])!hiijiiio 10. ill -T», vsulicgii inesfica, «e je :: tisti da» in'aziiik pa en dtiii in't^jp. :: Ceiiii jim je s poštiiitio vred za rolo leto naprej i K, m po! leta 1 K. Karočiiiiia za Neničijoj lîosiio iii ilriige evropske di-žavo znaša 3 K 50 li, za Ameriko K. Dopise sprejema iirediiik^ naročnino ia :: o/naiiila pa tiskarna J, lirajoc nas). :: Občni zbor ,Meščanske ZvezeS združen s prosto zabavo. v nedeljo, dne 12. oktolira 1.1. ob polu 8. uri zvečer «klicuje „Meščanska Zveza" svoj oběni zhor, zilružon s prosto zaliavo, v dvorani AViiidisclierja v lîuiidiji. Kajprvo ae vrSi občni zbor, nato se bo vršila prosta zabava. Nobeden član naj nc zamudi udeležiti se te prireditve in povabiti tudi svoje prijatelje. Podružnica „Slov. Straže" za Novomesto in okolico. Poziv katoliskefia aboda, naj se orn;ani-zacija Slovenske Straže poživi po celi slovenski domovini, je našel odmev tucii pri nas. V nedeljo, dne 5. t. m. popoldne je sklicalo vodstvo tukajSqe podružnice zopet redni občni zbor v Šraiholu. Dasi je bil shod sklican še le zadnji trenutek in veliko somišljenikov za ii^ega sploh vedelo ni, so jo kîjub^temu zbralo lepo število Novoineščanov in Šmihcičanov. Zastopani so bili vai sloji od našeg-a ra^unmištva, veljavnega kmeta, pa do priprostoga kmečkega fanta in dekleta. Po poročilu o dosedaigem delovatgu in VClHvi odbora razložil jo v itavduSeiiiL busedah navzočim pomen iu namen Slovenske Straže dr. Ogrizek, kojega govor prina.šamo v glavnih obrisih. Osobito je povdarjal, da stremi Bíov. Straža za tem, da se narodno-obrambena misel demokratizira in popularizira. Nam ni samo na tem ležeče, da bode naroden naš mestni uradnik, pisar in komi, ampak da bode razumevalo narodno gibanje in narodno obrambo tudi naše ljudstvo, za kojega rešitev so gre. In naravnost nedosledno je od liberalne stranke, ki smatra našega kmeta iu delavca za manj vredno maso, a v isti sapi govori o deln za slovenski narod, torej o delu za manjvredno maso, kakor da reprezentira slovensk narod morda le mestna irakarija. Za slovensko ljudstvo torej gre in čc zbere liberalna stranka še toliko miljonov za narodno obrambo, na drugi strani pa propagira nevero in z i^jo združeno nemoralnost, BO vsi mimoni vrženi v vodo. Kaj bi nam pomagal«, če bi inonla liberalci reiSili na tisočo slovenskih duš iz iiemčnrskega žrela, ako jih pa ravno isti miljoni izročajo verskemu indirereiitiziiui in z njim zdruzeneiim telesnemu pro]>adu i Ali bi se ne reklo na ta način slovensko ljudstvo poditi iz dežja ])0(i kap? Francoski narod in francoske šole so gotovo narodno in kljub temu francoski narod propada, dasi ga ne ženejo v propast tnji šovinistični narodi, ampak domači sovražniki, t. j. verska iiidiferentiiost in z njo zdrnžeiia nioialna propalost. ~ Liberalci so v zadirjem času v neštetih slučajih dokazali, da oni niso sposobni reševati slovensko ljudstvo, ker so pisali po svojih časopisih na najosttidnejši način in prostaSko kršili vse zakone morale. To so vzroki, ki so rodili Slovensko Stražo. Slovenska Straža Loče naše ljudstvo braniti ne le pred nemškim nasitjem, ampak ga hoče obvarovati tudi pred drugo večjo nevarnostjo, pred moralno proi)alostjo. Zato jo tembolj treba obrniti vso pozornost jiroti nemškim napadom, ki hočejo našo ljudstvo ne le narodno, ampak tudi versko in moralno pogubiti. Z najhujšimi sredstvi delajo gotova nemška društva sistematično za tem, da naše ljudstvo odtujujejo veri in narodnosti. Slovenskim otrokom ne privoščijo že niti molitve in katekizma v inatern^m jezikn. Z zlatom obloženim oslom skušajo pokujiiti slovensko zemljo in jo razdeliti med importirane protestante. S priberačenimi zlati hočejo ohraniti nemiurske obrtnike in podpirajo s tem najslabši element med slovenskim ljudstvom. Vse to delovanje je dokazano z ne-pobitnimi dejstvi, katera Nemci sami priznajo. Edini in najhujši jez, ob katerem se razbijejo še nemški napadi, je ob mejnih krajih edino verska in moralna utrjenost našega ljudstva; ta je rodila značajnost, preko katere ne morejo niti vagoni nemškega zlata. Dobra ljudska vzgoja je tisti faktor, ki tvori iiaj-Inijšo odjiorno silo iiaSih obmejnih bratov. Vpričo teh dejstev je razumljivo, da se morajo zanimati zii naše obmejne bojo tiiiii kranjski rojaki in jih jio svoji moči podpirati moralno in gmotno. Nikdo naj ne misli, češ, mi Kranjci smo varni, do nas še kmalu ne pridejo. Kajti boji. ki so bijejo ob naših mejah, so boji iiašili predstraž in ko uniči sovrag te straže, pride vrsta tudi na nas. Skrajni čas je torej, da organiziramo vse ljudstvo slovensko v Slovenski Straži in podpremo moralno in gmotno naše brate ob meji, ki nas dan za dnom ojtozarjajo na pretečo nevarnost, češ, llaiutibal iiiite portas, sovrag je pred durmi ! V odbor so bili izvoljeni dr. Ciril Ažman, dr. Anton Ogrizek, Urban Horvat in župnik Štefan Trškan. Gospodarstvo. K reševanju malega kmeta. Naši mali kmetiji gre danes trdo, vendar še ni taka sila, da bi jo morali naši ljudje v takem številu zapuščati, kakor se to danes godi. (.-e tudi nima na.ša dežela toliko kruha, kakor ga imajo (.irtige dežele, vendar ga je za pridne roka šo zmeraj dosti. Po drugih krajih imajo bolj trdne in večje kmetijo, imajo bolj ugodna prometna sredstva in več industrije. Zato so jo tam tudi kmetijstvo bolj opomoglo. Pri nas jo treba kmetijstvo izboljšavati, pa bo kmalo več kruha in več dohodkov! Važen pogoj za to so ugodna prometna sredstva in ugodni trgovinski oiinošaji. Ce kmet lahko prodaja, se hitro poprime napredka. Glede prometnih, žil smo bili pa dosedaj grdo za-neniarjeui.' Belokrajina dobi še le sedaj pre-potrebno žcIeznico, pa tudi sicer šo ni želez-nično omrežje pri nas tako popolnjeno kakor bi bilo v našem interesu. Ni čuda, da se ob pomai^ktjivoni prometu ne more kmetijstvo povzdigniti. Današnje denarno gospodarstvo zahteva ugodnih kupčijskih zvez, kajti dobra kupčija najbolj podpira kmetijstvo in najbolj posjiešnje njegov naiiredek. Zato pa ostaja tudi nadalje skrb za dobre trgovinske odnošaje in za dobra prometna sredstva eden temeljnih . I>ogojev za razvoj našega kmetijstva. Drngi vaien pogoj za boljše izhajanje na kmetih je pa v naših rokah in se glasi samopomoč. Sami si moramo pomagati do bopcga kruha in sicer s tem, da se loprimemo bolj intenzivnega gos])odarstva ! E( iuo na ta način bomo več dosegli! Mnogo se stori danes za našega kmeta in so hvalevredna vsa prizadevanja in vse podpore, ki so namenjena za izboljšanje njegovega položaja, ali vse to ne bo rešilo našega kmeta, če si no bo znal kmet sam pomagati ! Vse te podpore so dosti premajhne spričo ogromnih potreb našega prebivalstva. Pomagaii si pa bomo, čo so bomo poprijeli boH intenzivnega gospodarstva, to se pravi, čo bomo z vsemi sredstvi pripravili zemljo do večje redovitosti ia z njo vred vse naše gospodarstvo do večjih dohodkov, iz živinoreje, iz pra.šičjereje in iz drugih panog kmetijstva. To nas bo rešilo! — Našo kmetovanje je za datiašiye naše jiotrobe ])remalo intenzivno, zlasti ])remaIo za naše malopo-sestniško razmere! Pri nas manjka gnoja in dela! Nekaka intenzivnost, ki je pa le navidezna, obstoji pri nas v tem, da sejemo po naših maiih kmetijah po 15 in več različnih sadežev in da sejemo po dvakrat na leto. Na ta način so zem^a močno izkorišča. Namesto ])a, da bi jo z dobrim gnojetijeiti in skrbnim obdelovanjem izboljšavah v njeni redovitosti, jo izmolzujemo, tako da nam ne more dajati boljših dohodkov kakor jih imamo. To se mora obrniti! Temu pomanjkanju, ki ga trpo naši sadeži i)0 njivah in naša živina po hlevih in ki se kaže nazadnje tudi po naših žepih, temu pomanjkanju treba najiraviti konec! Kako slabo skrbimo pri uas za izboljšai^je zemljine redovitosti in kako malo intenzivno je še na.šc gospodarstvo, o tem nam pričajo najbo^ naša gnojišča in sploh naše ravnanje z gnojem in gnojnico! Tukaj se vidi prav očitno, koliko nam še manjka do intenzivnega gospodarstva! Naša gnojišča so Se zmeraj najbolj zanesljivi barometer naše intenzivnosti! Z intenzivnejšim gospodarstvom se da naša mala kmetija Se povsod izboljšati! Seveda se ta preobrat ne more izvršiti naenkrat, kajti kmetija so počasi obrača in potrebuje nekaj let za svojo vspehe. Gotovo pa pridemo po poti samopomoči in intenzivnejšega dela do tega, da bo tudi doma več kruha in da bomo naše stroške lažje krili kakor so to danes godi. Pozabiti pa no smemo, da treba za intenzivnejšo gospodarstvo pridnih rok in da ne smemo ravnodušno trpeti, da bi nas pri našem delu mladina tako lahkega srca zapuščala kakor se to danes godi ! Pomagaj si sam in Bog ti pomore 1 Manj barantije, več reje in več mlekarstva. Naše kmetije so majhne, manjše kakor po drugih deželah. V takih razmerah moramo vse storiti, kar bi utegnilo naše dohodke povečati, Le na ta način, da bomo znali našo kmetijo bolj izkoriščati, bomo dosegli tudi boljše vspehe. Povsod pri nas se da še kaj več pridobiti! O tem ni dvoma! Treba pa je, da ubiramo prava pota. Vprašanje, ki je splošno važnosti za nas, jo vprašanje o reji volov. Ali je prav, da so pri nas voli tako pogosto merrjavajo in da je po naših krajih toliko barantije r" Ali jo prav, da se pri nas napravi toliko pota po raznih soj-movih? Ljudje hodijo celo tja na Žtajarsko, da kupujejo mlade voli, a katerimi po dapi ali krajši roji in rabi barantajo dalje po naših sejmovih? Reja volov je po naših krajih gotovo opravičena in z njo vred tudi razni sojmovi, ki jih imamo po Doleiyskem. Kdor motri naš gospodarski položaj nekoliko natančneje, pride gotovo do teh vzrokov. Ali da bi bila ta menjalna reja tako splošna kakor je danes in da bi se povsod redili v prvi vrsti le voli, kakor tudi, da bi se z njimi tako pogosto barantalo kakor se to sedaj godi, to je neopravičeno! Za marsikaterega posestnika bi bilo veliko bolje, da bi se poprijel kravje reje, da bi redil lepe in močne krave, ki bi mu dajale lepa teleta, mleko in vrh tega še potrebno delo, kolikor ga rabi za svojo kmetijo. Le stavimo si to vprašaiqe sem in tja, mali posestniki, in prepričan sem, da morate priti do tega zaključka. Poznam kraje, ki so dokaj imovitejši kakor smo pri nas in vendar redijo kmetje zgol krave in delajo z lyimi. Zakaj? Zato ker jim nudi ta reja dosti več koristi kakor reja volov. Prav posebno je važna reja krav za malega posestnika še posebno v takih krajih, kjer so mleko lahko prodaja ali pa kjer je LISTEK. Politično življenje Slovencev v srednjem in novem veku do Vodnika. (Abs. inr. lioilžM.) Srednji vek. Po odhodu Langobardov v Italijo I. 568. posedejo Slovenci poleg Obrov dežele južno od Donave. Nastopili ao takrat „Sloveui" kot mogočen, zmagovit narod, ki je pozneje ndrl celo na Bavarsko. Bivali so Oil današnge Bolgarske preko srbsko-hrvatskega sveta po Kranjskem, Primorskem, Koroškem, štajerskem, po zapadnem Ogrskem, Furianskem, Pusti Dolini celo do reko Kibnice (lîienz) na Tirolskem, in na severu po Solnograškem, Gornjem in Ni«em Avstrijskem, dasi tu niso bili tako gosKna-seljeni, kakor v južnih Jiokrajinah. ^ Slovence so obdajali okolo in okolo sovražni, ropaželjni iu podivjani sosedje. V boju ž ryimi so bili Slovenci spočetka srečni, a končno so zmagali močnejši Bavarci. Posebno veliko so morali naši pradedje pretrpeti od Obrov, katerim so tudi podlegli in zgubili tako svojo politično samostalnost, Da to raz-' morje ni bilo tako hudo, kakor ga rišejo mnogi zgodovinarji, zhvSti Nemci, razvidimo iz pisma, ki ga je pisal papež Gregor Veliki leta 600. solunskemu nadškofu: „Zaradi slovanskega naroda, ki — Vas nadleguje, se žalostim in bojim zelo; žalostim se zato, ker žalujem z Vami, a bojim se, ker so začeU udarjati v Italijo." Z letom 623. SQ začenja za Slovence nova doba, doba politične samostalnosti, ki je trajala poldrugo stoletje. Slovanski kralj Samo je rešil narod Obrov v bitki pri Vogastiburgu (1. 631.) iu ustanovil mogočno zvezo med slovanskimi narodi od Krkono.iov do Balkana in Adrijan-Bkega morja. (To je bil prvi poskus, ako ga smemo tako imenovati, ustvariti v podonav^u „Slovansko Avstrijo".) A mah je porasel Samov grob, kakor poje Prešeren, in stari slovanski greh je razcepil mogočno di'žavo. Šo dobrih sto let so kljubovali Slovenci sovražnim sosedom, dokler niso iskali pomoči proti Obrom pri Bavarcih in s tem dejstvom so polagoma izgubili svojo politično samostalnost. Frankovska politika (Bavarci so bili podložni Frankom) jim je vsilila krščanstvo in ž njim žalibog tuj jarom, ki je kruto tlačil in tlači šo danes naš mili narod. Slovenska samostalnost jo nehala, začela 80 je dolga, dolga doba tujega gospodstva, fevdne ustave in nasilnega potujčevaiga. Predno preidemo k podrobnemu slikanju javnih razmer mod Slovenci prod in po izgubi politično samostalnosti, boležinm Se iz one dobe vspodbud^jivo dejstvo, da je slovenski vojvoda Vojnimir s furlanskim mejnim grofom Erikom zadal smrtni ndaroc nekdaj tako nevarnim Obrom in tako maščeval stoletno krivice, ki so jih trpeli njegovi predniki. Obrov zgodovina več nc omenja, a žilav narod naš ostal je do današnjega dne. Podlaga državnim naredbam starih Slovencev je 'bila patriarhalno združena rodl>ina ali zadruga, ki je obsegala vso ^udi, ki so izvirali od istega praděda in imeli skupno gospodarstvo. Vsaka zadinga jo imela sta-rejšino, ki se jo navadno odlikoval po posebni zmožnosti in kreposti. Več zadrug je tvorilo žnpanijp ali župo, njeni probivalci so tvorili pleme. Združeni starejšine ene župe so se zbirali na skupno i>osvctovauje in volili župnega glavarja ali župana. Vsako pleme je imelo svoj grad, ki je sluàil v vojni za zavetišče. Županije so vladale same; le v nevarnostih in vojnah se je združilo več županlj in si izbralo svojega vojvodo. Mnogokrat ])a so znali Izbrani vojvode ohraniti svojo oblast tudi v mirnem času in nastala so tako dedua vojvodstva. Kadar se jo pomnožilo kako jileme, se jo presolil del plemena v drug kraj ali drugo deželo, priporočivši se pred odhodom bogovom. V novi domačiji so dali goram, vodam, polju in gozdovom ista imena, katerih so bili vajeni v stari domačiji, zato nahajamo še danes po vsem slovanskem in slovenskem svetu imena: Hum, Strmec, Dobrava, Javorník, Bistrica itd. Iz plemena so nastali narodi in ti so si izbrali skupnega glavarja ali velikega kneza ali velikega župana. Novega kneza so posadili z raznimi obredi na knežji prestol ter mu tako izročili vladarsko oblast. O tem umo-ščai^ju bomo govorili še pozneje, ko so Slovenci že davno izgubili svojo samostalnost. Dokler so bili Slovenci svobodni, so imeli vsi enake pravice, siromaki in bogatel, moški in ženske, dasi so bile bolj spoštovane one rodbine, iz katerih so jemali župane. Vezali so posebni pravni običaji; imeli ao posebno slovensko polsko mero, dača jim je bila odmerjena začetkoma po slovenskih običajih in imoli so svoj denar. Slovenci niso imeli sužnjev v tem smislu, kakor drugi narodi. Imeli so paČ Ijndi, ki niso bili svobodni in so jim morali služiti; to so bili vojni ujetniki. Črez nekaj časa so jih osvobodili; imenovali so takega osvobojeiica ognji-ščanina, ker jc smel sedeti s svobodniki pri istem ognjišču, Zai ruge so so šo dolgo ohranile, posebno prašičjarcja vcĚjcj^a pomena. Tudi v okolici Novejs^a mesta bi se morali nasi luali posestniki bo^ s kravjo rejo peiati, ki bi jim lahko prinašala s teleti, mlekom in delom dosti več dohodka kakor ^a imajo od reje volov. Pomislimo maio naS položaj, pomislimo na vso, kar je v zvezi z razširjeno kravjo rejo zlasti po naših krajih in gotovo pridemo tudi pri nas do tejra zakijučka, —r—■ Gospodarske drobtine. — KmoliJsko-iiAdiiljevalni tečiij se bo vrĚil tudi to zimo na Grmu. Učenci, ki ao dovršili ponav^jalno .šolo, in ki se žele nadalje izobraževati za kmetijski poklic, naj ae pravočasno zg-lase pri ravnateljstvu kmetijske šole na Gmm. Priglasila se sprejemajo do 19. oktobra t. 1. — (lOfiliodiiijsko-iiiHlnljevaliii tečaj v Šiiiilielii ae ima za dekleta, ki so odrastla ponavljahu šoli, otvoriti letošnjo zimo in bo trajal |)o dvakrat na teden čez zimo od novembra do sredi marca. Pouk se ima vršiti ob nedeljah od 8. tio 10. dopoludne in ob četrtkih od 2. do 4. popoludne. Ob nedeljah bo pouk iz gospodinjstva, ob četrtkih pa v ročnih delih. Opozarjamo na to lepo priliko k nadaljni izobrazbi naše stariše v okolici gospodinjsko šole v Šmihelu iti jih vabimo, da pošiljajo svoje hčere v ta nadaljevalni tečaj. Vpiaovanje za nadaljevalni tečaj se vrši v nedeljo 19. oktobra dopoludne v šmilielskem samostanu. — Teiiij za nizstreljovftiije zemlje priredi C. kr. kmetijska družba kranjska dne 18. oktobra na kmetijski šoli na Grmu pri i!iovcni mestu, 20. oktobra pa pri Sv. Križu pri Xo-staiijcvici. Vsak tečaj se bo vršil po naslednjem sporedu: 1. Predavanje o pomenu globokega rahljanja zem|je spioh. Tehnična pojasnila o ravnanju z varnostnim razstre|jivom, o njegovi opremi in rabi. — 2. Praktične vaje 0 razstreljevanju, in sicer: a) poizkusi, kako se z razstreli e va njem rigola zemlja; b) kako se uapravljajo drevesne jame; c) kako se rahljajo s]>odnje xeme^ske plasti v starejših sadovnjakih; d) kako se izstre|javajo drevesni parobki (štori). Pričctek vsakega tečaja ob 8. uri dopoiudne. Posameznega tečaja se lahko udeleži neomejeno število oseb. Tečaji so namenjeni predvsem tistim gospodarjem, ki sc zanimajo za napredek v kmetijstvu sploh, in še posebej za napredek v sadjarstvu. Zlasti opozarjamo na te prireditve vse posestnike, ki nameravajo krčiti gozdove, zanje bo ravno 1 z strehe vanj o drevesnih štorov ])osebno viižno. Tečajev naj bi se končno udeležili tudi trezni in zanesljivi delavci, ki bodo imeli tu priliko se popolnoma priučiti ravnanju s tem razatre-îjivom in bodo potom lahko v svojem okrožju proti plačilu izvrševali tozadevna dela. — l'ivMiioviiiiJe říoveje živine. Deželni odbor kranjski priredi letos niescca oktobra premovanje goveje živine na Dolenjskem v na-slfifinjih krajih: Dne 16^ oktoljra v Kostanjevici, dne 17. oktobra v Smarjeti, fine 18. okt. v Velikih LaAičah, dne 20. oktobra v Žužemberku. Premovanje so prične vsakokrat ob desetih dopoludne. Premovali so bodo biki, krave 3 teleti in brez teiet ter lepe teliee. — ritanje čeliel. Letošnje deževno vreme jo imelo za posledice, da so čebele primeroma ])rcma]o medu nanosile, ki j^a ])0trebujej0 za I)rezimovanje. Premnogi čebelarji bodo vsled tega vzimili prelahke panje. Iz tega razloga se je bati, da bodo čebele spomladi stradalo in da bodo marsikateri panj lakote umrl. Sestradani panji se sjtomladi le počasi razvijajo in dajo. Če aploh rojijo, pozne roje. Od takega čebelarstva imamo majhne uspehe in malo veselja. Da preprečimo to neugodnost, je svetovati našim čebelarjem, da naj raji še sedaj v jeseni pomagajo svojim čebelicam s STENSKI KOLEDAR za leto 1914 : je izšel v tiskarni J. Krajec nasi« : v Novem mestu. tem, da jih sedaj pitajo s sladkorno tekočino. Ta so tako pri])ravi: Raztopi se sladkor v vodi v razmerju; 3 kg sladkorja v 2 liti'ih vode. Tekočina ao segreje, da zavre; pene, ki se napravijo na površini, se s peuenco odvzamejo. Nato se pusti tekočino ohladiti. V porcijah najmanj po 1 liter na dan so pitajo čebele s to tekočino toliko časa, kolikor se jim hoče dodati, Ka tuk način z modom in sladkorjem dovolj jtreskrbljeno čebele najbolje prezimijo, spomladi se hitro razvijajo in je pričakovati od i\jih zgodtyih in močnih rojev. Politični pregled- Ki'iinjskï (lo/elui zbor. Cele mesce so liberalci grozili po vseh liberalnih časopisih, da bo ob zasedanju deželnega zbora sodni dan za Slovensko ljudsko stranko. Cele mesce so obmetavali našo jjoslance na najnesramnejSi način ter ])rerokovaIÍ konec naše stranke. — Zgodilo pa se je ravno nasprotno, kakor pregovor pravi, kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Tako pobita in osramočena še liberalna stranka ni bila. Sami voditelji liberalne stranke so se sramovali dejanj liberalnega časopisja, češ, kaj te cajtenge. Liberalni kolovodje so zvračali krivdo na vse mogoče faktorje, le sami niso hoteli ničesar krivi biti. Govorili so tako, kakor da bi za vse nesramne najiade ne bi sploh nič vcdeii, kot da so vse uma-zanosti liberalnega časopisja šle kar neopaženo mimo očij in ušes liberalnih voditeljev. Naši voditelji 30 dobro razkrinkali liberalne spletkarijo in laži. Dr. Jvrek in dr. Lampcstaizprašala liberalnim kolovodjem tako vest, da jim bo šumelo .še dolgo po ušesih. Dr. Krek je osobito ožigosal, da so vso Iiižnjivo liberalno gonje krive neznosne justičně razmere, ki dopuščajo le kake „štacunarje" in „birte" na sodni klopi, med tem ko 90 procentov zavednega in poštenega ljudstva no pride pri judikaturi do besede. Zato je stavil dr. Krek predlog, naj se čim prej reši ugodno vprašanje jiorotnih sodišč. Iz njihovega delokroga so mora izločiti tiskovne kazenske zadeve, da bodo sodili v takih pravdah pravi sodniki po poklicu. Dr. Lampe je orisal liberalno gonjo v pravi luči. Povedal jim je, da je njihovo j)i-sarjenje tako nesramno, da sc ga njihovi voditelji sami pred svetom sramujejo, zato pa uganjajo vse lum))arije pod zaščito in jtatronanco histerične žensko, ijiberald dan na dan pi.šejo o svojih zmagah in napredku, kakor so Francozi jtrod sto leti pošiljali zmagoslavna poročila domov, ko so marširali pod zmagovitim Napoleonom v Ru.sijo. Ko so so pa vračali, pa so prišli vsi razcapani in pobiti, da jih jo l)ilo strah pogledati. V.sak [logled je dokazoval, kako strašno jih je Bog udaril. Taki so tudi naši liberalci; bolj če je njihova stranka razdrapana, bo|j če odpada list za listom, bo^ če se pogrezajo v prepad, tem bo^ pišejo o svojih zmagah. Treba pa je Jo pogledati dejstva in ta pričajo, kako globoko je padla liberalna stranka po količini in kakovosti. Pesem, ki jo nastala ob priliki francoz-kega poraza na Kuskem, karakterizira kot nalašč tudi poraženo liberalno stranko. Ta pesem se glasi slovensko; Tambur, mar.š, brez bobna v dir, S kik|jo kinčan kirasir itd. Napetost med Tiirřijo iii Oi'ško. Komaj so Srbi ugnali Albance, že proti na Balkanu nov ogenj. Grčija in Turčija se nikakor ne morete sporazumeti glede egejskih otokov. Bulgarija, ki je komaj sklonila mir s Turčijo in postala baje zaveznica Turčije, že tudi mobilizira, da bi morda ob ugodni priliki nastopila proti Grčiji ali Srbiji. Tudi Srbija je začela ojačovati svojo postojanke ob bulgarski moji, tako da je nevarnost zopet velika. Največ upanja, da se ohrani še mir, daje nekterim optimistom šo Kumunija, ki bi baje takoj ndarila zopet nad Bulgarijo, ako bi slednja združena s Turčijo nafiadla Grčijo. Grčija iu Srbija že prežita, ako Turčija ne odneha ropotati, da planeto obe po njej. Vsekakor Se na Balkanu dolgo ne bo zasiguranega miru. All>niisko-srl»!ski boji. liazmero na Balkanu Se vedno delajo dii)lomatom veliko preglavic. Albanci se še sicer niso stopli med seboj a povzročili so krvave spopade s Srbijo. Kakšen namen so ])a pri tem imeH, Se pravzaprav danes ne vemo, kakor tudi ne za vzroke. Kekteri trde, da so se Albanci uprli za to, ker jim Srbi zapirajo jiol na nekdaj albanske sedaj srbske trge, ki .so za nje živ|jenskega vpra-šanja. Nekteri zopet trde, da stojo za Albanci Bulgari, ki hujskajo Albance proti Srbom, kar pa ni prav verjetno. Sicer so so ros bojevali v teh spopadih tudi bulgarski četaši, toda četaši niso odgovorni niti pokorni bulgarski vladi, ki za to tudi no more prevzeti nobene odgovornosti. i>a je kdo Al))ancem malo podpihal njihovo že itak precej roparsko žilico jo seveda verjetno; glavni vzrok je pa njihova stara navada. Albanci se še vedno ne morejo privaditi misli, da Srbija ni Turčija. Srbija jia je ravno v teh spopadih zopet sijajno dokazala, da je moderna država, ki hoče imeti mir in red ter ga zna tudi narediti. Kajti v teku dobrih 14 dnij jo srbska vojska popolnoma udušila albansko roparje. Prepodila je do cela Albance iz srbskega ozemlja in celo zasedla važne postojanke albanske, katere ne bo ]>oiirej zapustila, dokler se ne uredi albansko-srbska meja tako, da bodo Srbi varni pred vodnimi napadi ljubeznivih sosedov. Odmevi iz muhaberskega shoda. Novomeška kronika je zopet za eno „Častno aiero" bogatejša. Na muhaberskom shodu jo baje komisar Go|ja izrekel besedo „Korl". — Na tem shodu je bil seveda tudi navzoč novomeški „časnikar" Pire, ki se poleg svojih časnikarskih zmožnostij poča tudi s pa- ragrafi, ki branijo časnikarjem tudi častnikar-ske zmožnosti. In ker je čital, da se glasi v nekom tozadevnem paragrafu, kdor koga, bodisi „namentlich, „oder durch auf ihn passcnde Konnzeichen" žali . . . ., si je takoj mislil, da je ta paragraf za iijcga kot nalašč. Takoj je vložil pri tukajšnjem sodišču obtožbo tako na dolgo in široko, kakor hi se malodane šlo za kak veleizdajniški proccs, češ, da ga je vladni komisar sicer ne „namentlich", ampak „durch auf ihn passcnde Kennzeichen" razžalil. V prvi instanci je bila zaslišana jedina Drgančevka, znana prijateljica in braniteijica časnikarske časti in na podlagi iQcno verodostojne izpovedbo je prvi sodnik razsodil, da je komisar Golja res to rekel in da torej sicer ni „namentlich", ampak „durch auf ihn passcnde Kennzeichen . . žalil čast novomeškega žurnalista. Gospod Golja jo vložil proti temu vzklic in predlagal, da se zaslišijo tudi priče, ki so bile v rgegovi najbližnji bližini in po avoji verodostojnosti gotovo več pomenijo kot pa Pirčeva znana prijateljica. In v rosnici so bili zaslišani v krcsiji tudi g. poslanec Jare, dr. Ogrizek in trljo orožniki, ki so g. Goíji asistirali. Vse te pričo so potrdile, da so bile vedno v neposredni bližini Goljo in niso slišale besede „Kerl", osobito ne v taki zvozi, kakor jo trdi zasebni obtožitelj. Nasprotne priče celo same niso do cela soglašale, ker so ene potrdilo, da se jo to godilo zunaj, druge, da znotraj. G. Lotrič sam je izpovedal, da se je to godilo znotraj v veži. Dergančovka jo colo trdila, da ni videla v bližini nobenega nodoletnega fanta, kar iz njenega stališča popolnoma verjamemo; saj je bil vendar zraven sam Pire, v kojega črni bradi so se gotovo iažje vjeli njeni očesni žarki, kakor na obrazih nedoletnib fantov a la Groma in drugih. Dasi so bile nasprotne priče bo|j oddaljene od g. Go|jc, kakor od slednjega predlagano, so kljub temu baje to pričo natanko slišale besedo „Kerl". Sodni dvor jo verjel verodostojnosti Dergančevko, Groma in drugih podobnih prič in potrdil prvo razsodbo. Zagovarjal je Go|jo v prvi instanci dr. Ogrizek, v drugi dr. Dermastia, med tem ko je zastopal časnikarja Pirca dr. Slane, ki si jo stekel s to pravdo gotovo kvalitetni rekord svoje klijentele. Značilno pa je tudi za dr. Slanca, da je hotel zastopati dopisnika tistih listov, kateri so na nesramen načjn hujskali in napadali njegovega kolega dr. Ziteka oz. njegovega kon-cipijenta dr. Ogrizka! Sicer se je pa dr. Slane colo pri obravnavi sami obnašal vso prej kot kolegijalno, ko je dr. Ogrizku, zaslišanemu kot priči podtikal pričevanje, ki je bilo di metralno nasprotno z dr. Ogrizkovo izpovedb^ Bo|j če je dr. Ogrizek kot priča nota bei\ pod prisego izpovedal, da mu Goija krivca ni priznal, boij je dr. Slane trdil, da je di \ Ogrizek pričal, da mu je g. Go^a krivdo priznal. \ Dr. Slanca bi bil v tem položaju dr. Ogrizek \ pač opravičeno vprašal, kaj se pravi „vedoma \ neresnico govoriti" ; vendar dr. Ogrizek tega \ ni storil in pokazal, da kljub svoji mladosti \ razume več kuvalirstva in kolegijalnosti, kakor njegov starejši stanovski sokolega. Bil je to proces, za katerega so trezno misleč meščan niti zmenil ne bi. Novomeščani pa so skovali iz te malenkosti, ki sicer ni vredna, da bi so z njo človok sploh pečal, največjo politično afero. Kajti za to malenkost, da ne rečemo naravnost lapalijo, se je zainteresiralo novomeško akademično prebivalstvo, kot da gre za čast največjega politika. Seveda če pomislimo, da delajo pri nas v Novem mestu javno mnenje ne samo pri navadnem ljudstvu, ampak veliko bo^ pri naši napredni intelegeaci toli časnikarske potenco, je pač razumljivo, da jo bil na tem procesu med južnimi in vzhodnimi Slovani. Še dandanes se najdejo tupatam po Hrvatskom, Srbskem in Bolgarskem zadruge. A tudi tukaj propadajo in pride čas, ko ne bo več nekdanje slovanske zadruge. Deljenje zadrug jc kriva pogosto prevelika množina članov, novi nazori o osebni lastnini, prepirljivost žen posameznih rodbin itd. Z izgubo samostalnosti so jc javni red popolnoma spremenil. Slovenec jo postal rob nemških gospodarjev, ki so postavili pravice samo zase. To robsko stanje je bilo tako splošno, da so rekali; „V sužnosti žive Sleveni in daje ime slovenski in slovanski (sclavus) pomenilo naravnost sužirja. Slovensko ozem^e se je razdelilo v grofijo ali komitate. Oblast v komitatih so imeli grofje, pobirali so davke, zbirali vojsko in sodili, upravljali so tudi kraljeva posestva in skrbeli za javni red. Postavljal je grofe kralj sam, in sicer spočetka iz najve^javnejših domačih rodovin v komitatu. Kakor smo že slišali, jc pustil Karol Veliki Sc nekatere domače kneze in župane, da bo plačevali davek in pomagali Frankom v vojni, toda ta oblast je bila komaj senca prejsri^c samostojnosti. Časti jim niso vzeli, nekaj zato, da so mamili z naslovom slovenski narod, nekaj pa tudi iz lastnega dobička, kajti taki knezi so se dali rabiti frankovski vladi, kakor jo bilo drago. Takih „polom^enih značajev" je med Slovenci sc danes mnogo, posebno če se povspnejo nekoliko više. Po smrti Karola Velikega so piiSli na mesto domačih knezov bavarski grofje. Ta zadnji odsev politično samostalnosti so izgubili Slovenci okoli Jeta 828. ]»o nesrečnem poizkusu vojvodo Ljudevita, vladarja panonskih Slovencev, otresti se tujega gospodstva. Od tega časa jo dolgih tisoč let od najvišjega uradnika do zakotnega pisaia gospodaril Slovencem tujec, ki se jo kakor pijavka zadri v našo narodno telo, hoteč nam izdreti še najdražje, narodnost. A v dolgih letih svoje peklensko prakse je uvidel, da je zatiranemu narodu sam potisnil ob prvom najtadu najhuše orožje v roko, namreč sveto vero, in od tod danes ono divje blatenje vsega, kar kolikor toliko diši po verskem mišljenju našega naroda. A Korotan se je razlikoval takrat popolnoma od Bavarskega; imel je svojo narodnost, svoje običaje in svojo osebnost, zato je trajala zveza v upravnem oziru le približno poldrugo stoletje, nastala jo polagoma posebna upravna skupina; „Vojvodina Koroška", Gospodarji so bili tujci, staro slovensko ])ravo je zamrlo in se umaknilo nemškemu, po katerem je bil kralj neomejen gospodar zemlje, ki jo je pribojeval z mečem. Poprejšnji lastniki, slovenski kmetje, so izgubili skoro vse pravice do svojega zem^išča. Iz svobodnih posestnikov so nastali sedaj najemniki, užitniki, nekateri celo sužnji. Zemljišč niso smeli prodajati ali zapuščati. To jiravico je imel samo novi gosppodar, nemški posestnik, ki je veljal v socialnem oziru več nogo slovenski podložnik, dalje jo imela to pravico cerkev in v zadnji vrsti kralj sam. \ajemniki so morali tlačaniti novim lastnikom in jim dajati desetino od svoje živine in svojih )>ri-delkov. Mnogo domačih knežjih rodovin jo pomrlo, mnogo jih je bilo zaradi upora pregnanih iz dežele (Pribislav, Oiniisluv). Njih jiosestva so dobili bavarski plemiči. Majhno je število slovenskih plemičev, ki so ol)držali tudi ])od Franki svoja prejšnja posestva iu svoje stare pravice. Že Karol Veliki je poslal k nam neniških naselnikov, plemičev in giofov, in s tem se jc začela germanizacija slovenskih aljiskih dežel, katero so dovršili solnograški nadškofje, ki jih nemški narod «o more i)rchvaliti zaradi njihovih zaslug v tem oziru. Tudi cerkvam in samostanom so darovali Karol in njegovi nasledniki po cele vasi, mesta in grofije s prebivalci vred. Prisclniki so kolonizirali redko obljudeno slovensko ozemlje, zgradili so na gričih in hribih trdne gradove ter začeli tlačiti svoje podložnike. Zaradi prepirov, ki so nastali, ker so posamezni oznanjevalci svete vere mnogokrat bolj gledali na desetino nego na zveličaiyo duš, je Karol Veliki določil 1. 811, za vedno reko Dravo za mejo med oglejskim patrijarhatom in solnograško nadškofijo. Po mnenju nekaterih Nemcev je to glavni vzrok, da jo tekom 1000 let nemštvo prodrlo le do Drave. Zelo važno je v narodnein oziru, da se jc k^ubu tomu konce (ievetega stoletja udomačila med Slovenci po sv. Metodu uvedena slovenska liturgija; to se je zgodilo v časn, ko je bil vojvoda Arnulf še prijazen s Slovenci in sploh Slovani, kajti le ž njihovo pomočjo je upal priti na nemški prestol. A prekmalu so solnograški nadškofje s silo zatrli slovensko liturgijo in tudi Arnulf jo dvignil meč proti Svotopolku baš tedaj, ko so pridrveli od vzhoda jMadžari, se vrinili mod slovansko pleme, ločili južno Slovane od severnih in za vedno zatrli slovenski žive|j v Panoniji. — Zopet smo stali Slovenci, kakor nekdaj proti Obrom, sedaj z drugimi Slovani proti Madžarom na braniku zahodne ncnjške kulture. Vdrugič je splavalo po vodi upanje, ohraniti podonavjo slovansko. (Vničenje Veli komora vsko države.) (Daljo filodi.) tak interes, naše novomeške napredne akade-niično i;íobťažetie intclcgeiice. 2;niieilno je za naSe novomeško abderitstvo, da se no more povzpeti nad nivo navadnega cestneg'a postojmèa in si mora svoje duševne potrebe zadostiti magari tudi z največjimi lapalijami, O misera plebs academical Dopisi- Prečiiiii. V nedeljo popoldne, 28. sept., jo imelo naše katoliško izobraževalno društvo shod, na katerem je govoril g. dr. Anton Ogrizek iz Novega mesta. Lepo število zavednih mož in mladcničev je z velikim zanimanjem sledilo navduševalneniu govoru. Oo-vornik nam je povedal marsikaj tudi o gasilnem društvu, ki se snuje v naSi občini. Zadnji čas je ie, da dobimo prepotrebno gasilno društvo, da ne bomo navezani na milost drugih. Društveni predsednik, veleč. g. A, Žmidovnik, je poudarjal zlasti ljubezen do kmečke grude; baš izobraž. društvo bo skrbelo tudi za to, da dobi ljudstvo, zlasti naši fantje, ljubezen do kmečkega dela; na ta način je upati, da se vsaj nekoliko omeji število izseljencev. Prav hvaležni smo bili z nedeljskim shodom in le želimo, da se g. doktor še večkrat oglasi pri nas. Možje in mladeniči pa, ki vam je mar izobrazba, pristopite k prepotrebnemu izobraževalnemu društvu! TopUe«. Odrivaii so čas občinskih volitev — pa priti je moral sodni dan tudi za naše liberalce. Nekdanji stari agitatorji so omagali. Potrkali ao na razna vrata za pooblastilo, irîduSevali se nad onimi, ki so jih oddali K. L. Rt., toda prave korajže ni hotelo priti med liberalne vrste. Glavarji odločijo, da se sploh no udeleže. Kako je tudi mogoče, da bi se topli.ški libcralcc ponižal na Dolenjo ěice? Slednjič se zbudi nekdanja gibčnost v liberalnih udih iu liberalci nastopijo procesijo križevega tedna. Naprej koraka „oni, ki se ne briga" za volitve, to je tihi, jiočasni predsednik vseh živih in ranjkih liberalnih društev. Nabrani s silo po vseh hišah gredo skupno kakor na Turka. Xa volišču jim popada vse orožje iz rok. Po eno glasovnico so oddajali vsi zbegani. Kdo ne bi vstrepetal [tri pogledu na odločno armado okoličanov. Zato jih general zopet hîtvo zbere in hajd domov. Tolažijo se, da bo ie enkrat drugače. Liberalci posluh! Sedaj so zmagali sami odločni možje S. L. St. v vseh razredih jiH iimjhnem vašem odporu. Prihodnjič vas ne bo več mod živiitii, ker pade zadnji fort Toplice. Zato vas že danes prosimo, zavrzite liberalne Narodove punjttrjo, kor njimi àltotiujoto JlujvBÙ Tojj- licam samim. Domaće in tuje novice. Najstarejši ílulioviiik na Kranjskem. Devetdesetletnico je obhajal dne 25. septembra telesno in du.ševno zdrav g. častni kanonik Mihaul Tavčar, dekan v Žužeuiberku, Jubilant Je bil rojen na Bledu dne 25. septembra leta 1823. Dasi najstarejši duhovnik ljubljanske skolijo, je še neumorno delaven T službi. V maSnika je bil posvečen 1. 1847. Nov julvokal; v Koěevju. V Kočevju je odprl svojo advokatsko pisarno slovenski odvetnik dr. iiajh, ki je bil nekaj časa v Ribnici. — V Kočevju bodo v kratkem ustanovili slovensko ljudsko šolo, katere dozdaj še niso iineli, četudi je tam več sto Slovencev. Jllestiiii liianihucii v Kovem mestu. V mesecu septembru 1913 jo 181 strank vložilo 102.463 K 44 h; 105 strank vzdignilo 94.285 K 86 h; torej več vložilo 8177 K 88 h; 3 strankam se jo izplačalo hipotečnih posojil 1660 K; stanje viog 3,639.422 K 34 h; denarni promet 593.821 K 22 h. Vseh strank bilo jo 914. liranilnida in nosojilnica za Kaiidijo in okolico, registrovaná zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca septembra 1913 prometa 138.475 K 71 h. Vložilo je 134 strank 31.638 kron 37 h. Dvignilo jo 148 strank 31.4iy kron 84 h. Posojil je bilo danih 34 strankam ÍÍ6.800 kron. Zadruga šteje sedaj 2278 zadružnikov. l>Hžolni odbor kranjski je v svoji zadnji SBji podelil zagosjwdiiijsko šolo v Mniihelu pri Novem mestu 12 gojenkam ustanove in je sprejel eno plačujočo gojenko. — V času od 13. oktobra do 17. januarja jo sklenil deželni odbor prirediti v Kočevju tečaj za prvo pomoč pri nesrečah pri živini, — Nadalje je odol)ril deželni odbor zakonski načrt za zgradbo vodovoda za Stari trg in okolico pri Ornomiju in za uravnavo hudournikov Belca, Suha in tz Katidije, Ime tistega delavca, katerega je zadela pred 14. dnevi kap vsied pre-obilo zavžitega alkohola pri tukajšigem trgovcu Edmundu Kaatelicu šc do sedaj niso zvedeli. Koliko nesreč je povzroči) že ta nesrečni alkohol ali bolje rečeno pitje špirita! Kljub temu še Kaeteličeve goste ui ta slučaj si>amctoval. Dan za dnem še vidimo pred Kasteličevo hišo na istem prostoru neotesano toipo pijanih barab, ki s svojim obnašanjem gotovo ne vplivajo blagodejno na naše šolarje, ki obiskujejo Smihelsko šolo. Iz Šiiiilielii. Sedaj smo že Smihelčani bolj i)onosni, ko vozi že celi teden po belokranjski železnici mali „lukamatija" in pripravlja pot pravi lokomotivi. — Mi sicer pozdravljamo to novo zgradbo, z enim pa nismo zadovo^ni. Pri kandijskem kolodvoru so prestavili okrajno cesto malo nižje kakor je poprej peljala. Cesta pa, katera pelje iz Drske proti Smihelu, je še vendar ostala ne samo do kapelice, ampak celo do Sajetove hiše. Se le tam se nahaja na novo napravljena ograja, ki zabranjuje voznikom nadaljno vožnjo. Dan za dnem vozijo tudi vozniki iz Drske proti Smihelu po stari cesti iu še le pred Sajotovo hišo zapazijo, da ne morejo naprej in z veliko težavo rinejo vozove nazaj. Nii Iti tako skrito . . .! Na progi llršno selo - Birčna vas je prišel v roke pravice nek delavec Muznič. Pred kakimi šestimi leti je ta delal na Užaku na Ogerskem in tam ustrelil s samokresom nekega Ličana, drugo leto pa še njegovega tovari,Ša. Slučajno se jo sešel Muznič na naši progi z delavcem llaurinom iz Majerleta, ki je tudi nekiiaj delal v Užaku. Ko sta par dni občevala, sta se sprla in Maurin ga je ovadil orožništvu, ki ga je odpočalo v okrožno sodišče. Uini-lii je v Novem mestu gospa Gregore po dolgotrajni, mučni bolezni. Bodi ji zemljica lahka ! Najnovejša zveza. V zadnjem času se snuje za Novomesto in okolico zveza, kakorSne še Dolenjska ni videla; Zveza se bo imenovala-. „Zveza neodvisnih postopačev, „luft-inženerjev",žtirnaIistov, mlinarjev in Žagarjev," Kakor je videti, bo vsebovala ta zveza vso sloje neodvisnih Dolenjcev, Raztezala bo svoj delokrog osobito v Novem mestu in okolici. Izdajala bo tudi, ako bo dovolj „jeruša", svoje lastno glasilo „Neodvisni jjostopač", ki bo veren glas tega neodvisnega ljudstva. lirok iu Co., družiw z omejenim jamstvom, so i>red kratkim ustanovili v Novem mestu napredni novomeški juristi nilujŠe nadebudne generacije. Njihov glavni namen je napadati na najnesramnejŠi način po javnih lokalih mirne „klerikalec', /a predsedstvo se baje poteguje nek nadebuden belokranjski jurist, ki je zgrešil mesarski poklic. Sploh so sprejemajo le napredni avskultantje, prakti-kantje iu koncijiijenti. Nemška omika. Te dni so menjavajo vojaki. Novinci odlmjajo z domu. Odpuščeni vojaki se vračajo k svojemu poklicu. Naši fantje se |)ritožiijejo, kako naduto ravnajo z lyiuii nižji pre d S tajniki. Iz t^jihovili utit ao nt» manjka psovk: „Wiiidisehe Hundc"' in slične duhteče cvetke. Poroča se nam, da so nekateri topničarji v Ljubljani zadnjo nedeljo povzročili kraval na javni tilici blizo judsko kopeli. Prišli so v konllikt z državno policija, nekatere policiste so topničarji celo ranili. Vojaki so bili nemškega rodu. Odpust do-služencev je hil določen že na 5. oktober, a radi teh nemških „junakov" je bil kaznovan ves polk in je moral ostati v vojaščini do 7. oktobra. Mej tem so prihajali že novinci in-zato niso imeli prostorov zanje. Spati jih je moralo kar po več skujiaj, na mizah, v kleteh . . , in to zarad par nemških prete-pačev. No, slovenski fantje so potrpežljivi, a nemška oholost jih preveč zapostavlja. lJsoo nekem tovarišu še le drugI dopoldan, da ni mogel več ustreči naročilu. Vprašamo: Kje tiči ïîa-muda in ali se sploh še izplača posluževati telegrafa, če bi se z navadno dopisnico skoro isto doseglo? K zadnji razstavi,v St. Jpniojii. V nedeljo ta. oktobra l)o v Št, Jerneju ob 3, po-poludne poučno predavanje o povzdigi jierut-niuarstva in praSičjereje in sicer v dvorani kmetijskega društva, Pn tej priliki so bodo postavile na ogled kokoši štajerskega sulm-talskega plemena iz pcrutninarske postaje na Grmu. Vabimo zlasti naše gospodarje k obilni udeležbi. Ý Franc Dolinar, ribniški dekan. OdjiTta noů iu diiu tio grob» vnita, il dueva no jiovc noljoua lunfkEi. PresMQ, Jesen je. Velo listje pada raz drevja. Slovesen molk in čudna tišina vlada v srcih .,. In oglasil se je mrtvaški zvon in ponesel čez hrib in plan žalostno vest, da so je preselil iK te solzne doline v bopo večnost vi-sokospoštovani in iskreno ^ub^eni zlutomašnik l^Vauc Dolinar, ribniški dekan, častni kanonik, vitez Fr. Jožefovega reda itd. Franc Dolinar se je rodil 24, januarja leta 1841 pri Mežnarju, podružnice sv. Križa v Poljanah nad Škofjo Loko. Ljudsko šolo je obiskoval v domači župniji v Skofji Loki, kot lOletni deček ]ia je prišel v prvo gimnazijo v Ljubljano, Ker ga stariši niso mogli zdatno podpirati, je kot dijak večkrat trpel pomanjkanje. Po dovršenem gimn. študiju je bil sprejet v bogoslovje in je bil L avgusta 1. 1863 posvečen v mašnika. Za njegov poklic so značilne besede, katero je ])ovedal o priliki svoje zlate maše: „Ves čas svojega šolairja sem vedno mislil edino na duhovski stan. Nikdar v svojem živijenju se nisem pokcsal, da sem postal duhovnik. In če bi imel s šolangem So enkrat pričeti, bi postal zoj)0t duhovnik." 23. avgusta 1. 18ťi3 je daroval novo mašo v Poljanah nad Škofjo Loko, nato pa jo nastopil prvo službo v Dragatušu, kjer je bil kot kaplan do adventa 1. 1864, odkoder je prišel v Velike Laščo, kjer je služboval do sv. Uršulo 1. 1867. Še kot ribniški dekan je z vidnim veselem zahajal v Velike Lašče, Spominjajoč se preteklih dni, Nato je odšel kot duhovni pomočnik k zlatomašniku Alešu Jcralu v Horjul. Sam se jc izrazil, da se mu dozdeva, da je zato dosegel milost zlate maše, ker je cehh 11 let ljubeznjivo pomagal staremu zlatomašniku. Po njegovi smrti jc postal horjulski župnik in je vodil 18 let modro in goreče ondotno župnijo. Pod njegovim vodstvom je dobila hor-juljska župna cerkev nove, kamenite oltarje, nove orgije. Prezidal je župnišče, sezidal novo gos|)odarsko poslopje itd. Za razne zaslugo ga je horjuljski občinski odbor ob ločitvi izvolil za častnega občana. O sv. Martinu 1. 1896 jp prišel kot župnik in dekan v Ribnico, kjer je služboval 17 let, prenovil žujmo cerkev, sezidal podružnico v Hrovači itd. Ob šestdesetletnici Nj. Veličanstva je bil odlikovan s križcem Franc Jožefovega reda, 1.1909 je postal častni kanonik, 3. avg. t. I. pa je obhajal svojo zlato mašo. Ob tej priliki ga je imenovalo 5 ot)čin za častnega občana, ribniška duhovščina in Marijina družba pa mu je poklonila krasne darove. Predvečer zlate maše jo bila v Ribnici velika razsvet- ljava. Iu on se jo vozil veselja so mu pomoči »o trgu. Solze vidnega e lice, a vmes pa je padla grenka kaplja spoznanja: Vse je min-iiivo na tem svetu .... 23. septembra se je oglasil mrtvaški zvon in ponesel žalostno novico čez hrib in plan, da mu je smrtni angel utrgal nit rahlega živ-flenja. Bolehal je že dalje časa. Neprenehoma 00 ga hodile kropit množice prijateljev od blizu in daleč. Dan pokopa, v sredo dopo dne pa je zbral ob pokojnikovi krsti toliko udi, da takega sprevoda Ribnica še ni vido a, dasi marsikdo pomni pokop štirih dekanov. Sprevod s krsto se je razvil iz župnišča v župno cerkev. Po električno razsvitljenem trgu je viselo mnogo zastav. Pred krsto se je vrstila šolska mladina z učitc^stvom, do 60 duhovnikov, domači Orli in tri požarne brambe, za krsto pa so stopali sorodniki in zastopniki raznih oblasti. (Cerkveni poslovilni govor jo imel semeniški vodja g. dr. Lesar. Globoko v srca vseh so seglo zlasti one besede, v katerih je pokojnik izrazil svojo ]>oslednjo voljo: „Vence ])ri svojem pogrebu hvaležno odklanjam. Toliko bolj i»a priporočam svojim ljubim župljanom, da darujejo za mojo ubogo dušo nmogo rožnih vencev, svojim mnogim izpovodencem pa, naj darujejo zaT^jo eno sv. obhajilo." Duhovno opravilo in cel pogreb je opravil mil. g. prelat J. Flis, Prod hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču v Hrovačevem pa so prepevali tovariši duhovniki v srco segajoče žalostinke . . . Lo križ iiRin avcti govori, da /oiiot vidtiio Ë0 nad zvezdami. Dober duhovnik moli in dela za ljudstvo, da se razlije milost in blagoslov nad vso, kar je ustvarjenega. „Tako naj nas ima vsakdo za služabnike Kristusove in delilce božje milosti," je djal sv. Pavel. Zato pa verno ljudstvo vzglednega duhovnika, ki deluje v čast božjo iu splošni blagor v rosnici spoštuje in mu odpira vrata svojih src . . . Pokojnik si je postavil s svojim blagim značajem in vsestranskim delovai^em trajen spomenik. Bii je pobožen mašnik, skrben dekan, priznan katehet, goreč pridigar, ne-utrud\jiv izpovednik, med svojimi tovariši pa Ijubezi^iv „očka", kakor so ga navadno imenovali. Na vprašanje, zakaj da ljudje k njemu tako radi k spovedi hodijo se je večkrat po-.šalil : „Zato, ker sem malo gluh in vseh grehov ne slišim . , ." Pokojnik je bil pravi duhovniški značaj, ki je vsakemu dobro storil, ako je le mogel. Bil jo vsem enak: visokim in nizkim, bogatim in revnim, starim in mladim, grešnikom in pravičnim. Zase ni nabiral zakladov. Bil jo le hogat na dobrih delih. Svojim poslom je naročil izplačati plačilo za celo leto in če bi So kaj preostajalo, naj se izroči župni cerkvi sv. Štefana v Ribnici. „Blagor mrtvim, ki v Gospodu umro. Zdaj, reče Duh, naj počivajo od .svojega tnida, zakaj iijih dela gredo žabjimi (skrivn.raz. 14.13.) Jesen je. Veio listje pada raz drevja, luči vgaišajo in ljudje odhajajo. — Slovesen molk in čudna tišina v srcih ... Fr. 1'avšiČ. Akademiki, se jasni! Kar smo Vam prorokovali, se je deloma že zgodilo. Komaj so „Dolenjske novice" malo podregale v vsepodporniško dijaško akcijo, smo jih že ujeli. V „Slov. Narodu" z dno 4. oktobra 1913 poročajo novomeški napredni visokošolci o uspehu svoje veselice in iiri tem na prav neroden način priznajo, kar smo mi prorokovali. Pravijo sicer, da jim je napad v „Dolenjskih novicah" še le oči odprl, mi pa pravimo, da je ta napad odkril njihove prikrito misli. Saj sami pravijo, da so že skraja gledali to akcijo s skepso; seveda, ker so se gotovo bali, da „klerikalci" prehitro spregledajo. Samo mala notica je zadostovala, da že smatra novomeški napredni študent celo vse-podporniSko akcijo za ponesrečeno; kaj šele bo, ko bodo katoliški dijaki toliko „drzni", da bodo prosili za denar, katerega so sami pomagali zbrati. Zadostoval bo vsak še tako nmloukosten povod, ko bo celokupno liberalno dijaštvo slovesno proglasilo vsepodpOrniško akcijo za ponesrečeno in še slovesneje s pomočjo „klerikalcev" zbrani denar pobasalo. Novomeški dijaki so bili celo tako „nobel", da 30 vabili in priredili veselico pod firmo vsepodporniške dijaške akcije, ko so i)a že denar imeli v žejm, so pa nad vso taktično izjavili, da so veselico priredili le kot napredni študentje in da denarja ne bodo poslali, kamor bi ga iitorali, amjiak direktno v Gradec, Dunaj in Prago po lastnem prevdarkii . , . Kaj pa {loreče k temu odbor vsepodporniške dijaške akcije in kaj poreče k temu naše katoliSko dijaštvo? O vremenu. Vrenio v mesecu oktoln-u bode do 12. zelo spremenljivo. Potem bo nadalje lepa jesen, solnčno.in prijetno vreme z mrzlimi nočmi do 28. — V tem času manj lepi in cló deževni dnevi bodo 18., 22., 23. in 24. oktober. — Ravno tako deževno in spremenljivo bode zadnje tri dni. — Pa naj kdo reče, da ne znamo točno napovedovati vremena. Raznoterosti. Ml. redna skvipSčimi „Slovensko Stražo" se vrši prihodnjo nedeljo, dne 12. oktobra, ob 3. uri popoldne na Jesenicah, Naj bi so zbrali ta dan na Jesenicah vsi prijatelji naših obmejnih bratov. Posebno iz bližnjih krajev, iz našo lope Gorenjske, naj vsakdo pohiti na Jesenice, Iz Ljub^ane odhajajo udelcžniki z gorenjskim vlakom ob pol 12. uri dopoldne. * Nove umetniške nizgletlnico. V zalogi tvrdke Ig. pl. Kleinmayer i;- Fed, Bamberg v Ljubljani je izšla serija 6 nietniških razglednic 10 slovenskih narodnih pesmih (1—6). Razglednice, ki jih jo naslikal znani umetnik 11. Smrekar, izborno predstavljajo veselje in trpljenje slovenskega ljudstva po naših narodnih pesmih. Slikarju se je posrečilo, da je s pravim umetniškim razumevanjem v podobi podal vse miš^enje, ki veje iz narodnih pesmi, [imetniku moremo k delu le čestitati in upamo, da se bodo te krasno razglednice kar najbolj razširile med slovenskim ljudstvom. • Slabim letinam se naš kmet s pravilnim gnojenjem izogne. Dokazano je, da je ozimina, kateri se je dobro s Tomášovo moko g-nojilo, veliko bo^e prezimila in v obče veliko boij kljubovala vremenu in škodljivim mrčesom. Poleg hlevskega gnoja je Tomasova moka pri ozimini v dosego najvišjih uspehov v množini 400 kg na en hektar največjo važnosti. Pri gnojeiiju brez hlevskega gnoja se poviša ta nmožina na 500 do 600 kg na on hektar in poleg tega se prideno še primerna množina kalijeve soli in dušika, r Kujičija z dekleti — moderne tajnice, Neki Demetrij Mamoli iz Ogulina na HrvaŠkem je pisal več dekletom, ki so iskalo potom inseratov službe, da naj se zgJaso pri njem v Trstu. Dekleta so ros prišla in 011 je obljubil vsaki, da jo vzame za tajnico z začetno mesečno plačo 100 K. Povedal je dekletom, da njihovo delo ne bode težko in da ne zahteva nič drugega, kot da so prijazne z gosiiodi, ki pridejo v njegov urad. Nekaj deklet je ostalo pri njem, toda predno so nastopilo službo, katere bržkotne niti poznalo niso, jo aretirala policija na ovadbo nekega dekleta, ki je spoznalo sleparijo, njihovega Ijubeznjivega gospodarja in ga izročila sodišču. r Vojska Itodoíiiosti. Kakor vso kaže, so bodo v prihodnji večji vojski vojskovali vojak) tudi po zraku. Angleška država je sklenila, da zgradi zračno brodovje raznih zrakoplovov in letal. Razni pomorski pove^'-niki so izjavili, da je bolje opustiti nekaj oboroženih križaric in na mesto njih pa zgraditi več raznih zrakoplovov. r /idje. Statistika nam kaže, da živi na celem svetu ll,4t)3.8rti Judov ali Židov; od tega Števila jih jinpada na Evropo 8,876.299, 1,880.579 pa na Ameriko, Največ jih živi na Ruskem, in sicer nekaj nad 5,000 000, Mesto New York prekaša vsa ostala mesta s številom judov, kajti tu jih'je bilo glasom zad-m'ega (judskega štetja 905,000, torej bi nazivali New York lahko Novi Jeruzalem, V Londonu jih je nekaj nad 140.000, v Phila-delpbiji 100,000, v Chicagi 98.000, r 38 JetiMi iiodolžncii) v zajiorii. Dno 2, avgusta leta 1877 je obsodilo kazensko sodišče v 1'alermu na Italijanskem poljskega delavca Erazma Vassalo zaradi nekoga umora na dosmrtno ječo. Že poprej je bil celi dve loti v preiskovalnem zaporu. In pred aodnijo jo sicer zatrjeval, da ni zakrivil umora, toda to se mu ni verjelo. Še le sedaj se je posrečilo sorodnikom umorjenega dokazati rrjo-govo nedolžnost. l'o 38 letni ječi so ga izpustili in po nedolžnem obsojeni starček se je vrtiil v svojo domovino. Od svojih sorodnikov je^ našei pri življeii^n le še enega svojih sinov. Žena in vsi drugi sorodniki so mu med tem časom že pomrli. Značilno za italijansko justice je, da mu država ni le dala nobene jiodpore, marveč jo še moral plačati iz svojega prisložka v kaznilnici celo voznino; vrhu tega še bo moral izvrševati tkalsko obrt, katero se je priučil tekom svojega dolgoletnega zapora. Pri odjiustu iz kaznilnice jc rekel, da rade-volje odpužča vsem, ki so zakrivili njegovo krivično obsodbo. Loterijske številke. TRST, 24. septembra 3 33 89 54 62 GRADEC, 1. oktobra 2 8 33 {>9 S9 TRST, 8. oktobra 23 14 89 76 21 Drsžbeni ohlic. E 443/1;-) 11 Dne H. oktobra 1913 prcdp, ob polu 10. url bo pri tem Fiodisèii, v i/d»i St, S na podstavi odobrenih pogojev drni.b« Hledenb ncpreinifnin : k, o, Zajfjivrb, b) vi št,' 77 stavbiâée, njiva, gozd; b) vi, št, 78 KÍdanica, vico-grftd; o) vi. iit, fíVé travnik, Cenilna vrednost ad. iO 5568 K h ; itd b) 1094 K 70 b ; ad e) 340 K 40 h. Kajnianjii ponudok nd al 3712 K 18 h; ad b) 72» K 80 b; ad e) 22li K 88 b in pritikline kot par volov in razliěno gospodarsko orodje v renilni vrednosti 802 K, 1'od najnianj.šiin ponudkom bq no prodaje. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo odd. Il,, dne 2. BDiituHibra 1913. 18ú Sícckcnpfcrd-ovo :-: (ilíjíno mlečno mílo :-: od Bergmantt & Co., Tcsclten a. Elbe ostane idej ko jirej nedosegljivo sredstvo proti pěgani, kakor Indi neobhodno potrebno za racijo-nalno gojitev kožo ter nežnosti, kar neovrgljivo dokazn o ncbroj, vsak dan nam doSlib zahvalnih pieem, )obi so po 80 v komad v lekarnah, drožeri-jah, prodajalnah dišav i.t, d, Istotako sepriporoSa lîorgmannova lilijina krema „Manera" kot Čudovito Hredstvo za gojonjo nežnih rok; dobi bo v tubah 70 v povsod. 45-24-ltS U brezQlhohoIni gostilni v Rudolfovem na glavnem trgu v hiši g. pl. Fichtenau vsaki dan in vsaki itn mrzle iii gurke jn'jiiëe ter jedilu po jako nizki ťeni. llela in vrtia ktivii {lO 12 h^ ěokolada 20, čaj Ifi li itd. Gostilna se jako priporoča si. občinstvu tudi z dežele, ker se lahko po ceni zajutrknjc in obeduje. Stanovanje z več sobami na zračnem kraju v bližini kapiteljske cerkve, z velikim vrtom je od 1. dec. naprej oddati. Več pove iz prijaznosti uprav" " " ■ " 181-0-2 ništvo „Dol, Novic." 5 Velikiy dolgi lokal mestu. 191.3.1 Kouašjfega pomočniho m enega učenca sprejme takoj Leopold Kiiiidek, kovač v Podbosti p. Toplice. i82-;i-i Iz proste roko se ])roda ali i87-3-i mlin ali posestvo raje ])ač posestvo brez mlina. Mlin je nov pri Golem, župnija Št, Jernej. ~ Več so izvč pri A, I Antončičn, Prapreče .št, 3, Št. Jernej, Uolcrysko. Polkpiti VOZ dobro ohranjen, rumen, iz jesenovega lesa, je ceno na prodaj. Knez Aiiersjiergov gozdni urad v Sotoîski. Pošta Straža, Kranjsko. no NUISOL" od Bergrnartn & Co., Tetsclien a. [Clbc je in ostane slej ko proj nedosežen, kot jiresonetljivo naravno harvihi las ia hrk. Dobi se plave ^dond). konijtanjeve in érne barve steklenica po K 2'50 v lekariiab, rtrožcrijab in brivuioah, 45-10-lt Motop-iioio i se takoj proda. NotîiiiïnEje pove uprava Dol. Hovic. GrošíSína Srebrnike pri Rudolfovem odda drva v polenih (Sclieitholz) in krepclcih (Priigelholz) in nadalje druge odpadke (v debelosti do 7 cm.) reiia; Kubični meter drv v poleiiili postavljen v Rudolfovo aH v enaki daljavi kakormestood gozda ležeče kraje 7 K. Krejiclci kubični meter . . . , 5 K. Drugi odpadki (v debelosti do 7 cm), katere si pa ima kupcc sam nasekati, na licu mesta v gozdu voz po 3 K. Naročila sprejema iíto-3-i Oskrbništvo Srebrniče. 184-0-1 V Sprejme se poštenih kmetskih starišev in ki ima veselje do steklarske obrti in mešane trj^ovine pri tvrdki Franc Konda, v Nov. mestu. 175-0-2 Vajenca dobre hiše takoj sprejme manufakturna trgovina Jos. Ogoroutz, Novo mesto. 180-0-3 Mlin « želi vzeti v najem « ali na mero, 00 " Kdo? Pove uprav, Dolenj. Novic proti znamki 10 v. Oskrbništvo Ruperčvrh pri Rudolfovem sprejme sekace za izdelovanje bukovih pragov (švelarjev) v gozdu v Gorjancih, Plača C5 vinarjev od vsacega praga. 170 Keil^ lak najboljši lak zii tla iv. mehkega lesa. Keil-ova hel« prevlaka (glnzural za iimivalnc mino 90 v, Keil-ova pasta na rovlje iiO v. Keil-ov lak xn Klatenje okvirjev dû v. Keil-ova loířilo wi póde !)0 v, Koil-ov lak Ka kiohuko v rtizlifnih barvab iniu vedno v mlogi tvrdka: J. Picek, Novo mesto. Crnometj: .Amon Zure, Idrija: Val. Lajiajno. Kamnik: I. 1'ttok. Koćevje- Frani l^o^v. Kranj: Frani' Holeni;, Ljubljana: Ijcskovoe & Mcdfo. Skotja Loka: M, Žigon; Zagorje : Kih, E, Jlihelřií, Radovljica: Otto Hoinan, Išče se zastopnik in prodajalec briketou za Dolenjsko, Zaslužek okolu 20%. ss Več pri St. & C. Tauzher v Ljubljani. obstoječe s treh sob v pritličju, s pritiklinami, so «ddii takoj stranki lirez malih otrok. Poizve se pri Ani Deriruiu; v Kandiji štev. 154-0-3 Proda se iz proste roke ! ! Posestvo ! ! obstoječe iz hiše, vrta, njive in iz dveh delov dobre hoste. Hiša leži poleg deželne ceste v Jurki vasi h, št. [iripruvna posebno za kako obrt. iVcjT hiše je vrt s sadnim drevjem in takoj zraven njiva kake 4 mernike posetve. Eq del hoste je smrokovina drti]y;o pa hrastina in bukovje. Kupci naj se oglawijo pri Janezu Kramaršič posestnika v Dol. Straži C7, 173-2-2 Ruperšha gostilna pri kolodvoru „Birčna vas« se odda v najem od ÍÍ2. oktobra naprej. Ojjla-siti se je pri oskrbništvu v Kuperčvrlm, pošta Kandija. i78-0-a Tri pssestva z lepimi hišami z vodnjaki, z več parcelami vinojiradov, z vso vinsko j^ripravo, a letino ali brez letine, s hostanii, so takoj na prodaj na Trški «iori. Natančneje pove Jos. Hakiir, posestnik Trška f^ora, pošta i7()-2-2 Št, Peter pri Nov. mestu. Najboljše urejena TiSKflRNil na Dolenjskem, ki izgotauljti usQltoupstne tiskovine točno :s In iiilno. je turdha :: 1 Krajec nasi, v Novem mestu, ki ima tudi prov dobro :: :: UPEjeno :: » knjigoveznico, ki izvršuje vso navadna, kahor tudi vsa najfinejša dela solidno, točno In ceno. 153-4-4 Tomasova žlindra z /VKZDTNO ZN.V.MKO se uporab^'a zlasti o jesenski setvi na vsaktcri zemiji najboljšim uspehom. Kolikor težja je zemíja, tem preje iti močneje naj so gnoji s Tomášovo žlindro. Zajamčeno čista ter polno-vredna Tomasova žlindra z zvezdino znamko se prodajo le v plombiranih in z našo vpisano varstveno znamko zaznamovanih vrečah. Dobiva se v vseh po naših lepakih z zvezdiuo znamko zaznamovanih prodajalnah. Tvornica za Tomášovo /liiulro G. m, b. H. Berlin W. Svari BO ]ired n^aujvrodnim blagom , S6 Želi vzeti v najein. — Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom- 188 Teliki lokal, itoštnoležeče Itiidolfovo. Dva učenca se takoj sprejmeta iz poštene hiše, ki imata veselje do mesarske obrti v starosti od 14 do 18 let pri Jernoj-u Fabjan-u v Novem Popolnoma varno naložen denar Hranilnicfl in posojilnica za KaiidiioinjfaoiicD reg. zadrtiga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po WW D= Josip Strašek se je preselil V lastno hišo poleg ženske bolnice. i-o-n na leto breK odbitka rentoega davka, katerega aama iz svojega plačuje. Za hranilno vlogo kakor /.a tbo posojilnifno obveznosti — jftiiiři polog mervnega /aklad» in deležev éesi íilíOO /.ndruínikov x vsem BVojim premoženjem, H tega so razvidi, da mal^jkateri douarnl zavod nudi tolika varuosti kakor kuiidtjaniika hranilnica.