Ženska ročna dela in učiteljice. (Vzgojlnl In gospodarski pomen predmetaj Na zadnji seji ožjega sosveta UJI — Pov. Ljubljana se je govorilo tudi o ženskih ročnih delih in učiteljicah ter se je poslala pismena vloga na višji šolski svet, ki se je tudi že s btvar'o baviL Dovolite, da se sliši tudi mnenje od ženske strani. V današnjiii, ?ospo.iarsko tako slabih časih, se i>i mor»lo (.osvečati pouk.i v ženskih ročnih delih mnogo več pozornosti, kot se to godi sedaj. Trditi moram? da so ženska ročna dela najbolj zanemarjena panoga našega šolstva. Treba bi jih bilo reformirati in bolje gojiti v povzdigo našeua gospodarskega življenja. Obrabljen in star je pregovor, da žena lnši tri oglje podpira — vendar se njega resnica lahko vsak dan dokaže. tiiša, ki ima nečimerno gospodinjo, katera izda velike vsote za obleke in šivilje, propada; med tem ko pridna gospodinja hišo povzdiguje — z ročnim deloni. Gospodinja, ki zna sešiti sebi in otrokcm obleko in perilo, ki zna iz starega oblačila napraviti novo, ki vse doma zašije in pokrpa, prihrani sedaj na leto tisočake. V sedanji gospodarski krizi, v času draginje in pomanjkanja, ko dohodki ne krijejo izdatkov, je gospodinjska šted- ljivost posebno umestna. Ako greš skozi vas, ki tvori predmestje večjega mesta v Sloveniji, imena ne bom navedla, vidiš ob lepem vremenu postajati žene. Možje so v tovarni ali na železnici, žene pa gospodinijo doma. Vidiš jih stati v gruči, roke križem držati in klepetati. Kpliko dela jih čaka doma! Otroci se pode raztrgani po cesti. A one niso vajsne neumornega ročnega dela, ko roke z jezičkom vred ne mirujejo. - Kako se mi je dopadlo marljivo ženstvo, ko sem bivala na otoku Rabu. Če je žena šla po vodo, na glavi je nesla tovor, v rokah pa nogavico, in je neprenehoma pletla. Ako se je podala z oslom na trg, je osel mirno korakal, a ona je poleg njega vrtela vreteno in predla. Niti za trenotek niso roke mirovale, kljub kameniti poti, ker ceste niso tako gladke kot pri nas. Prej sem navedla primere iz delavskih krogov, pa tudi v »boljših« hišah seni videla marsikaj. Poznam mJade gospodične, hčerke bogataša, ki se mu je bogastvo v vojnem času še bolj razcvelo. Mož jc oblagodarjen s kopico deklet. Oče in mati sta marljiva kot mravlje, še dela vajena od prej. V mlajši generaciji pa se ne goji več smisel za delo, ki bi pri tako bogatili mladenkah mogel obstojati le v ročneni delu. Dekleta čitajo romane, flirtajo in — pušijo cigarete, to je njib vsakdanje opravilo. Kadar se pa omože. vsaka bo dobila gotovo moža, ker je bogata, če ga že ni* kadar se pa omože, pa postanejo nezadovoljne žene, ki iz dolgega časa miičijo raoža, ako jim ne posveti vsako prosto urico, ker same ne vedo, kaj početi. Ročno delo bi jim krajšalo čas in manjšalo nezadovoljnost, ki izvira iz pohajkovanja. Pri nas so bivale na letovišču dolgo  vrsto let znanke, Hrvatice, zelo izobražene dame; ena je po Hrvatskem znana  umetnica v vezenju. Te so do dobra spo-  znale naše slovenske razmere in jih mno- gokrat kritizirale. Rekle so, da se pri nas ne goji ročno delo v taki meri kot na Hrvatskem, kjer iina vsaka pokrajina svoje posebne vrste ročnih del, svojc posebne vzorce in posebne okraske. Rekle so mi, da tu na Slovenskem ženstvc nima smisla za ročno delo in tega je kriva šola, ki ga ne goji v zadostni meri. Seveda mi take besedc niso bile prijetne, parirala sem jitn po priliki z analfabeti na Hrvatskcm. Pa nanescl je slučaj, da sem se o resničnosti besed mojih hrvatskih prijateljic prepričala. Bila sein pri njih na obisku, pa pride k njim znanka. priprosta kmetica iz zagrebške okolice. Lepo je bila oblečena v narodno nošo, delo njenih i-ok. Prinesla je ročna dela na prodaj, ki jih je sama izdelala. Ima malo posestvice, redi dve kravici, je vdova, a njeni postranski zaslužek so pristna, domača ročna dela. Bil mi je zares užitek, se s kmetico razgovarjati. Koliko znanja jc imela o svoji stroki! Kazala mi je stare vzorce. žc njena inati jih je delala, razlagala to in ono tehniko, ter mi opisovala dele narodne noše. Pa sem si predstavljala naše žene dcma, vsaj pri nas; kje zainoreš s kinetico, ki opravlja svoje kravc. govoriti na ta način o ročnili delih. Uvidela sem, da so imele moje znanke prav, ko so trdile, da nas je nem.ški duh odtujil narodnun ročnim delom da sedaj ne poučujemo več ročna dela za narod, kar poučujemo je le surogat, ki se kmalu pozabi, ker si ne pridobimo nurodne duše. (Dalje prihodnjič.)