GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN ŠT. 13 LETO 17 11. DECEMBRA 1978 CENA 3 DIN m DELOVNO IN USTVARJALNO LETO • OB DNEVU JLA Razstava orožja V počastitev Dneva JLA bodo v četrtek, 21. decembra ob 16. uri v dvorani nad Kavarno v Kamniku odprli razstavo oborožitve in vojaške opreme. Na razstavi, ki jo bosta pripravila občinski štab teritorialne obrambe in oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Kamnik, bodo obiskovalci lahko spoznali najmodernejše orožje in tehnično opremo, s katero so opremljene naše enote teritorialne obrambe in občinske enote za zveze ter ostale enote v občini Kamnik. Razstavljene bodo radijske postaje, inženi-rijska oprema, naprave za protibiološko in kemično obrambo, sanitetna in intendantska oprema. Na razstavi bodo pripadniki TO pojasnjevali namen in uporabo posameznih vrst opreme. Zato bo ogled razstave, ki bo trajala do vključno sobote, 23. decembra, zelo zanimiv, zlasti za mladino. Namen razstave je prikazati tehnično opremljenost naših enot TO, ki gre v korak z opremljenostjo enot JLA. Seveda pa je ob tem treba ponovno poudariti, da sta človek in njegova usposobljenost pogoj za uspešno uporabo te opreme in oborožitve v splošni ljudski obrambi. F. S. Proslavljanje 750-letnice Kamnika prihodnje leto ne more biti samo sebi namen, pač pa mora spodbuditi ustvarjalni zagon za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine, so poudarili člani pripravljalnega odbora na svo-^ ji decembrski seji, ko so sprejeli program prireditev v jubilejnem letu. Vse prihodnje leto se bodo zvrstile, tako v Kamniku kot v ostalih krajih občine, številne družbenopolitične, kulturne, športne in druge prireditve. Mnoge med njimi bodo presegle občinske in tudi republiške okvire. Med te sodijo zlasti XI. zbor gorenjskih aktivistov, na katerem bodo nekdanji aktivisti in borci NOV gorenjskih občin obudili spomine na našo revolu- cijo, srečanje delavcev iz vseh sedmih s Kamnikom pobratenih občin iz vseh republik in pokrajin, proslava 40-Ietnice, V. državne konference SKOJ-a, ki je bila leta 1939 na Mali planini. Prav ta dogodek in dejstvo, da je predsednik Tito leta 1911 in 1912 delal v Kamniku kot kovinarski delavec, sta močna razloga za to, da bi se prihodnje leto pot Titove štafete začela v Kamniku. V gospodarstvu in v družbenih dejavnostih bodo dokončani nekateri pomembni objekti (Kemijska industrija, Svilanit, šolski center, 'športna dvorana, ndve učilnice osnqyne šole Frana Albrehta na Duplici, otroški vrtec in trgovina v Komendi itd.). Kamniška kultura bo prihodnje leto bogatejša>zan0v.o kulturno usta- novo - galerijo zbranih likovnih del akademskega slikarja Mihe Maleša. V programu prireditev, h kateremu največji delež prispeva kulturna skupnost in kulturni center Kamnik, je štirinajst razstav likovnih del kamniških likovnikov in zgodovinskega gradiva o Kamniku, šest koncertov kamniških pevskih zborov, simfoničnega orkestra in nekaterih znanih slovenskih umetnikov (Dubravka Tomšič, Hubert Bergant). Po daljšem odmoru bo spet izšel jubilejni Kamniški zbornik, ki bo vseboval prispevke o kamniški zgodovini. Pred tem pa bo o tej temi v Kamniku poseben posvet zgodovinarjev, publicistov in drugih družbenih delavcev. Pomembna je tudi pobuda Društva exlibris Sloveniae, da bi razpisali v mednarodnem merilu izdelavo malih grafik z motivi Kamnika. Na športnem področju velja omeniti velik telovadni nastop kamniške šolske mladine na stadionu prijateljstva in jugoslovansko tekmovanje v terenskem jahanju, ki ga pripravlja Konjeniški klub Komenda. Seveda pa vse te številne prireditve ne bodo veliko pomenile, če ne bomo vsi skupaj poskrbeli za lepši Kamnik in okolico, za hitrejšo ureditev našega okolja, v katerem živimo. Tudi to mora biti ena najvažnejših nalog v jubilejnem letu. F. Svetelj VOLITVE V SZDL Ponekod že nova vodstva V zadnjih dneh novembra in v prvem tednu decembra so v nekaterih krajevnih skupnostih že izvolili nova vodstva krajevnih organizacij SZDL. To so predvsem krajevne skupnosti, kjer formiranje krajevnih konferenc ni potrebno. V ostalih krajevnih skupnostih pa so priprave za volitve v teku, tako da bodo nova vodstva izvoljena v kratkem. Nekoliko večji problemi bodo spremljali volitve novih vodstev v krajevni skupnosti Kamnik. V tej krajevni skupnosti je pet krajevnih organizacij SZDL, ki niso delavne. To pomanjkljivost bo potrebno odpraviti ob pomoči vseh družbenopolitičnih dejavnikov na terenu. Ne smemo pozabiti, da so krajevne konference SZDL obenem delegatska baza za kandidiranje v občinsko in republiško konferenco, kar nam pri kadrovanju nalaga še posebno odgovornost. Na podlagi sprejetih načel in kriterijev kadrovske politike so za vodenje, usmerjanje in spremljanje kadrovskih priprav odgovorna vodstva organizacij SZDL in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in volitve. Ti organi so dolžni v okviru enotnih osnov organizacije voditi po- litično akcijo priprav na volitve. Kadrovsko osnovo za volitve v Socialistični zvezi predstavljajo vsi evidentirani možni kandidati za volitve v letu 1978, v katere pa se vključujejo tudi vsi dosedanji nosilci funkcij na vseh nivo-jih. Zaradi pomembnosti kadrovanja je bil sklican skupen sestanek vodstev družbenopolitičnih organizacij v KS Kamnik, kjer smo se dogovorili o kadrovskih in organizacijskih rešitvah. V nasled- njem obdobju bo potrebna maksimalna angažiranost vseh družbenopolitičnih organizacij, kajti le tako bo zagotovljena aktivna vloga krajevnih organizacij socialistične zveze. Volitve v krajevne organizacije socialistične zveze naj bi bile v vsej občini zaključene predvidoma do konca leta. To je že zakasnitev glede na sprejeti rokovnik, potem nas namreč čakajo še volitve v organe Proslava v počastitev dneva JLA Občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin iz Kamnika pripravlja svečano proslavo v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki bo 22. decembra ob 19. uri v veliki dvorani kina DOM. Na proslavi bo zbranim spregovoril Tone Pen-gov, predsednik izvršnega sveta kamniške občinske skupščine. Najboljšim članom zveze rezervnih vojaških starešin bodo podelili prizna- nja za uspešno delo v organizaciji. Proslavo bo sklenil kulturni program. Prireditelji vabijo na proslavo vse občane, zlasti pa člane zveze rezervnih vojaških starešin. občinske konference Socialistične zveze. V nekaterih krajevnih skupnostih se sočasno konstituira krajevna samouprava. V manjših krajevnih skupnostih so volili svet krajevne skupnosti, v večjih pa skupščine. Tako so v krajevni skupnosti Šmarca na zboru občanov že volili delegate v skupščino krajevne skupnosti, potem pa je skupščina na prvi seji volila svet krajevne skupnosti in odbore, ki jih bo potrebovala pri delu. Svojo vlogo je pri tem imela tudi krajevna organizacija SZDL Šmarca. To je edino pravilno, kajti krajevna organizacija SZDL, kot temeljna oblika organiziranosti Socialistične zveze mora postati mesto, kjer se vse bistvene značilnosti Socialistične zveze, njene družbene vloge in naloge, kar najbolj neposredno uresničujejo. J. Zagorc • PRENOVLJENA TOVARNA V MENGŠU Pese in zelja ne bo zmanjkalo Glas samoupra vljalce v Dražje usluge Čeprav je izvršni svel odobri) Viatbrjevefnu TOZDU Hoteli in žičnice v Kamniku, da s 1. decembrom 1978 poveča cene nekaterih svojih uslug na žičnici Velika planina, je istočasno kritično oceni) stanje na smučiščih, ki niso primerno urejena. Cene uslug so med najnižjimi v Sloveniji. Mogoče je prav to vzrok nezadovoljivega stanja na smučiščih in žičnicah, čeprav je malo upanja, da bodo kmalu in s temi sredstvi stanje izboljšali. Povratna vozovnica za odrasle na sedežnici in nihalki je sedaj 50, za otroke od 4.-10. leta pa 30 dinarjev. Enosmerna vozovnica na nihalki in sedežnici je 30 (na nihalki ali sedežnici 20), dnevna smučarska vozovnica z enkratno uporabo nihalke in neomejeno uporabo ostalih naprav za odrasle 90, za otroke od 10.-15. leta pa 70 dinarjev. Popoldanska vozovnica od 12. ure dalje za vse dneve in vse kategorije je 60 (prej 55), dnevna smučarska vozovnica brez uporabe nihalke pa 60 (prej 30) dinarjev. Paket vozovnica (avtobus Ljubljana-Kamniška Bistrica--Ljubljana, enolončnica in dnevna smuka od ponedeljka do petka brez praznikov je sedaj 100 (prej 90) dinarjev. Povratna vozovnica na sedežnici za vse kategorije pa je 30 dinarjev. T. Malinarič \__/ Izobraževanje je stalna naloga V počastitev praznika republike in praznika delovnega kolektiva ETE, Živilske industrije Kamnik, so v Mengšu odprli preurejeno in močno razširjeno tovarno za predelavo rdeče pese in kisle- Praznični dnevi so za nami. Za večino so bili podaljšani, saj so praznovali kar pet dni. Nekateri sicer zatrjujejo, da take »počitnice« slabo vplivajo na storilnost, da nastaja s tem velika škoda in podobno. Pri vsem tem pa verjetno preveč pozabljamo na človeka, na počitek, rekreacijo, skratka, na njegovo dobro počutje, ki je lahko samo pogoj za učinkovito delo. Ob letošnjem prazniku republike nas je presenetil sneg, ki je morda marsikomu »prekrižal račune«, večini in še predvsem otrokom pa je prinesla bela snežna odeja le veselje in razigranost. Pogovarjali smo se z nekaterimi občani in jih radovedno spraševali, kje in kako so preživeli praznične dni. ANICA RAK: »Vsa družina je preživela pet prelepih dni v naši, počitniški hišici na Brezjah nad Godičem. Mož je navdušen lovec, otroci pa so bili po ves dan na smučeh, da so dostikrat še-na hrano pozabili. Izredno veselje so imeli tudi na bližnjem zalede-nelem bajerju, kjer so se dr- ga zelja. V Etinem obratu v Mengšu so še pred petimi leti izdelovali kvas, ki je veljal nekdaj za najpomembnejši proizvod ETE. Kasneje pa je proizvodnja postala vse manj donosna, in tudi naprave bi morali modernizirati. Takrat so se vsi zaposleni odločili, da bodo proizvodnjo kvasa opustili in začeli predelovati povrnimo, podobno kot v Kamniku. Obrat so začeli prenavljati, postavili so nove stroje in kaj kmalu je stekla predelava rdeče pese in malo kasneje še kislega zelja. Večjo novost in tudi ponoven vzpon obrata v Mengšu je pomenila letos montaža novega avtomatskega stroja za pakiranje kislega zelja. Prav ta izdelek jet hitro osvojil tržišče in proizvodnja nenehno raste. Zato je bilo potrebno razširiti tudi proizvodne prostore, prostore za kuhanje ter skladišče za surovine. Za razširitev in modernizacijo tovarne v Mengšu so delavci ETE dali okoli 5 milijonov din, pretežno iz lastnih sredstev. Gradbena dela je opravil kamniški Graditelj, domača vzdrževal- sali in igrali hokej. Meni so bile najljubše knjige, pletenje in sprehodi po svežem zraku. Tako prijetne počitnice sta nam pričarala predvsem sonce in sneg.« Pavle Slabe na skupina pa je opravila še vsa montažna in inštalacijska dela. »V kratkem času je bilo veliko narejenega,« je v nagovoru ob Otvoritvi poudaril Jože Zalokar, predsednik delavskega sveta ETE. Slovesnosti v Mengšu, ki je bila 28. novembra, so se udeležili Klub samoupravljalcev Kamnik se je lotil obsežne in odgovorne naloge usposabljanja delegatov. Izdelan je bil program seminarjev, ki ga je potrdil izvršni odbor Kluba samoupravljalcev Kamnik kot tudi koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri SZDL Kamnik. Prvi seminar za delegate je bil organiziran v mesecu novembru. Trajal je šest dni po 3 ure dnevno in to ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 14. ure. Program je zajemal sedem tem s področja delegat- LADO HVALIC: »Po dolgem času sva si z ženo privoščila malo daljši novem-berski izlet v Grčijo. Na tem organiziranem izletu smo si ogledali številna grška mesta Angelca Bremšak številni predstavniki iz domžalske in kamniške občine, med njimi tudi Franc Svetclj, predsednik kamniške občinske skupščine. Nato je Ivan Kosec, najstarejši delavec v Mengšu, slovesno pre-rezal trak in odprl novo tovarno. Slovesnost se je nadaljevala še v Kamniku, kjer so podelili nagrade jubilantom, učenci osnovne šole Moste-Komenda pa so izvedli zelo uspel kulturni program. Učenci iz Most in Komende, nad njihovo šolo ima kamniška ETA patronat, so delavcem poklonili še svoje slike in tapiserije, ki bodo polepšale tovarniške prostore. T. JANČAR skega sistema. Udeležilo se ga je 26 slušajteljev iz splošnih in posebnih delegacij za SIS. Vodje delegacij so prejeli časovni razpored za naslednje seminarje, v katerih se bodo udeležili tudi ostali delegati v delegacijah. S takšnim načinom smo omogočili, da se delegati samostojno odločijo, kdaj bi želeli obiskovati seminar. Pred pričetkom drugega seminarja so se sestali predavatelji in predstavniki slušateljev ter izvršni odbor Kluba samoupravljalcev Kamnik. Na tem posvetu je bila analizirana uspešnost prvega seminarja. Tako se bodo lahko odpravile morebitne slabosti, seminarska oblika izobraževanja delegatov pa bo resnično prilagojena potrebam, ki izhajajo iz samih delegacij. S tem bomo dosegli, da izobraževanje ne bo samo formalnost in izguba dragocenega časa. Delegati morajo biti usposobljeni za obvladovanje zapletene družbene funkcije delegatskega sistema. Osveščeni in usposobljeni lahko mnogo prispevajo k boljši gospodarnosti s sredstvi in uresničevanju družbenih interesov. Podružbljena funkcija upravljanja ne sme biti samo naša samoupravna pravica, ki jo izrekamo, temveč realnost delegatskega sistema, \ katerem živimo in delamo. Janko BLAGŠIČ Naslednja številka - novoletna bo izšla v ponedeljek, 25. decembra. Vse dopisnike prosimo, da nam pošljejo na pisalnem stroju napisane prispevke najkasneje do 15. decembra na uredništvo, Japlje-va 6, Kamnik. in njihove zanimivosti. Najbolj sva bila navdušena nad najrazličnejšimi starinami. Cene niso pretirano visoke, skoraj bi rekel, da so precej izenačene z jugoslovanskimi. Vlado Hvalic Izobraževanje članov ZK v občini Kamnik poteka po programu, ki ga jc sprejela občinska konferenca ZK. Tako bomo v celoti uspeli uresničiti zastavljene naloge na tem področju. V letu 1977/78 smo organizirali vrsto seminarjev za evidentirane v članstvo ZK. Ker pa program zahteva tudi obisk predavanj za novosprejete, bomo v mesecu decembru organizirali seminar za vse, ki so bili v letu 1978 sprejeti v ZK. Poleg omenjene redne oblike izobraževanja bo v prvi polovici decembra organizirana dopisna šola marksizma za člane ZK, ki so jih evidentirale OOZK. To je že druga skupina slušateljev, ki se bo dopisno izobraževala. Dopisna šola marksizma je zelo primerna obli- Sicer pa nisva šla po nakupih, izbrala sva si le kakšen spo-minček. Grki so simpatični; všeč mi je bil predvsem njihov prijazen odnos do vsakega tujca.« Anica Rak ka stalnega izobraževanja v ZK. Slušatelji na študijskih srečanjih skupaj s predavatelji obravnavajo program, za katerega prejmejo tudi vso potrebno literaturo. Po OOZK potekajo redna predavanja, ki so bila predvidena z minimalnim programom izobraževanja za vse člane ZK v občini Kamnik. Največ zanimanja je za predavanje na temo »EVROKOMUNIZEM IN ZUNANJA POLITIKA JUGOSLAVIJE«. Nič nepričakovanega, saj je imel ta predavanja tovariš Drago KOŠMRU iz Ljubljane. Takšnih in podobnih predavanj si še želimo, saj ne pritegnejo samo članov ZK, temveč tudi širši krog občanov. Janko Blagšič ANGELCA BREMŠAK: »Vse praznične dni sem preživela doma v krogu družine. Tudi v naši tovarni smo imeli pet prostih dni (skupno s soboto in nedeljo). Meni so ti praznični dnevi zelo prav prišli, saj sem imela veliko gospodinjskih opravil in še bolno mamo sem negovala. Nekoliko pa sem tudi pletla za sinova. Tudi sinova nista šla nikamor, saj sta tudi doma uživala na snegu.« PAVLE SLABE: »Praznike smo preživeli kar doma. pa niti ne slabo. Če ne bi bilo snega, bi verjetno zaradi otrok krenili do kakšnega večjega smučarskega središča. Tokrat pa je bil sneg tudi za nas prijetno presenečenje, saj so se otroci po mili volji nasmučali kar na domačem smučišču v Tunjicah, ki je kar dobro urejeno in celo vlečnico imamo. Ugotavljam, da dostikrat tudi doma lahko prijetno preživimo počitnice oziroma praznične dni in povrhu še poceni.« Tekst in foto: Mira Jančar Lastniki kmetijskih traktorjev Oddelek za notranje zadeve SO Kamnik obvešča lastnike kmetijskih traktorjev, da bodo tehnični pregledi kmetijskih traktorjev pri mehaničnih delavnicah Viatorja prekinjeno do meseca aprila 1979. Pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov bo ponovno pričela s tehničnimi pregledi kmetijskih traktorjev v Kamniku aprila prihodnje leto. O točnem datumu in kraju tehničnih pregledov vas bomo pravočasno obvestili. Tudi delo pri raztovarjanju pese bo lažje • MALA ANKETA Prijetno in poceni • TONE ŠKARJA, VODJA ODPRAVE JAHO »EVEREST 79« Celo nase lahko pozabiš Že v prejšnji številki našega glasila smo vam obljubili, da vam bomo do konca letošnjega leta predstavili vse tri kamniške alpiniste, ki se bodo v začetku prihodnjega leta podali po doslej nepreple-zani steni Himalaje na sam vrh strehe sveta M. Everest. Tone Škarja, vodja okrog 25-čianske jugoslovanske odprave »Everest 79«, se je rad odzval našemu vabilu in nam v razgovoru nanizal vrsto zanimivosti, predvsem o samih pripravah, ki intenzivno potekajo že leto dni. Najprej pa nas je seveda zanimalo, kakšne so njegove alpinistične izkušnje. »Alpinističnemu odseku PD Kamnik sem se priključil že z 19. leti, to je pred dvaindvajsetimi leti. Pred tem je alpinizem v Kamniku nekoliko zamrl, po zaslugi najstarejših in najprizadevnej-ših ljubiteljev gora pa je ponovno zaživel leta 1956. Tedaj je bila organizirana tudi plezalna šolarki je doživela precejšen odziv. Že naslednje leto sem postal načelnik odseka. Zaradi slabih izkušenj in opreme je bil razvoj te veje dokaj počasen, vendar temeljit in prav zaradi tega uspešen. Že po enem letu smo dosegli in presegli prejšnjo kvaliteto kamniškega alpinizma, čez dve leti pa smo se povzpeli v sam vrh slovenskega alpinizma.« Se spominjate, koliko vrhov ste dosegli doslej? »Vseh skupaj, od najlažjih do najtežjih, je bilo okrog 350. V prvem uspešnem obdobju sem veliko plezal s Pavletom Šimencem in Metodom Humerjem. Leta 1957 smo preplezali prve najtežje prvenstvene ture, naslednje leto pa smo ponovili najtežje takratne smeri. Tri leta kasneje smo kot prvi Jugoslovani posegli po ledenih stenah v centralnih Alpah.« Verjetno ste pri svojih podvigih doživeli tudi kaj posebnega, morda kakšno presenečenje ali kaj neprijetnega? »Pregovor pravi, da vsaka šola nekaj stane. Tudi mene je tista mladostna zagnanost in prevelika samozavest izučila, ko sem na Koglu padel 20 metrov globoko in na srečo ostal živ z manjšimi poškodbami. Ko premagaš težak vzpon v strmi steni, ko mine utrujenost in napetost, si vesel in prevzame ta prijeten občutek, ko spoznaš, da si nekaj naredil, uspel. Najtežje in najzahtevnejše je vsekakor premagovanje ledenih skalnatih sten, hkrati pa so to tudi najbolj zanimivi vzponi. Ko v taki steni dosežem vrh, si zatrjujem -nikoli več! Potem pa me znova in znova pritegnejo.« Čeprav je bilo zanimivo poslušati o doživetjih, ki so marsikomu neznana, naju je priganjal čas in hkrati radovednost, kako potekajo priprave odprave JAHO na »streho sveta« po neprehojeni poti. »Moja prva naloga kot vodje odprave je bilo sodelovanje pri izboru članov odprave in končna izbira moštev po treh selekcijah. Veliko napora je bilo vloženega v priprave opreme, hrane in prevoza, kjer je bila zlasti pomembna pomoč članov odprave. Za člana odprave ni pomembno le, da je dober alpinist, temveč morajo njegova znanja in nagnjenja prispevati k uspenu odprave. Predvsem je pomembna priprava načrta, ki bi ga lahko imenovali tudi vozni red vzpona ali odvijanje prometa po gori. Upoštevati je treba, da bo to naša prva odprava, ki bo imela že ob vznožju gore precejšnje tehnične težave, saj je tam, kjer bomo morali prenesti največ materiala (okoli 15 ton), najožje grlo. Tabor 5 naj bi bil zadnji stalni tabor na naši poti. Za vsak kilogram materiala, ki ga bomo prenesli v ta tabor, moramo zaradi izredno velike potrošnje na tej poti vzeti s seboj 10 kilogramov materiala. Ta vzpon bo predvsem po organizacijski plati vsaj za razred višji podvig od vseh dosedanjih.« Naši »Himalajci« torej želijo preplezati zahodni greben Everesta, kamor doslej še ni stopila človeška noga. To je izredno lep in dolg greben, po katerem poteka nepalsko-kitajska meja. Že od nekdaj so vse oči sveta uprte v Everest in ljudje tudi največ pričakujejo od podvigov na to goro. »Everest je prestiž tudi za druge narode, zato je do konca tega stoletja vrh praktično oddan, kajti v enem letu se lahko nanj povzpneta samo dve odpravi. Pred vsako odpravo je prav gotovo velika od- govornost, ki je hkrati težavna in vzpodbujajoča.« Kako boste preplezali tisto steno na grebenu, ki je visoka 600 metrov in celo nekoliko nagnjena nazaj? »Tu bomo morali uporabiti žičnico, po kateri bomo lahko prepeljali 40 kilogramov tovora naenkrat. Alpinisti pa bomo plezali posebej po zavarovani steni. Na vrhu te stene je sedlo s 6 tisoč metri nadmorske višine. Bazno taborišče pa bo na višini 5300 metrov. Od sedla do Zahodne Rame na višini 7200 metrov se vzpenja strma ledena stena. Od tam pa se položno vzpenja poldrugi kilometer dolg položni greben pod vršno piramido Everesta. Do samega vrha pa vodi še 1500 metrov poti po srednje strmem skalnatem grebenu.« Vam na tej poti lahko preti kakšna posebna nevarnost, ki se razlikuje od klasičnih smeri? »Za razliko od klasičnih smeri na tej smeri ne preti posebna nevarnost ledeni-ških razpok. Tudi nevarnost plazov je samo ob večjem sneženju pod Zahodno Ramo. Posebnost je v tem, da je skoraj vsa smer od prvega tabora dalje izpostavljena vetru, ki ob normalnih pogojih ne predstavlja življenjske nevarnosti, lahko pa podira šotore.« Tri in pol mesečna pot jugoslovanske odprave se bo pričela konec februarja prihodnjega leta, sam vrh Everesta pa bodo člani odprave predvidoma dosegli sredi maja. »Pri tako veliki odpravi ob zahtevnem in dolgotrajnem organizacijskem delu dostikrat pozabiš na alpinizem in celo nase,« je še dodal Tone Škarja. Zato mu prav radi verjamemo, da si največkrat zaželi plezanja v ožjem krogu prijateljev na manj zahtevne ture. Mi pa mu iskreno želimo, da bi srečno pripeljal vso odpravo na vrh Everesta in nazaj v domovino! Tekst in foto: MIRA JANČAR • IZ KAMNIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA Kako iz začaranega kroga Problem zdravstvene službe v kamniški občini je resnično pereč, ki pa v primerjavi z nekaterimi občinami izven Ljubljane ni osamljen. Zato tudi v Kamniku že dalj časa iščejo pot iz zagate, ki ne povzroča težav samo bolnikom, temveč tudi zdravstveni službi. Če upoštevamo dejstvo, da je v Kamniku preko 1500 prebivalcev na enega splošnega zdravnika in nad 2000 prebivalcev na enega zobozdravnika, ni potrebno posebej poudarjati, da se te številke gibljejo močno nad predpisanimi normami, ki še zagotavljajo dokaj normalno delo v zdravstvu. Kljub temu pa nekateri v občini menijo, da ne bo dovolj, če bomo zdravstveno problematiko reševali zgolj prostorsko in kadrovsko (težnja po novem zdravstvenem domu in večjemu številu zdravnikov), temveč bi bilo potrebno urediti tudi samo organizacijo zdravstvene službe in ne nazadnje odnose med bolniki in zdravstvenim osebjem. Dogaja se namreč, da so nekateri zdravniki preobremenjeni, da spejme-jo večje število bolnikov, kot je to predpisano. Prav zaradi tega se ne morejo v zadostni meri posvetiti bolnikom. V ambulantah ne manjka razburjanja zaradi dolgih vrst, čakanja, predolgih čakalnih dob in površnih pregledov, da o participaciji niti ne govorimo. Vse se torej vrti v začaranem krogu, ki ga niti sami izvajalci niti sami uporabniki ne bodo mogli razkleniti. Vsekakor bo potrebna pomoč širše družbe in osveščanje tako prvih kot drugih, da bi bili v prvi vrsti deležni temeljite zdravniške pomoči tisti, ki soje najbolj potrebni. Tako pa se nemalokrat dogaja, da prav resnično bolni predolgo čakajo doma. M. JANČAR • BODOČI RAZVOJ VELIKE PLANINE Širši družbeni interes Že nekaj časa ugotavljamo, da Velika planina kljub velikim pričakovanjem v razvoju turizma na Kamniškem še ne pomeni tega, kar bi morala glede na naravne pogoje in veliko zaledje zaradi neposredne bližine Ljubljane. Med vzroki za tako oceno so vsekakor na prvem mestu nedokončani objekti oziroma bolje povedano, za kvalitetno turistično ponudbo na Veliki planini še marsikaj manjka. Ne samo da so gostinski, zlasti pa žičniški objekti in naprave premajhne zmogljivosti, ampak tudi hitro zastarevajo, posebej žičnice, ki so podvržene strogim varnostnim predpiso. Delovna organizacija Sap-Via-tor, ko gospodari z objekti na Veliki planini, ni več v stanju sama vlagati večjih dodatnih sredstev v nove investicije. Če pa teh vlaganj ni, tudi povečanega turističnega prometa na planini ni mogoče pričakovati. Res pa je tudi to, da sama žičnica ne bo nikoli rentabilna, če ne bo večjega prometa v gostinsko turističnem smislu. Zato je izvršni svet imenoval poseben iniciativni odbor, ki naj prouči sedanji položaj in pripravi predlog nadaljnjega razvoja tega območja. Tega razvoja pa ne more zagotoviti zgolj ena delovna organizacija. Zaradi širšega družbenega interesa, saj je na planini tudi preko sto počitniških hišic delovnih kolektivov iz Kamnika, Domžal in Ljubljane, obstaja predlog, da bi podobno kot na Krvavcu oblikovali posebno interesno skupnost. Iniciativni odbor je predlagal, da bi DO Goihurist, h kateri pripada kamniški TOZD Hoteli in žičnice, pripravila programske osnove s finančnim ovrednotenjem takojšnjih potrebnih vlaganj in dolgoročnejšega razvoja RTC Velika planina. Odbor je tudi žc pripravil osnutek samouprav, sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti. O teh predlogih naj bi se v kratkem izreklo združeno delo in občinska skupščina. Na tej osnovi bi se potem odločali o skupnih vlaganjih v dograditev turistično rekreacijskih objektov na Veliki planini. $m g_ • KAMNIČANI IN DOMŽALČANI SKUPNO REŠUJEJO Usposabljanje in varstvo invalidov S 4. decembrom je uradno začel z delom CENTER ZA USPOSABLJANJE IN VARSTVO INVALIDNIH OSEB DOMŽALE-KAMNIK. Samoupravni sporazum o ustanovitvi tega centra so ustanovitelji podpisali že 24. oktobra v Mengšu, kjer so tudi prostori centra. Ustanovitelji centra so samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva in zaposlovanja obeh občin, skupnost socialnega varstva občine Domžale ter izvršna sveta skupščin obeh občin. »V obeh občinah smo si prizadevali, v skrbi za slehernega občana, ustvariti pogoje za usposabljanje otrok, motenih v razvoju, žal pa smo ostali do danes samo pri delovnem usposabljanju, zato smo toliko bolj srečni, ko je pred nami dan, ko bodo tudi ti mladostniki prevzeli del skrbi za sebe in se bodo lahko kot enakopravni člani naše družbe vključili v delo pod posebnimi pogoji« - je v uvodnem izvajanju ob podpisu samoupravnega sporazuma med drugim dejal Herman Breznik, predsednik skupščine SIS za zaposlovanje Domžale. Center razpolaga s 1000 kvadratnih metrov delovnega pro- stora in 3200 kvadratnih metrov zemljišča in deluje kot zavod posebnega družbenega pomena. V Centru ustvarjajo delovne in varstvene prostore za osebe, ki se zaradi psihične ali fizične prizadetosti ne morejo začasno ali stalno vključiti v splošno delovno okolje in jim Center nudi začasna (usposabljanje) ali stalna delovna mesta (varstvo) z istočasno skrbjo za čim boljši in skladnejši razvoj njihove osebnosti in delovnih sposobnosti. V Centru bodo ostali toliko časa, dokler se ne najde z usposabljanjem primerno delovno mesto v OZD. Center bo imel 4 oddelke, in sicer delavnice pod posebnimi pogoji, oddelek za dnevno varstvo, invalidske delavnice ter oddelek za usposabljanje težje za-posljivih oseb. Oddelki se bodo seveda razvijali po fazah. Delo bo organizirano tako, da bo prilagojeno sposobnostim posameznika in njihovi usposobljenosti, je produktivno in se nagrajuje. Velikega pomena bo sodelovanje precejšnjega števila strokovnjakov z različnih področij, tako da dela ne bo manjkalo. T. Malinarič VOLČJI POTOK OB DNEVU REPUBLIKE Komisija za kulturo pri organizaciji ZSMS iz Volčjega potoka je v Tisinem hramu v Arboretumu pripravila proslavo ob prazniku republike. Na proslavi so sodelovali tudi pionirji in cicibani, ki so zaigrali igrico. Vaščani, ki so prišli na proslavo, so z zanimanjem spremljali program in ob koncu navdušeno zaploskali. Pričakujemo, da bodo mladi tudi ob drugih pomembnih mejnikih organizirali podobne proslave in tako dokazali, da je njihova delavnost vedno prisotna. • POGOVOR Z NAJMLAJŠO KOMUNISTKO Vsak začetek je težak Šolski zvonec je že naznanil začetek pouka, ko je lahkotno pritekla po stopnicah gimnazije Rudolfa Maistra. Čeprav sem si prej dobro ogledala njeno najnovejšo fotografijo, nisem bila trdno prepričana, da je pred menoj Andreja Stenovec, dijakinja 3. letnika, ki je pred kratkim vstopila v vrste partijske organizacije. »Danes sem dežurna in dovolite, da samo garderobne omare zaprem,« je dejala nekoliko v zadregi, ker sploh ni pričakovala mojega obiska. Začetno tremo pa je kmalu premagal sproščen razgovor. Kdaj pravzaprav ste postali članica organizacije? »V knjižici imam zapisano, da sem bila sprejeta v ZK 3. oktobra letos, vendar je bil svečani del sprejema na gimnaziji šele 22. novembra.« Kdo vas je pravzaprav predlagal in zakaj? »Veliko sem sodelovala tako pri učnih urah kot pri krožkih, zato me je profesorica Alenka Puschner povabila na razgovor ter mi predlagala, naj razmislim o tem in se posvetujem tudi s starši.« So starši nasprotovali vaši odločitvi? »Sploh ne. Doma sem se veliko pogovarjala predvsem z očetom, ki je tudi moj prvi vzornik. Tudi starejša sestra je že dolgo članica ZK in se večkrat kaj pogovoriva.« In potem ste se odločili? Odločitev niti ni bila povsem lahka. Nekako se nisem počutila Andreja Stenovec Glas mladih 78 Mladi iz dupliškega Stola so letos že petnajstič zapovrstjo priredili zabavnoglasbeno prireditev »Glas mladih 78«. Prireditev je pripravil poseben odbor, ki je med 44 prijavljenimi, ki so želeli pokazati, kaj znajo, izbral 15 najboljših. Vsi ti so se predstavili v soboto 25. novembra v dupli-škem kulturnem domu. Na prireditvi je sodeloval ansambel Paradoks, glasbene točke pa sta povezovala Braco Koren in Tone Fornezzi-Tof. Poleg številnih gledalcev so bili v dvorani tudi predstavniki mladincev iz tovarne »Dana« iz Mirne na Dolenjskem in mladi vojaki iz vojašnice »Stane Žagar« iz Kranja. Poslušalci, ki so tudi izbirali najboljše izvajalce popevk, so z zanimanjem prisluhnili vsem 15-tim pevcem in pevkam, ki jih je predstavljal Franc Pestotnik. Poslušalci so izbrali kot najboljšo Olgo Kemperle s popevko »Na morskem obrežju Marjana«, drugi je bil Ivan Hudnik, tretja pa Nevenka Klep. Strokovna komisija je bila nekoliko drugačnega mnenja in je prvo mesto prisodila Nevenki Šviligoj, njej pa sta sledila še Zoran Križman in Ivan Hudnik. Vsi so prejeli priznanja, zmagovalci pa še posebne nagrade, ki jih je izročil Maks Chiappolini, predsednik koordinacijskega sveta ZSMS »Stol«. sposobno prevzeti tolikšno odgovornost, hkrati pa sem na tihem upala, da bom z vztrajnostjo in prizadevnostjo le lahko postala vreden član partijske organizacije in sploh vse družbe.« Verjetno ste obiskovali tudi seminar za evidentirane člane ZK. Kaj vam je dal ta pouk? »Seminar je trajal 7 dni, ob zaključku pa smo opravljali tudi teste znanja. Na tem seminarju smo predvsem spoznali, kaj je najpomembnejši cilj komunistov, kakšna je njihova pot, skratka, dobili smo večji pregled in spoznanje o liku komunista, ki mu je ves čas največji in edini vzornik tovariš Tito.« Zapis in foto: MIRA JANČAR Novo vodstvo V drugi polovici novembra je imel DVUTS (Društvo vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja) redni letni občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo. Na tem delovnem srečanju so sprejeli pravilnik o smučarski šoli, disciplinski pravilnik, pravilnik o finančno - materialnem poslovanju in pravilnik o smučarskih sodnikih. Razrešili so stari izvršni odbor organizacije in izvolili novega. Na tem letnem zboru, ki je potekal v znamenju desetletnice aktivnega dela Področnega zbora, so podelili tudi priznanja najaktivnejšim članom. Ker na samem občnem zboru niso uspeli izvoliti predsednika Društva, so sprejeli sklep, da to obvezo izpolni novoizvoljeni izvršni odbor na svoji prvi seji. Ta je bila v začetku decembra in na njej so zaupali predsedniško mesto ZVONETU CVEKU, za podpredsednika je bil izvoljen BOJAN RODE, imenovali pa so še vodje posameznih sekcij in komisij, ki naj bi zajele v svoje delovanje večino članstva. S. HRIBOVŠEK Sprejeli smo 56 cicibanov Pionirski odred na naši šoli povezuje pionirje v enovito skupnost pionirjev. Delujemo po načelu samoupravljanja. 28. novembra 1978 je bil pomemben dan za naše prvošolce, ki so bili na proslavi sprejeti v Zvezo pionirjev. S svečano zaobljubo pred pionirsko zastavo so prejeli pravice in odgovornosti ter svojo največjo obveznost - učenje. ^«e«oec«6coeooeo9oeoooooaoooosooscoeo6©8oeco6oeooeoooeeeoo^ Veseli tobogan V kamniški kinodvorani je bila v ponedeljek, 6. novembra tega leta mladinska prireditev, imenovana Veseli tobogan. Pripravili smo ga učenci osnovnih šol Toma Brejca, Frana Albrehta, učenci podružničnih šol ter glasbene šole. Na prvi avdiciji je bilo veliko otrok, ki so želeli nastopati. Toda strokovnjaki, ki so prišli z RTV, so izbrali le najboljše. Tako so se zvrstile pevske in glasbene točke ter deklamacije. Zapela sta nam tudi dva mladinska zbora. Gledalce je najbolj navdušil humorist Toni, nečak tete Mare. Šaljivo je opisal kamniške tovarne. Vabilu se je odzval tudi pianist Aci Bertoncelj. Komaj se je prikazal, že smo vsi navdušeno zaploskali. Zaigral nam je lepo skladbo. Da je bil Tobogan dobro pripravljen, nam dokazuje velik obisk, saj se je ljudi v dvorani kar trlo, starejših in mlajših. Lisec Veronika osnovna šola Toma Brejca Kamničani prvi V ponedeljek, 28. tega meseca, je bilo v Ljubljani regionalno kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti na temo resolucije 11. kongresa ZKJ in 9. kongresa ZSMS. Na regionalnem kviz tekmovanju je sodelovalo 7 ekip, ki so se pomerile v znanju na dopoldanskem izločilnem tekmovanju, na katerem si je ekipa OK ZSMS Kamnik priborila pravico do nastopa v večernem delu tekmovanja, v finalu. V finale sta se uvrstili tudi ekipi OK ZSMS Domžale in OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje. Ekipi sta v predtekmovanju zasedli prvo oziroma drugo mesto, Kamničani pa smo bili tretji. Ekipa OK ZSMS Kamnik, ki je sestavljena iz mladih gimnazije Rudolfa Maistra in vojakov vojašnice Stane Žagar iz Kranja, je v finalnem delu zasedla prvo mesto in se tako uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo 8. decembra 1978 v Ljubljani. G. Brlogar Kviz v Motniku L' Mladi v Motniku smo v počastitev 29. novembra organizirali kviz. Teme na kvizu so bile: Zgodovina NOB na Kamniškem, 750 let Kamnika, glasba in šport. Čeprav smo že pred dobrim mesecem poslali vabila in obvestila za kviz vsem OO ZSM v KS v Kamniku, se je našemu vabilu odzvalo zelo malo OO ZSMS. Zanimivo je predvsem to, da se od petih OO ZSM, kolikor jih »dela« v KS Kamnik, ni odzvala niti ena. Na kvizu so tekmovale štiri ekipe: ekipa OO ZSM Sote- ska, OO ZSM Nevlje, OO ZSM Zg. Tuhinj in OO ZSM Motnik. Največje število točk je dosegla ekipa OO ZSM Zg. Tuhinj. Kot organizatorji kviza pa smo razočarani nad krajani, saj so se tekmovanja udeležili v zelo skromnem številu. Spoznali smo, da so take prireditve zelo dobrodošle, saj združujejo mlade, prispevajo k razvijanju prijateljstva in izmenjavi izkušenj. A J. Semprimožnik v 8 8 ! 06oo9ocooeoscoseoeoesocoQoeoeQOGOoeoooseeeeooeoeoooecoo9o« ZGORNJI TUHINJ S krampom in lopato na igrišče Mladi v KS Tuhinj nimamo nikjer primernega prostora za športne aktivnosti. Na sestankih osnovne organizacije ZSMS smo večkrat obravnavali ta problem, a ga nikoli nismo mogli dokončno urediti. Uvideli smo, da samo z dogovarjanjem ne bomo prišli nikamor, zato smo se odločili, da bomo sami poprijeli za delo. Za- V hladnem jutru so nas ogreli krampi in lopate čeli smo urejati športno igrišče ob podružnični osnovni šoli v Zg. Tuhinju, kjer je nekoč že bilo, a je bilo skromno in neuporabno. Ta sklep predsedstva osnovne organizacije smo objavili v našem krajevnem glasilu KRAJAN z namenom, da bi k delu pritegnili čimveč mladih. V mrzlem nedeljskem jutru smo se 19. novembra zbrali na šolskem igrišču ter začeli izkopavati jarek za oporni zid. Sprva nas je nekoliko zeblo, vendar so nas krampi, lopate in sekire kmalu ogreli. Po malici smo imeli kar na vrtu brigadno konferenco. Na delu je bilo 21 mladink in mladincev ter sedem starejših pionirjev. Za komandanta brigade smo izvolili Rajka Pančurja, novoustanovljeno brigado pa smo poimenovali po zaslužnem in požrtvovalnem mladincu Cenetu Kramarju, ki nas je prezgodaj zapustil. Popoldne smo zvozili k izkopanemu jarku kamenje in očistili južno stran igrišča, kjer je rastlo grmovje in nekaj dreves. Delovno akcijo smo zaključili ob tabornem ognju. Naslednjo nedeljo smo hoteli z delom nadaljevati, a nam je nagajalo vreme. Na igrišču bo prostor za rokomet, košarko in odbojko. Za ta igrišča je potrebna asfaltna podloga. Ko bomo v prihodnjih letih skozi vas polagali asfalt, ga bomo položili tudi' na igrišču. Ker pa je igrišče na hribu, bo potrebno okrog igrišča postaviti ograjo. V teh prizadevanjih nas je podprla krajevna skupnost, ki bo finančno skrbela za naš načrt. Upamo pa, da bo svoj delež prispevala tudi matična osnovna šola Toma Brejca, saj bodo igrišče s pridom .uporabljali učenci prvih štirih razredov podružnične šole. Z izgradnjo igrišča bomo vsaj deloma zadostili željam po športnem udej-stvovanju. Še vedno pa v vsej Tuhinjski dolini ni primernega igrišča za nogomet, ki je v tem predelu letos doživel kar lep raz-cvčt na števimih nogometnih turnirjih. Tudi o tem bi bilo vredno razmisliti. Svoj delež pri tem pa bi vsekakor morala imeti tudi samoupravna telesnokulturna skupnost. Malica in topel čaj sta se prav prilegli J. KADUNC Tudi samokolnica je stroj, če je v pravih rokah. 9. člen Spore v zvezi s tem samoupravnim sporazumom skupno rešujejo izvršni odbor OOS, predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Kamnik in izvršni odbor Združenja samostojnih obrtnikov Kamnik. 10. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se lahko izvršijo po postopku, ki velja za sprejem. Spremembe ali dopolnitve lahko predlagajo samostojni obrtniki po Združenju samostojnih obrtnikov Kamnik, delavci zaposleni pri samostojnih obrtnihih po OOS delavcev pri zasebnih delodajalcih Kamnik in Občinski svet Zveze^sindikatov Slovenije Kamnik. 11. člen Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo 15. decembra 1978, ne glede na število samostojnih obrtnikov - podpisnikov, ko ga podpišejo tudi pooblaščeni predstavniki Združenja samostojnih obrtnikov Kamnik, Osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Kamnik in Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Kamnik. 1. Podpisniki - samostojni obrtniki (pismene izjave) 2. Združenje samostojnih obrtnikov Kamnik: Predsednik Jože PEKLAR 3. Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Kamnik: Predsednik: Franc SCHNABL 4. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Kamnik Predsednik: Janez BRLOGAR Ukrepi za preprečevanje in zatiranje stekline Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjene stekline (Ur. 1. SRS št. 25/78), pravi, da je s steklino okuženo območje, območje občine Murska Sobota, neposredno ogrožena območja so območja vseh obmejnih občin s sosednjo Avstrijo in mejne občine z občino Murska Sobota (Dravograd, Gornja Radgona, Jesenice, Lendava, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Tržič), medtem, ko je ogroženo območje, območje vseh drugih občin v Sloveniji. Drugi odstavek 11. člena omenjene odredbe zahteva, da je potrebno na območju Slovenije, ki je ogroženo območje, kar zlasti velja za kamniško občino, ker meji na naposredno ogroženo občino Mozirje in je v neposredni bližini Avstrije, ki je okužena s steklino, pokončati: - neregistrirane in necepljene pse, - pse brez znamkice, - potepuške pse in mačke (vse neprivezane pse in pse brez spremstva, bomo smatrali kot potepuške pse). V primeru, da se pojavijo znaki po katerih se sumi, da je domača živa! ali divjad zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje, močna nadraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje) mora posestnik živali to takoj sporočiti občinskemu veterinarskemu inšpektorju ali Veterinarskemu zavodu Kamnik, samo žival pa mora takoj izolirati v poseben prostor ločeno od ljudi in drugih živali. Pse in mačke, ki so ugriznili ali drugače poškodovali človeka je treba takoj izolirati (zapreti). O ugrizu ali poškodbi človeka mora vsak, ki to vidi ali za to izve, takoj obvestiti Veterinarski zavod Kamnik ali veterinarskega inšpektorja ali Zdravstveni dom Kamnik. Iz preventivnih razlogov pa bo Veterinarski zavod Kamnik po predhodnem dogovoru z lastniki psov, cepil vse pse starejše od štirih mesecev. Veterinarski inšpektor Janez POJE dipl. vet. Trgovsko stanovanjski blok bo končno rešil krajane hude gneče in slabe izbire blaga v sedanji pretesni trgovini. Z dograditvijo bloka pa bo rešenih tudi nekaj stanovanjskih problemov. Končno tudi kanalizacija, ki je bila glavni vzrok pri odlaganju otvoritve novega vrtca. Komenda v sliki in Komendo prav gotovo lahko prištevamo med najbolj razvite krajevne skupnosti v naši občini. V zadnjem obdobju se je poleg številnih zasebnih hiš močno razmahnila tudi gradnja prepotreb-nih družbenih objektov. Bližina mestnih središč kot so Kamnik, Domžale, Ljubljana in Kranj ter prijetno naravno okolje, ki ga še ni onesnažila industrija, vse to privablja v Komendo vedno večje število predvsem mladih družin. Tu pa seveda ostajajo in si gradijo hiše tudi mladi Komend-čani, ki jim je rojstni kraj skoraj prirasel k srcu. Močno pa si tudi prizadevajo, da njihovi otroci ne bi čutili pomanjkanja vzgoje in izobraževanja, kulturnega in športnega življenja ter vsega drugega, kar sodi v razvijajoče se naselje. Tekst: M. JANČAR Foto: M. Luštrek Iradnja družbenih objektov nekoliko zaostaja za zasebno gradnjo, kljub temu pa bodo malčkom iz Komende in bližnje okolice vrata novega vrtca kmalu odprta. Obvoz zaradi gradnje novega mostu čez potok Reko je bil za krajane precej neprijeten, še posebno zato, ker nekateri niso prej pomislili, da bo potrebno pri regulaciji potoka poglobiti tudi strugo. Vendar se je splačalo počakati, saj bo imel novi most celo ograjo. SNEŽENA NAMESTO ASFALTNE ODEJE Kdaj urejena cesta v Tunjice? Tunjice so prijetna izletniška točka, niso daleč od Kamnika, do njih in skozi nje pa lahko pridemo le po prašni cesti in po luknjastem makadamu. Precej časa je že poteklo, kar so se Tunjičani odločili, da bodo ozko makadamsko cesto rekonstruirali in ji nadeli asfaltno površino. Za te namene so namenili del sredstev krajevnega samoprispevka, organizirali nabiralno akcijo med krajani, ki so poleg tega še brezplačno odstopili potrebne kvadratne metre svojih zemljišč, podpisali dogovor s krajevno skupnostjo Kamnik, katere območje sega skoraj do Tunjiščice, glede sofinanciranja, dogovorili so se s samoupravno komunalno skupnostjo in se dogovarjali s strokovnimi službami te skupnosti, vse z namenom, da bi zagotovili zadostna finančna sredstva in strokovno ureditev problema Tunjiške ceste. Leto gre h kraju, sneg je zame-del luknje na cesti, asfalta pa od nikoder. Večkrat je biloTunjiča-nom obljubljeno, da lahko pričakujejo stroje na cesti ta hip, pa od vsega ni bilo nič. Vse kaže, da lahko Tunjičani šele v prihodnjem letu pričakujejo uresničitev svojih dolgoletnih želja - obnovljeno cesto prevlečeno z asfaltom. Za vzroke zamude in razočaranja krajanov smo povprašali Janeza PREGLEDA, predsednika krajevne skupnosti Tunjice, ki je eden izmed tistih, ki so si največ prizadevali za asfalt na Tunjiški cesti. Od kdaj teče akcija za obnovo vaše ceste? Ureditev ceste je bila predvidena že v srednjeročnem programu 1970-75. Zaradi pomanjkanja denarja so se načrti za uresni- čitev pomaknili v srednjeročno obdobje 1976-80. Junija 1976 smo naročili izdelavo projekta, 14. aprila 1978 pa je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Kateri so problemi , ki so zavlekli začetek gradnje do jeseni? Predvsem zbiranje sredstev in dokumentacije za gradbeno dovoljenje. S KS Kamnik smo pod-pidali dogovor o njihovi udeležbi v višini 1,000.000, pa so dogovorjeno vsoto znižali za polovico, spremenili na 50%, kasneje pa so potrdili podpisani dogovor. Ti razgovori in dogovori so priprave del zavlekli za več kot mesec dni. Tudi stanovanjsko komunalno gospodarstvo ni pravočasno poskrbelo za ponovne ponudbe izvajalcev del glede na povišanje cen. Izgovorom drug na drugega niso prišla do živega niti večkrat- na moja posredovanja niti predsednika gradbenega odbora. In kaj je vzrok, da tudi jeseni niso začeli z deli? Najboljši ponudnik je bil končno znan. To je bil Vektor iz Janez Pregled Ljubljane. Njegova ponudba je bila za približno 400.000 nižja od ponudbe Komunalnega podjetja Kamnik. Izbrani izvajalec del Vektor je podpisal pogodbo in obljubili so, da bodo stroji 12. oktobra 1978 na naši cesti. Namesto težko pričakovanih delovnih strojev smo dočakali, da je Vektor preklical pogodbo. Menda je po sredi finančna konstrukcija, pa cesta oziroma trasa ni bila zakoličena...? Kaj rečejo krajani na tako zamudo? Lepo jesensko vreme in pogoji za delo na cesti so mimo. Krajani so razočarani, saj so verjeli obljubam, prispevali so denar, zemljo, bili pa so pripravljeni tudi sami opraviti nekatera dela (odkopi, zasipi), samo da bi bila cesta cenejša in da bi jo čimprej zgradili. In kako sedaj? Zimo bomo morali pač preživeti v starih razmerah in spomladi spet začeti znova. Zagotovo nas bo cesta v prihodnjem letu veljala več, kot pa smo predvidevali letos. Rekonstrukcija pa je nujna, saj je v Tunjicah preko 80 osebnih avtomobilov, precejšnje je število traktorjev, veliko ljudi se vozi na delo in z dela, otroci hodijo vsak dan v šolo po prahu ali blatu. Zaradi ozke ceste in nepreglednih ovinkov je bilo v 14 dneh poškodovanih 12 motornih vozil. Telesnih poškodb res da ni bilo, nastala pa je znatna gmotna škoda. Morali bomo pač najti resnega in solidnega izvajalca del pričakujemo pa tudi več pomoči strokovnih služb na področju komunalne dejavnosti, saj se krajani pač ne moremo spoznati na vse predpise, ki jim je potrebno zadostiti. Na koncu razgovora smo zaželeli Janezu Pregledu in Tunjiča-nom, pa tudi vsem obiskovalcem Tunjic, da bi se v prihodnjem letu za gotovo zapeljali po rekonstruirani in asfaltirani cesti skozi Tunjice. Povprašal Janez Maleš ZA BOLJŠO UREDITEV PROMETA Akcija pred papirjem Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil imenovan spomladi letos. V okviru sveta delujejo štiri komisije, od katerih ima prav gotovo prometna komisija najtežjo nalogo pa tudi največ dela. Ta komisija ima »na vesti« prometno ureditev, stanje cestišč in cestno-prometno signalizacijo Komisija je že v letošnjem letu imela več ogledov na terenu in ludi izdelala predloge za ureditev signalizacija, zamenjavo prometnih znakov, njihovo obnovo itd. Občani se upravičeno pritožujejo nad neurejenostjo prometa in prometne signalizacije na nekaterih področjih. Krivec za počasno reševanje omenjene problematike prav gotovo ni samo prometna komisija, katere predlogi čakajo na uresničitev tudi po nekaj mesecev ali pa realizacije sploh ne dočakajo. Predloge komisije je potrebno pristojnim oziroma pooblaščenim organiza-C|jam posredovati pismeno, napisati je potrebno naročilnice, potem pa je dobavni rok za prometne znake tri mesece. Vsa ta, milo rečeno, pismena vojna velja tudi za take znake, ki jih je pooblaščena OZD dolžna obnoviti, ko so ti poškodovani ali zastareli. Kar se tiče financiranja novih ali nadomestitve starih prometnih znakov, je zakon pa tudi bodoči občinski odlok dovolj jasen. »Postavitev novega ali nadomestitev starega prometnega znaka ali označbe na vozišču financira za novogradnje in rekonstrukcije cest INVESTITOR, za stare ceste pa UPRAVIJALEC CESTE«. Financiranje je torej regulirano, le posluha in pripravljenosti nam včasih primanjkuje. Naslednja težava izvira iz premajhnega sodelovanja posameznih KS pri reševanju prometne problematike. Krajevne skupnosti bodo morale imenovati komisije za prometno varnost, saj prav krajani najbolje poznajo prometno problematiko svojega kraja in lahko dajo primerne predloge za rešitev problemov. Zato je v osnutku odloka o ureditvi prometa tudi zapisano: »Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo pristojnim organom predvsem: - ureditev prometa in pešcev; - ureditev dostave blaga; - določitev lokacij za avtobusna postajališča; - ureditev prometa pred izhodi iz OZD ter drugih organizacij in ustanov; - ureditev parkirnih prostorov, režim parkiranja in druge ukrepe za varnost prometa v naseljih.« Pri vseh nadaljnjih rekonstrukcijah ali novogradnjah cest Preizkusimo znanje V prejšnji številki smo objavili obvestilo o anonimnem testiranju voznikov motornih vozil vseh kategorij, ki ga organizira komisija za vzgojo voznikov motornih vozil pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prva sobota v decembru je minila brez prostovoljcev, morda tudi zato, ker je v prvem obvestilu pomotoma izpadla ura, ki je, oziroma bo na razpolago vsem tistim, ki želijo preizkusiti teoretično znanje o cestno-prometnih predpisih. Zato ponavljamo to obvestilo. Testiranje voznikov motornih vozil vseh kategorij o teoretičnem /nanju cestno-prometnih predpisov bo potekalo v prostorih Av-to-moto društva Kamnik, Trg svobode, vsako soboto od 9. 12. 1978 do vključno 31. marca 1979 od 8. do 10. ure. Testiranje je anonimno in brezplačno. Upamo, da akcija ne bo naletela na gluha ušesa, saj je v Kamniku preko 7000 voznikov motornih vozil. Mar res vsi poznamo cestno-prometne predpise?! Svet za preventivo in vzgojo bo potrebno načrtovati tudi ureditev prometa in prometne signalizacije, kar do sedaj običajno ni hi! primer. Ceste so se rekonstruirale, ostale pa so brez označb in prometnih znakov. Avtobusna postajališča so v večini primerov na cestišču, kar prav gotovo ni v skladu s prometno varnostjo. Že sedaj bo potrebno razmišljati o lokacijah za ustavljanje avtobusov izven cestišča, da nas čas, posebno pa še prometne nesreče ne bodo prehitele. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predvsem pa prometna komisija si obetata boljših časov. Precej več posluha bo potrebno s strani poklicanih organov in organizacij ter tesnejšega sodelovanja predvsem s krajevnimi skupnostmi in organi v njih. S skupnimi močmi rešujemo prometne probleme, da zagotovimo varno počutje občanov tudi na javnih prometnih površinah. maj Razstava ptic v šoli V počastitev dneva republike je bila v prostorih osnovne šole Toma Brejca razstava ptic, ki jo je priredilo kamniško društvo za varstvo in vzgojo ptic. Letos so razstavili okoli 300 ptic, med njimi je bilo največ papig, kanarčkov in drugih ptic. Ljubitelji ptic so si radi ogledali prijetno razstavo, med obiskovalci pa je bilo veliko otrok. Člani društva, ki so veliki ljubitelji narave in je prav varstvo narave sestavni del njihovega programa, so obiskovalcem razdelili precej sončničnega semena za hranjenje ptic pozimi. Drugi dan razstave so piredili tudi tekmovanja, na katerem je ptice ocenjeval mednarodni sodnik iz Zagreba. Najvišje ocenjene ptice bodo Kamničani razstavili tudi na bližnji razstavi v Mariboru, kjer bo tudi republiško in državno prvenstvo, v času, ko ni bilo pouka, tako da je niso videli številni šolarji, kar bi bilo gotovo zelo koristno. T. Jančar ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta, starega očeta, strica VIDOTA PIRŠA Zg. Tuhinj štev. 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala ZZB NOV Zgornji Tuhinj, tovarišu Jožetu Koncilija za poslovilne besede, nosilcem praporov, pevskemu zboru in župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Zg. Tuhinj, 14. II. 1978 DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK, ORGANIZIRA GOSPODINJSKI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ, ki bo od 22. januarja do 3. februarja 1979 v popoldanskem času. Prijave pošljite na naslov DU Kamnik, Majstrova 2, ali po telefonu 831-452 do 15. januarja. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK objavlja delovne naloge in opravila UREDNIKA KAMNIŠKEGA OBČANA za nedoločen čas POGOJI: diplomanti Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, diplomanti Filozofske fakultete - smer slavistika 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenega morajo imeti kandidati tudi moralnopoli-tične kvalitete. Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. ŠTIRINAJSTDNEVNA KRONIKA Kar preveč pestro y naslednjih številkah Kamniškega občana bomo skušali redno objavljati dogodke, ki se pripetijo v Kamniku in vplivajo na varno počutje občanov in delovnih ljudi. To so dogodki, ki jih ev'dentirajo in obravnavajo delavci Postaje milice. Dogajanja "a področju javnega reda in mi-ru> prometnih nesreč in kaznivih dejanj kažejo, da delavci postaje milice nimajo ravno malo dela. V zadnjih štirinajstih dneh Preteklega meseca so imeli miličniki največ dela pri vzdrževanju lavnega reda in miru, ki so ga občani kršili največkrat pod vplivom alkohola, ki še vedno velik-krat daje pogum vročekrvnežem. 'AVNI RED IN MIR Tako je 17. 11. ob 20. uri M. 8. iz Kovinarske pred gostinskim lokalom oviral promet, kričal in nadlegoval mimoidoče. Seveda 5a je bilo potrebno umiriti in do 'streznitve pridržati v prostorih ca pridržanje na PM. Že naslednjega dne je vinjeni J. B. iz Kamnika v Tina baru hotel dokazati občanu M. N., da ima tršo glavo kot njego nasprotnik nos. 19. 11. ob 21. uri je znani kršilec javnega reda in miru F. Ž. iz Kranjske ceste razbil steklo na vhodnih vratih v gostinskem lokalu v Kolodvorski ulici. Seveda je to spremljalo tudi močno razgrajanje, ki ga je omenjeni nadaljeval še doma v stanovanju. 22. 11. v večernih urah se je neznani možakar spravil nad gume avtomobilov parkiranih pred gostilno »Zlata kaplja«. Iz nekaj zračnic je spustil zrak, za nekaj gum pa je uporabil nož. Čeprav je že pred tem nadlegoval goste v lokalu, je ostal neznan, saj je pred prihodom miličniške patro-le odšel neznano kam. 23. 11. je bil M. T. premalo pogumen, da bi sam fizično napadel sostanovalca v Delavskem domu na Cankarjevi, zato mu je pri tem delu pomagal še T. M. Ni potrebno posebej poudarjati, da sta bila napadalca »v rožicah«. 24. 11. ob 22.45 uri sije V. U. iz Godiča našel kaj neprimerno telovadišče. Na cestišču pred kavarno »Veronika« je delal prevale, še pred tem pa razbil nekaj steklenic. milice. Seveda ni prišel peš, pač pa se je pripeljal s kolesom, ki si ga je »sposodil« pred kavarno »Veronika« na škodo občanke A. Z. Čeprav je 26. novembra bil četrtek, je bil ta dan najzaskrblji-vejši v prejšnjem mesecu. V restavraciji »Planinka« so miličniki morali kar trikrat posredovati. Že ob 16.55 uri sta B. T. in M. D. razbijala kozarce in hotela fizično obračunati z nataka. Titovega 25. 11. so prijateljsko popivali M. B., J. M. in Z. Š. Kri jim je zavrela ob 23.30 uri, ko so pozabili na prijateljstvo in se stepli pred pekarno, nato pa je M. B. prišel prijavit pretep na postajo trga ni bila dovolj samo razbita šipa, zato je moral razbiti še en stol. Za lahko noč pa je v istem lokalu ob 22.50 uri vinjeni D. Š. razbil še nekaj steklenine. Ker pa ta dan še ni bil končan, so milič- niki našli na Maistrovi ulici močno vinjena D. M. in B. F. iz Ka-juhove oziroma Neveljske, ki sta razbijala šipe, pa tudi reklamna tabla za kino jima je bila na poti. Seveda je njuno početje spremljala tudi obvezna glasba v obliki kričanja in razgrajanja. Sodnik za prekrške bo imel tako kar precej dela, da vsem kršilcem reda in miru odmeri primeren »honorar« za njihovo dodatno in največkrat nadurno delo. Tako tudi F. K. iz Duplice, ki je 29. 11. ob 21. uri v »Planinki« nadlegoval in žalil goste. VLOMI Med ostalimi dogodki so na Postaji milice zabeležili še naslednje dogodke. V noči med 18. in 19. 11. je bilo vlomljeno v trgovino »Mar-ket« na Zapricah, kjer so storilci s kamnom razbili šipo in med drugim odnesli za 500 drobiža. Isti dan je bilo vlomljeno tudi v »Metalko«, kjer storilci prav tako niso dobili več denarja kot drobiža za 120 din. 21. 11. je starejši mladoletnik S. K. na Mi-klavčičevi z zračno pištolo streljal v okna sosednjih hiš, pa tudi avtomobilov se je lotil. Od pištole se je moral posloviti, ostalo pa bodo izrekli organi za kaznovanje. PROMETNE NESREČE V preteklih štirinajstih dneh se je pripetilo v Kamniku sedem prometnih nesreč, pri katerih so posredovali delavci milice. Največ nesreč se je pripetilo zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje cestišč. Pri nesrečah so udeleženci dobili lažje telesne poškodbe, seveda pa je nastala tudi znatna materialna škoda. En voznik osebnega avtomobila je odpeljal s kraja nesreče, pa tudi svojih podatkov ni hotel dati soudeležencu v prometni nesreči. Ta nesreča se je pripetila pred bencinsko črpalko v Zapricah, ko je voznik A. J. iz Rudniške zaradi neprimerne hitrosti in nepravilnega prehitevanja poškodoval drugo vozilo, ki je zavijalo na bencinsko črpalko. Pobegli voznik je kamniškim miličnikom zelo dobro znan, čeprav običajno na njihov znak ne ustavi, pa tudi brez vozniškega dovoljenja se že lep čas vozi. Verjetno bo »porci-ja« pri sodniku za prekrške tudi temu primerna - vsaj morala bi biti. maj • KONJENIŠKI KLUB V KOMENDI Preko zasneženih ovir Prvi sneg obsijan s soncem, je pričaral idilično podobo konjeniškega krosa v Komendi, ki ga je priredil tamkajšnji konjeniški klub v počastitev dneva republike. Z uspešnim krosom na skoraj 16 kilometrov dolgi progi so hkrati tudi slovesno zaključili dvomesečno konjeniško šolo, ki jo je vodil znani konjeniški prvak in trener Rajko Dokič iz Novega Sada. Na prireditvi, ki je bila zaradi zasnežene proge in dodatnih ovir za tekmovalce izredno doživetje, so sodelovali člani konjeniškega klub Graničar iz Novega Sada, ter tekmovalci iz Bleda, Ljubljane, Radovljice in Komende. Na tekmovanju je med posamezniki zmagal Brane Svetlin, KK Komenda, ki je osvojil 150 točk. Drugo mesto je pripadlo Ireni Vreček, KK Bled, s 150 točkami in tretje Maji Čerček, KK Komenda, prav tako s 150 točkami. Moštveni vrstni red pa je bil naslednji: 1. mesto - Komenda B: Maja Čerček 150 točk, Miha Tabernik 150, Brane Svetlin 150, Andrej Čerček 150. 2. mesto - KK Graničar Novi Sad: Miodragovič 150, Zečevič 120, Srdanov 120 in Vreček 150. 3. mesto - KK Komenda B: Cerar 90, Kepic 120, Plut 150 in Hafner 60. Konjeniški kros je kljub zasneženi progi uspel proti pričakovanju, kar je prav gotovo vzpodbuda več za nadaljnje prizadevno delo ljubiteljev konjeniškega športa, ki nima samo športnega značaja, temveč je širšega družbenega pomena, predvsem v okoiru splošnega ljudskega odpora. M. JANČAR Pohod na Kostanj- sko Okroglo 78 Taborniki OB G smo letos prvič organizirali spominski pohod v partizansko vasico OKROGLO. Ta vasica leži nad Stranjami in je bila v času NOB požgana, ljudje pa izseljeni v taborišča. Pohoda se je udeležilo več kot 100 tabornikov iz Kamnika in Domžal in tudi veliko učencev iz osnovnih šol. Pri spomeniku na Okroglem smo položili venec, o svojih doživljajih med požigom vasi in izselitvijo pa nam je spregovorila Pavla Martine. Spomin na vse, ki so darovali svoja življenja na Okroglem, smo počastili s krajšim kulturnim programom. Saš aoooooaoocoooocooeoooeoseoscoaoaoccocososcosaooocooooo planino Gamsi Pred tekmovanjem je potrebno veliko vaditi Kakor vsako leto bo tudi letos tradicionalno srečanje borcev in mladine na Slevcu na Kostanjski planini. Letošnje srečanje bo že osmo po vrsti in ima namen obuditi spomin na težke boje borcev Kamniškega bataljona in Kokrške-ga odreda 24. decembra 1942. V tej borbi je padlo 16 borcev, med njimi tudi takratni komandant Kamniškega bataljona narodni heroj Matija BLEJC-Ma-tevž, čigar slavno ime nosi osnovna organizacija ZRVS Tuhinj; le-ta tudi vsako leto organizira to srečanje, ki se bo letos spremenilo že v pravo manifestacijo. Poleg proslave pri spomeniku na Slevcu je osnovna organizacija ZRVS Tuhinj razpisala tudi tekmovanje v patruljnem pohodu za priznanje »Slevec«. K sodelovanju je povabila vse organizacije ZRVS v občini in organizacije ZSMS ter podružnične šole, ki so na območju organizacije ZRVS Matija Blejc-Matevž Tuhinj. Vabimo občane, da bi se udeležili srečanja v čimvečjem številu, posebno pa so vabljeni preživeli borci in mladina. Zborno mesto in začetek pohoda bo ob 8. uri v nedeljo 24. decembra 1978, na Lazah v Tuhinju izpred kulturnega doma. I HRIBAR S Odred Kamniških gamsov 8 je letos izdal že tretjo številko o svojega glasila GAMSI. Gla- k silo ureja in pripravlja novi- 0 narski vod Črta, ki je 11. no n vembra praznoval prvo oblet- 8 nico ustanovitve. Glasilo je ^ pestro in zanimivo, saj vsebu- K je nekaj strokovnih napot- 8 kov, veliko novic in še marsi- (J kaj drugega. | Saš | Ilegalec X Kot prejšnja leta je odred B Bistriških gamsov tudi letos O ob dnevu republike - 29. no- 8 vembru organiziral že tradi- 0 cionalno akcijo ILEGALEC. §' To je taborniška igra, kjer taborniki - ilegalci, tako kot so 0 to delali ilegalci med NOB, h trosijo letake z revolucionar-0 nimi gesli, razobesijo zastave A na vidnih mestih, uničujejo 8 razne objekteNamen akti cije je obujanje NOB in doji kaz, da smo tudi mi priprav-V ljeni stopiti v bran vsakemu, n ki bi nas ogrožal, fi Na akcijo smo se začeli pri-6 pravljati že zelo zgodaj. Naš K novinarski vod ČRTA je iz-8 dal informator o poteku ak-h cij. Vsi vodi pa so izdelavah Wo razne letake. Med celotno akcijo pa je bilo po mestu slišati dosti vpitja, pokanja in tudi smeha. Ilegalci so tudi letos uspešno opravili nalogo^ saj so uničili pošto, občino, oba prehoda čez Kamniško Bistrico, razobesili pa so tudi zastavo. Od skupno osem ilegalcev je sovražnik odkril le štiri. Vsa čast ilegalcem, saj so znova dokazali, da znajo biti spretni in pametni, tako kot so bili med NOB njihovi vrstniki. Saš Nov uspeh tabornikov Sredi novembra se je ekipa odreda Bistriških gamsov udeležila tekmovanja za me-morial dr. Klementa Juga. Tekmovanje je organiziral odred Zlatorog iz Ljubljane. Tekmovanje je bilo zaprtega tipa, kar pomeni, da so taborniki reševali samo teste iz poznavanja ozvezdij, topografije, ognjev in ognjišč, na koncu pa še vrisavanja v karto. Po hudi borbi je naša ekipa v sestavi: Pahor, Lamber-gar, Drnovšek, Pečevnik in Dolinšek osvojila prvo mesto in znova dokazala, da cclolet- ne priprave niso bile zaman. To je bilo že tretje prvo mesto v letošnjem letu in ne manjka nam več veliko do naziva PARTIZANSKI ODRED. Saš Tekmovanje v kegljanju KS Šmarca je v počastitev dneva republike organizirala tekmovanje v kegljanju. Na kegljišču Planinka sta se pomirili ekipi KS Duplica in KS Šmarca. Zmagala je ekipa KS Šmarca z 2389 podrtimi keg-Iji (tekmovalcev po 100 metrov), medtem ko so tekmovalci KS Duplica podrli 2308 kegljev. Med posamezniki je bil najboljši predstavnik ekipe KS Šmarca Andrej Osolin, ki je v 100 metrih podrl 464' kegljev. Drugo uajvečje število podrtih kegljev je dosegla edina predstavnica ženskega spola Vera Osolin, tekmovalka ekipe KS Šmarca, ki je v 100 metrih dosegla 435 podrtih kegljev. cooocoecoecocceocisao I. Pečečnik A COSOV PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - Pl SPREJEM NOVIH ALPINISTOV Letošnja alpinistična sezona je mimo. Po gorah je zapadel sneg in dokler se vreme ne ustali in popravijo razmere, je čas relativnega mirovanja. Ta čas pa alpinisti občičajno izkoristijo za pripravo na novo sezono, obenem pa v svoje vrste sprejmejo tudi tiste pripravnike, ki so se v minulih sezonah izkazali z vzponi in tudi sicer dokazali, da so vredni naziva alpinist. Tako nameravajo kamniški alpinisti tudi letos nadaljevati s to tradicijo. V začetku decembra so bili teoretični in praktični izpiti, ki so precej obsežni, saj je potrebno za pridobitev naziva alpinist poleg določenega števila vzponov v vseh letnih časih dobro poznati tudi orientacijo, vremenoslovje, prvo pomoč, nevarnosti v gorah, izrazoslovje, zgodovino planinstva in alpinizma, osnovno reševanja v gorah, prehrano, trening itd. Tiste, ki uspešno opravijo izpit, pa čaka še ena preizkušnja, predno lahko rečejo, da so res alpinisti. Tej preizkušnji pravijo sprejem, sestoji pa v glavnem iz zanimivih vprašanj in pa toče po zadnji plati. In tak sprejem bo letos predvidoma 16. decembra v Kamniški Bistrici. PLEZALNA ŠOLA Delo plezalne šole poteka po programu. Zaradi lepega vremena v novembru pa je bila organizirana še ena tura v letnih razmerah. Tako so tečajniki v čisto kopni skali in lepem vremenu 18. novembra plezali Južni raz Ojstrice, nato pa še Lukmanovo in Preložnikovo smer v Vršičih. Za 29. november je bila planirana dvodnevna tura na Koroši-co, vendar zaradi nestabilnega vremena ni bila v celoti izpeljana. Po sneženju sta minila komaj dva dneva in v gorah je bilo zelo mraz, zato se sneg še ni ustalil in je bila velika nevarnost plazov. Zato so udeleženci plezalne šole v dolini Kamniške Bele vadili hojo z derezami. Ko pa se je vreme ustalilo, so odšli v nedeljo, 3. decembra na Kamniško sedlo, kjer so v ne preveč ugodnih razmerah prizkusili varovanje z vrvjo, hojo z derezami, uporabo cepina in druge veščine. VZPONI V NOVEMBRU Lepo vreme v novembru se je poznalo tudi pri plezalski dejavnosti. Tako so ta mesec člani AO Kamnik opravili kar 70 vzponov vseh težavnostnih stopenj. Plezali so v Kamniških Alpah, eden (Benkovič) pa se je podal celo na Klek. Od teh 70 vzponov naj omenimo samo najpomembnejše. V Skuti sta Plevel Janko in Dušan Podbevšek preplezala stolp, ki je že nekaj let mikal plezalce. Smer sta imenovala Mekinjska in jo ocenila s IV + Al. Ista plezalca sta z Ireno Mar-kuš preplezala tudi prvenstveno varianto Kamniške smeri v Vršičih. Varianto, ki je v največji meri preplezljiva prosto, so ocenili s V-VI. Kregar Marjan in Pollak Bojan pa sta naredila prvo ponovitev smeri Nad grapo prav tako v Vršičih. V Kleku je Benkovič Janez s soplezalcem iz AAO preplezal kar tri smeri VI. težav- nostne stopnje: Brankovo, Ta-janstveno in Žoharjev steber. Doma pa so bile preplezane še naslednje »šestice«: Kamniška v Vršičih (Podbevšek Dušan), Per-čičeva v Vežici (Benkovič Janez, Gladek Milan, Možek Mihela in Vetorac Franc) in Rumena zajeda v Koglu (Benkovič Janez, Berlec Franc). Omembe vredna je tudi ponovitev Belega raza v Dedcu, ki sta jo naredila Benkovič Janez in Vetorac Franc. PLANINSKA ŠOLA V torek, 5. decembra se je začela planinska šola. Organizira jo mladinski odsek PD Kamnik in je namenjena predvsem mladim, ki želijo hoditi v gore. V okviru te šole bodo predelane stvari, ki naj bi jih poznal vsakdo, ki hodi po gorah. Zato vabimo vse, ki jih planinarstvo zanima, da pridejo vsak torek ob 18. uri v prostore planinskega društva Kamnik. Čez zimo bodo v glavnem predavanja, torej teorija, kakor hitro pa bodo vremenske razmere ugodnejše, bodo organizirani tudi izleti. ZIMSKE SOBE Že večkrat smo v časopisu pisali o tej stvari, izkazalo pa se je, da še vedno premalo. Za kaj gre? Pozimi so planinski domovi zaprti, ker so zimski obiskovalci gora dokaj redki. Da pa bi tisti, ki se kljub snegu in mrazu vseeno podajajo v gore, imeli vsaj skromno zavetišče, so v kočah posebni prostori, ki so na voljo vsakomur. In ravno tu se stvar zatika. Če je zima huda in so koče težko dostopne, pridejo do njih običajno le takšni, ki vedo, kaj se spodobi in kaj ne. Če pa je milo vreme in dobre razmere, obiskujejo zimske sobe žal tudi takšni, ki nimajo pojma o lepem obnašanju in ravnanju. Za primer naj povemo samo to, da je bila zimska soba na Kamniškem sedlu dobrih deset dni po tem, ko so kočo zaprli in jo lepo pospravili, že vsa razmetana in posvinjana, in da so na Kokrškem sedlu predrzni obiskovalci poskusili vlo- miti v klet in ukrasti pijačo, kar jim je samo delno uspelo - skratka, da se dogajajo stvari, ki ne sodijo med kulturne ljudi, še manj pa med planince. Zato ponovno apeliramo na vse obiskovalce gora, pa naj bodo to redni ali pa samo priložnostni, naj pazijo na imovino, ki je last vseh. Naj počistijo za sabo, zložijo odeje in dobro zaprejo vrata, da bodo lahko tudi drugi, ki bodo prišli za njimi, v zimski sobi našli zatočišče, ne pa svinjak. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja enkrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.