starega kraja. (W. F.) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR •628 B. CLAIM A VB. Ce hočete del« poceni la polten«, poUičit« men«. P«an. 100«. (w.!K CXTYYXX*TIXTXYXXXTXXXXXXlXXXXXXXXIXIXIXXXlXIEXlX*lCnD John M. Hočevar, SLOVENSKI CIVILNI INŽENIR IN ZEMLJEMEREC Randolph 3896 6303 St. Clair Ave. v uradu John L. Mihelich, Co. aitmimmnnjg \ ^tmrmrotmmmmimmnwrenmms FRANK J. LAUSCHE, — od*>*tntK Cez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE. Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530 Soba se da v najem enemu ali dvema fantoma. Za naslov vprašajte v uradu) tega lista. (881 ^mmwnnift{Hrt»»t»8t»»»»niiii»tuuuuutmum«ti»ti»»«Hmnmmmm»^ Pekarija naprodaj Pekarija jc opremljena z vso opremo in zalogo. Se nahaja na dobrem I kraju. Lepa prilika se nudi hitremu kupcu. Dobi se po ugodni ceni. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (88) [ Mesarski pomočnik izurjen in zmožen svojega posla, dobil takoj dobro delo. Vprašajte na 15800 Waterloo Rd. (87) 64 bo usmrčen s tem, i9.90i 121 do prerezali vratno žilo, da bo 22 tako izkrvavel. Zavezali so 40 mu oči ter ga položili na ope-2q racijsko mizo, raz katero je v Tei spodaj postavljeno posodo '35 curljala voda. Poskusni ob- 23 jekt je bil mnenja, da so kap- '(i ljc, ki padajo v posodo, njego- Švedski izletniki v Jugoslavs va kri. Po preteku petih mi- viji. Sredi tekočega meseca 4fJ nut so ga dvignili z mize, a bil i prispe v Jugoslavijo večja 20 je v resnici mrtev! Kapljajo- skupina švedskih, izletnikov 24 £a voda je njegovemu življe- pod vodstvom konzula v 10 nju napravila konec, kakor da ,s'bi bila res njegova srčna kri. 161 Pri nekem drugem poskusu so na smrt obsojenega H vtaknili v celico, v kateri je ravnokar umrla neka ženska Soba se da v najem poštenemu fantu. 12131 Addison Rd. (87) Cenjeno občinstvo se vabi na VELIKI PIKNIK ki ga priredi 9 Stockholmu g. Carlsona. Izletniki ostanejo nekoliko dni v Beogradu, potem obiščejo Bosno in Dalmacijo. Iz Dalmacije pridejo izletniki tudi v Slovenijo. skupno ....................................is9,361.15 $3,358.09 43001*182.35,n601 na posledicah azijatske kole- , 31. maja 1920................................................................................S3iw.6i8.72K Povedali pa zločincu tega _ Uohodki 7,11 mesec junij: lliSO. V dl'UgO CellCO, ki pa je 1 g^r^^^ ••aSi:S bila popolnoma čista in v vsa- j sc da stl posojil na posestvih .......................................... 4,744.84 kem OZirU IligijeniČna, SO za-'Ave. bilanca Ase MALI OGLASI Garaža najem. Elektrika. 6518 Bonna (88) V Newburghu! Kdo bo prvi? Redka prilika, hiša, trgovina i!n šel prazna zemlja, vse skupaj prav blizu slovenske cerkve, komaj par sto korakov proč. Hiša ima dvoje stanovanj in j trgovino s slaščicami. Proda se takoj radi odhoda iz Clevclanda. Tu je prav! lepa prilika za onega, ki želi z malini denarjem imeti vse, namreč hišo. da nosi najemnino, zraveln pa še udobno | stanovanje in še prazen lot, da si lahko postavi drugo hišo. Vsak je dosedaj v isti hiši naredil dober uspeh, in j raditega je za pridne roke jako lepa prilika. Domačin, ki je v naselbini po zna'n ima veliko in lepo priliko napraviti si dobro prihodnjost. Prostor, ki! je naprodaj, vsem dobro znano Keni kovo posestvo na 8018 Mansfield ave. ako pa vzamete od druge strani je pu j 8018 Union ave. Na obe strani tlaka-ne ceste, in to ravno tik cerkve v 'naselbini. Kdo bo prvi? Zglasitc s6 naj gornjem naslovu. (87) Dvoje stanovanj se da v najem, eno 5 sob, drugo 3 sobe. Vse moderno. 1106 E. 64th St. (87) DR. LUNDER-ADAMIČ št. 20. SSPZ V NEDELJO, 1. AVG. '26. na Močilnikarjevi farmi Preskrbljeno bo za vsakovrstno zabavo, za mlade in stare. Igral bo Hojerjev Trio vesele poskočnicc. In mnogo druge zabave bo; pridite, ne bo vam žal, ako se udeležite našega piknika. Trucki odpeljejo izpred'S. N. Doma ob 11., ob 1'4. ob 1. in 2. uri. Bodite točno na mestu. Voznina za odrastle jc 75c tja in nazaj. Otroci do 6. leta so prosti voznine, ostali plačajo 25 centov. Za obilno udeležbo sc priporoča \. ODBOR. >____________________________________________________________________ ^ OLIVER TWIST Spisal CHARLES DICKENS Poslovenil Oton Župančič. T J "Dobro! Toda vi ne morete skrbeti zase, za številko eno, ne da bi skrbeli tudi zame, za številko eno." "Številko dve," je dejal gospod Bolter, ki ni imel samo malo samoljubja. "Ne, ne mislim tako!" ga je zavrnil Žid. "Jaz sem za vas prav tako važen, kakor ste vi sami zase." "Že res," mu je segel gospod Bolter v besedo, "vi ste kaj prebrisane glave, in prav všeč ste mi; ampak taka prijatelja pa vendarle nisva, ka kor pravite." "Samo pomislite," je dejal Žid, skomiznil z rameni in razprostrl roke; "samo pomislite. Nekaj prav čednega ste naredili, in jaz vas imam rad zato; ampak hkrati utegnete dobiti radi tega ovratnico, ki jo je kaj lahko zavezati a tako zelo težko odvezati — naravnost povedano — vrv." Gospod Bolter se je prijel za svojo ovratnico, kakor da mu je nerodno tesna, in zamr-mral nekaj, kar je bilo videti kakor nekako pritrjevanje, razodevajoče se bolj po tonu nego po vsebini. "Vešala," je nadaljeval Fa-gin, "vešala, dragi moj, so kaj grd kažipot, ki kaže proti zelo kratkemu in ostremu ovinku, kjer se je ustavila marsikateremu drznemu dečku pot na široki cesti. Ostati na zložni cesti in daleč od tistega znamenja, to je vaša številka ena." "Kakopada," je odgovoril gospod Bolter. "Pa čemu govorite o takih stvareh?" "Samo da bi vam svoje misli jasno razložil," je dejal Žid in vzbočil obrvi. "Da morete vi tako delati, ste odvisni vi od mene. In da uspeva meni moja trgovinica, sem odvisen jaz od vas. Prvo je vaša številka ena, drugo je moja številka ena. Čim več vam je vredna vaša številka ena, tem bolj morate skrbeti za mojo; in tako sva prišla naposled do tega, kar sem vam rekel od-konca — da nas veže ozir na številko eno vseskupaj, in da nas mora vezati, če nočemo, da se naša družba razbije." "To je res," je priznal gospod Bolter zamišljeno. "O, vi ste mi zvit star lisjak!" Gospod Fagin-je z veseljem opazil, da to priznanje njegovih spretnosti ni zgolj poklon, nego da je vstalo v njegovem vajencu res čustvo spoštovanja pred njegovo prekanje-nostjo, ki ga je treba izpočet. ka brezpogojno še podžigati. Da bi ta tako zaželjeni in koristni vtisek ojačil, je vrtal še naprej; naštel mu je nekaj podrobnosti in mu pokazal tako veličino in razsežnost svojih podjetij — prepletal resnico z izmišljotinami, kakor je že njegovim namenom bolje ustrezalo, podpiral drugo z drugim s toliko umetnostjo, da je spoštovanje gospoda Bolterja vidoma raslo in se hkrati nekoliko pomešalo z zdravim strahom, prav kakor je Žid nameraval. "Samo to medsebojno zaupanje nas vseh mi je tolažilo za vse velike izgube," je govoril Žid. "Svojega najboljšega pomagača sem izgubil včeraj zjutraj." "Pa ne, da bi bil umrl?" je vzkliknil Mister Bolter. "Ne, ne," je odgovoril Fa-gin, "tako hudo pa ni — tako hudo pa ni." ! Potem pa je nema- ne razglasi v razsodbi; živa duša ne bo izvedela nikoli niti napol, kaj je bil. Kako bo vpisan v Newgatski koledar? Mogoče sploh ne pride vanj. O Bog, o Bog, kakšne težave so to!" "Ha, ha!" se je zakrohotal j Žid ter iztegnil svojo desnico; obrnil se je proti Mistru Bol-terju, stresaje se v tako krčevitem smehu, kakor da ga je "Poklicali so ga," ga je pre-1zadela kaP i "pog'ejte, dragi kinil Žid. "Tako je, poklica- moi> kako so ponosni na svo-li so ga." jo obrt. Ali ni to prekrasno?" "Za kaj posebnega?" i Mister Bolter je prikimal; "Ne," je odgovoril Žid, "nič žid Pa )e opazoval nekaj tre-posebnega. Obdolžen je, češ :notkov z očividnim zadošče-da je kradel iz žepa; paso(niem togovanje Charleja našli pri njem srebrno toba-1 Batesa, nato je stopil k temu kero — njegovo, dragi moj, gospodiču in ga je potapljal njegovo, zakaj on sam je nju- P° rami-hal, in sicer zelo strastno. "Nič ne maraj, Charley," Pridržali so ga do danes, ker £a Je tolažl1 žid< "r° Pride na so mislili, da vedo za lastnika. dan> gotovo pride na dan. Ves Ah, bil je vreden petdeset to-|svet bo 'zvedel, kako spreten baker prav toliko bi dal, da'dečlco ie bil; sam se bo P°ka" ga dobim nazaj. Vi bi bili mo- zal< ne bo delal sramote svo. rali poznati Lisjaka, dragi ,i,m starim tovarišem in učite-moj; vi bi bili morali poznati! 1ie,m- Pomisli še, kako mlad Lisjaka." Jf' Kakšno odlikovanje, Pa saj ga bom spoznal, upam; ali ne mislite tudi vi tako?" je dejal Mister Bolter. "Dvomim," je odgovoril Žid in je vzdihnil. "Če ne najdejo novih dokazov, potem bo samo sumarična obravnava in šest tednov ali kaj, pa ga Charley, s temi leti — pa že dosmrtnik!" "Je, čast je, to je res!" je pritrdil Charley, nekoliko po-tolažen. "Vsega bo imel, česar mu je treba," je nadaljeval Žid. V zidani kajbici bo prebival, dobimo nazaj; če pa se jim Charley, po gosposko — po posreči, zaslediti še kaj, bojgosPosko! Vsak dan Piva- in moral na ladjo. Vedo, kak : denarja v žepu, da bo metal spreten dečko je; dosmrtnik "ctfra-mož," če ga ne bo uteg- bo. Nič manj ne bodo naredili iz Lisjaka, nego dosmrtni-ka." Kaj hočete reči s tem, da pojde na ladijo? Kaj je to dosmrtnik?" je prašal Mis- nil potrositi. "Kaj? Tako mu bo, res?" je vzkliknil Charley Bates. "I, tako mu bo, tako," je odgovoril Žid; "in gospoda mu preskrbimo, Charley, z je ter Bolter. "Zakaj pa govori.j najdaljšim jezikom, da ga bo te rako z menoj ? Zakaj ne i zagovarjal; in sam bo tudi go govorite tako, da bi vas razu-! voril, če se mu bo zdelo; mi pa mel?" Fagin je hotel pravkar prevesti te skrivnostne izraze v navadni jezik in Mister Bolter bi bil izvedel, da pomeni ta besedna zveza "dosmrtno de-portacijo" — kar jima pretrga razgovor gospodič Bates, ki je stopil, roke v hlačnih žepih in obraz nabran v smešno-žalostne poteze, v sobo. "Vsega je konec, Fagin," je bomo čitali vse to v novinah — "Zviti Lisjak — krohoten smeh — sodišče v zadregi," — e, Charley, e?" "Ha, ha!" se je zasmejal gospodič Bates, "kaj bo to smeha, ali ne, Fagin? Kako bi jih Lisjak vodil za nos, ali ne" "Bi?" je zavpil Žid. "Saj jih bo!" "I, seveda jih bo, je pono- rekel Charley, ko sta se se- vil Charley ter si mencal ro-znanila z novim tovarišem. 'Ike "Kaj praviš?" je prašal Žid ; "Kako bi ga videl," je vz-s trepetajočimi ustnicami. j kliknil Žid, ter uprl oči v svo- "Našli so gospoda, ki je to-!jega varovanca bakera njegova; še dva ali tri-j "Tudi meni s