Od Moškanjec. C. kr. glavarstvo v Ptuji je razposlalo glede potovanja Njih veličanstva od Celovca preko Maribora, Pragerskega, Ptuja, Moškanjec itd. ta-le razglas do srenjskih predatojnikov ia tudi žapBijakih aradov: ,,V petek 11. t. m. se odpeljejo Njih veličaastvo ob 7. uri 3. t, m. večer od Pragerskega in se podajo preko Ptuja, Moškanjec, Velike nedelje, Ormoža, Središča na Ogrsko. Občiaatvu nikakor ai zabraajeno, na onih postajab, kjer vlak ae stoji, ae zbirati ia Njih velicaastvn. avojo udanost ia nakloajeBoat nazaaajati. Od 9. ure večer počeBŠi pa mora prenehati vsako glaano akazovaaje udanoati, da se Njih veličanatvo ne moti v ponoeaem pokoja; sprejemi ia tadi nagovori Biao dovoljeai." Tako jaaai uradai razglas, o katerem pa ni hotel aičeaar vedeti aicer spoštovaai predatojaik Možkanjske poataje. — Oadi se je zbralo aekaj občiastva, med drugimi dva sreBjaka predatojaika, duhovBika ia učitelja, da po omenjeaem razglaau skažejo preavitlemu cesarju svoje apoštovaaje z aavadnim pozdravom. Ali predstojaik železaice je dobre četrt ure pred prihodom cesarekega vlaka se oglasil z resno besedo: ,,Ich muss die juagen Herrea bittea, aich rahig zu veraaltea" — t. j. mlade gospode proaim, da so mirai in tihi, — v mialih je meada imel nekatere oadi navzoče dijake, g. učitelja ia g. kaplana, ker dmgih mladih gospodov aismo videli. Domači župaik opozori predstojaika aa omeBJeni razglas ali oa ga pokliče v piaarao ia ma prečita neki ukaz prometnega ravaateljstva, katero akazaje mir in red povodom cesarake vožaje. Žapaik zapuati pisarno. — Ko pride c. kr. žendarm, ki je go- tove imel skrbeti za javai red — kar pa se nam je zdelo celo nepotrebBO —, ga pokliče predatpjaik postaje ter mu na samem aekaj naroči. Žendarm se vatopi k žapaiku ter mu Bazaaai, da ae ne sme Njih veličaaatvo glaaao pozdravljati. Zapaik ae opira na razglas uradai, kar potrdita sreajaka predstojaika — Margečki ia Možkanjaki; ali žaadarm ničeaar ne ve o tem razglaau. Ker ae aikomar ai zdelo priliČBo apuščati ae v dalaje beaedovaBje, _o atihaoli ia pričakovali vlaka, katerega amo puatili, molče, klobake v rokah držeči, mimo iti. Opazili smo pa, ker okna niao bilapregrnjeaa, Njih veličanstvo ia lepo število doatojaaatveaikov okoli Njih v lepo razsvetljeaem kupeju. — To je čuden dogodek. — Zdaj pa vprašamo: 1. Ne vežejo li tadi železaiškega predstojnika razglaai politiene gosposke ? 2. Misli li ta predatojnik, da amo tako plitve pameti, aaj bi ae vedeli, da ravnateljatvo železaiško zapovedaje le o redu in varnoati aa železnici in nikakor o tem, kako se nam je zadržati do Njih veličaaatva? 3. Zakaj pa so ameli v Ptuji ia pri Veliki nedelji pozdravljati presv. cesarja, kjer 80 ti le v eaakih okolnoatih? 4. Kako se predrzae c. kr. žeadarm zabraajevati, pozdravljati preavitlega ceaarja ia potem ae bahati 8 svojim poaašaajem, kakor se je ta žeadarm — po imena Karo, izuatil naaproti Možkanjakema predstojaiku: veadar se ni tako zgodilo, kakor je žapaik zahteval ? Kaj pa je zahteval ? Ničeaar, držal se je samo razglasa, kateri konea s temi beaedami: „0 tem ai jemljem čast, vam aazaanilo dati" — ,,zur eventuellen Veraalassuag" — če bi se hotelo kaj prirediti. Sledi podpia c. kr. glavaratva. Od sv. Lenarta v Slov. gor. (Ogenj.) 31. aag. ae je aa nezaani naein Dimatov hlev v srediai trga vžgal ia do tal pogorel. Da ni bilo kake veče aesreče, je pripisati mirnemu vremeau, dežni mokroti od prejaajega dae ter hitri pomoči ia brambi od straai ogajegasiicev. V torek t. j. kim. se atrašea ogajeBi petelin v noči o V^H uri v Setarovi, letoa že vdrngič, zabliaka in trem poaestaikom vsa goapodaraka poalopja razaa hia vpepeli. Nekega poaestaika dolžijo tega zločiaatva ia ga imajo zavoljo sumičenja že v drugič pod ključem. Se mu li bode pa dokazalo, se ne ve. Najhujae goapodaril je grozea elemeat v petek t. j. 3. kim. okoli poldaa v Žerjavcih, ker je ailni veter tulil in ga aetil. Vžgalo se je pri Vudlerci v liatajaku in kakor bi treail, plamenelo je celo poslopje. Od tod je močea veter ogeaj valil kakor morsko valovje k trem bližajim sosedom, namreč Tašnerju, Sumaaki ia Goleju, katerih poslopja so atala v trikota. Naatala je čudaa vroeiaa tako, da domači, ki ao iz travnikov pribežali, ai niso mogli ničesar rešiti, ae vse živine ne. Vsem štirim poaeatnikom je zgorelo okoli 30 glav živine, kakor par lepih volov, krav, telet, eno žrebe, 18 sviaj. Nizko zavarovaai so bili trije. Naši ogajegaailci ao delali, kakor levi od lj22 popoldan pa do deaetih v aoč pred, ko so čudea ogeaj poaižali in vao daljao aevarnoat odstra nili. Bog jim plati! Oaesrečeae pa priporočamo v usmiljenje dobrim ljudem Iz Šmiklavskega hriba poleg Celja. 10. septembra. (Steza do kapucinskega a amostana.) Iz našega hribt-eka še aiai, ljubi Gospodar, priaesel dozdaj meada aikdar nobenega dopisa. Daaes Ti pišem pa jaz aekoliko vratic, da ae Ti potožim o aepriličaoati, ki Baa prebivalce po Smiklavakem hribu in Liscah, žaga zadeti. Med kapuaovim gradom in kapu ciaakem samoatanom amo imeli vedno prav prijetao stezo, za katero pa bi trebalo zdaj aapraviti novo ograjo; dozdajšaja je aamreč že rea ailao slaba, zatoraj pa pot tadi aevaraa; kajti navzdol, pod vilo: Lidija ia pod zidom kapucinskega vrta, koder imeaovaaa steza drži, je globok propad. Kolikor smo slišali, je sklenil občiaaki zastop v Celjaki okolici, to atezo opustiti, da mu ae bi bilo trebsj, popravljati imeaovaae ograje. Kapuciaski aamo>staa pa, ki nima od te ateze aobeaega haska, tadi ai dolžea, si aakladati aepotrebaih stroškov. Če ae toraj ateza opusti, bomo mi, Šmiklavšcaai, deloma tudi aaši aoaedje po Kojuici in Liscah, ki obiakajemo tako radi kapuciaako cerkev, imeli velik ovinek, da pridemo v aamostan. Zdi se aam pa tudi, da maogim mestjaaom ae bo po volji, ako preaeha ta steza; kajti ravao od tod je ailao pnjeten ia mičea razgled aav Celjako meato ia vso okolico proti Vojaika ia Šmartaa ; tu gori ao maogokrat zahajali tadi ptajci, da ai ogledajo vao okolico. V Celji obstoji draštvo za olepšavo Celjskega mesta, katero je očedilo ali aovo razpeljalo že več stezic po Celjaki bližaji okolici, ali bi ne hotelo taisto vzeti v svojo akrb poprave imeaovaaega pešpota, če se okolišaBskemu občiaakemu zastopu že tako milo zdi, za potrebe aekaterih okoličaaov Bekoliko poskrbeti? Brez dvoma bi bila ae le okolica, temveč tudi meatno prebivalstvo hvaležno rečeaemu druatvu, ako ae loti tega dela. Iz Ptujskega okraja. (Hrvati ia nemškutarji Ptujski. — feloveaščiaa pri kazeaakej sodaij i, davkar ij i ia okrajnem glavaratvu v Ptuji.) Pred kratkim ata ae vozila dva Ptujaka nemčarja z aekim drugim gospodom v soaedao nam brvatsko Viaico. Domu gredoč srečali ao hrvatske godce, ki so gospode spodobao pozdravili, se ve, kot Hrvati hrvatski. To pa je aašo gospodo in njih nemčarska usesa hado zabolelo. Kar na mah ao začeli vam Hrvate psovati, nazvali ao jih ,,brvatske pse", ,,lirvatako sodrgo", rabili 80 tako grde psovke, da bi se jih vsaki olikaa Nemec sramoval. Ker Hrvatje niso molčali, hotela ata jih Ptujska aemčurja celo tepati. Toda naletela sta na koreajake; aprijeli ao ae in Hrvatje ao do dobrega Baklestili aearamna aemčurja, ki še Be veata, da se apodobi odzdraviti, ako naa kdo pozdravi. Se ve, kakor bi aekateri gospodje radi, da bi se vea avet aemški učil, da bi jih lože atalo, tako ata tadi Ptajska nemearja mislila, da morajo Hrvati zarad ajiju nemški zaati. Ko bi ae Bemčarji le povaodi tako popekli, kedar avojo apakedraao aemščiao poaajajoia vailjujejo. pa jim bode grebea kmalu aehal raati. — Nedavao imel sem kot priča opravka pri kazeaakej sodniji v Ptuji. Cadom sem ae čndil, da ae s aloveBskimi straakami apiaujejo povae nemški zapisaiki. Mialil sem, da se v Ptuji pri aodaiji izvršujejo razai miB. ukazi. ki zaakazujejo rabo aloveaščiae pri aloveBakih atraakah! Ali fli nekje zaano, da ae aasprotno godi ia ni pomoči? Kdo bo pomagal? Stranka si ne upa terjati sloveaakega zapisnika, ia zakaj bi ae zato pričkala z aradaikom, ker je ta valed svoje priaege dolžaa apolfljevati ceaarake zakone in zaukaze svojih višjih! Pomoči je treba! Tadi od glavae davkarije dobivamo spet vse le nemški, kakor tadi od okrajaega glavaratva. Davkarija nam pošilja le aemška plačilna povelja, neinake opomiae itd., kakor bi oaa bila na gorBJem Stajerakem ia mi trdi Nemci! Kako da okrajao glavarstvo čiala aloveaščiao, sledi iz tega, da je ta, kjer ae je žapniška in mežaaraka pravica rešila, razpoalala le nemška pisma, češ: to imaš zdaj Sloveaec in glej, da izveš, kaj je v njih tiskaao in piaaao! Ali je to eaakopravaoat, o katerej smo že toliko aliaali, katere pa še dozdaj nismo videli med aami? (V tacih in eaacili alučajih bo treba pritožbe od atrani narodaih gospodov odvetaikov in v skrajaih slučajih od aaših poslaacev, eicer oataae pri tacih ljudeh vae kakor je bilo. Ured.) Od sv. Andraža. (Poatni urad.) Od prvega avgasta t. 1. počeaši imamo tukaj poštni urad. Delokrog urada obsega vso žapnijo Andraševsko, tedaj soaečke; Arjavci, Gibiaa, Hvaletiaci, Slavšiaa, Drvetnici ia Vitomarci političaega ia sodflijskega okraja Ptujskega ; potem aoaečke ; Smoliaci, Župetiaci, Aadreaci, Spodaja ia Gornja Čagona političaega in aodniajkega okraja av. Lenarčkega v Slov. gor. in ves: Traovci pol. in aodflijskega okraja Ptujakega. Iz Konjic. Nek Koajiški čevljar, debel mož, je uai daa v krčmi nakajea po noči v veljko auho kad sklobotal, ter ai čeljuati zdrobil. Čaje se, da airomaku že apet lepo zaraščajo; to mu iz arca želimo, če ravno je ta revše po poslednji občiaski volitvi pošteae Slovence najhuje grdil in zaaramoval ter bil vodja nemčurake razgrajajoče drhali. Ko bi pa kdo djal, da ga je Bog aa tak aaoin po čeljustih udaril, bi jo pa utegnil zadeti ali ne zadeti, — ne vemo. Vaekako bilo bi tudi mogoče, da je Bog tega čevljarja tako oponmil, aaj ostaBe le pri svojih kopitih, kajti tak človek ni za viaoko politiko. Fehring, 9. sep. (Pogreb.) Daaes obhajali amo tukaj žaloatno slovesaost — pogreb tukajšnega gospoda žapaika Blaža Stermaa-a. Blagi pokojnik, vrli sin slovenake matere, rojeni ao pri ay. Miklavžu blizu Ljutomera, kaplanovali so celih 20 let v Cmareku in bili župnik v FehriBga, aa veliki župaiji, 18 let. Za blagi značaj pokojaika kaže že to, da sta si bila z visokočaatitim g. kaaoaikom Robičem celih 40 let aerazdružljiva prijatelja. Niso minule učenemu goapodu profeaorju počitnice, katerih bi ne prebili Ba staai ljubezajivega prijatelja Stermana. Dne 8. sept. je mrtvoud razrušil to prijateljstvo. K pogrebu ae je zbralo 36 duhovnikov med temi 9 rojakov Sloveacev. Nadgrobaico govorili ao dolgoletai ia zveati prijatelj Stermanov. Sloveaec g. dah. svetv. Josip Kovačič, doma iz Ormoža in župaik v Feldbachu. Ljudstyo je zelo plakalo po avojem žapBiku. Naj v miru počivajo! —a.