Stran 365.
Obrtnija.
i
Komu škoduje uvažanje laškega vina v
Avstrijo?
Odkar se vpeljuje laško vino v avstrijske dežele po znižani carini, trpijo več ali manj vse naše vinorodne dežele. Na Dolenjskem tega dosedaj nismo Bog zna kako občutili, zato pa trpe toliko huje vinorejci po drugih avstrijskih deželah.
Najhuje so prizadeti Dalmatinci, potem Tirolci in Primorci, tedaj vinorejci po takih deželah, ki so navezane na to, da se vino izpeljuje in prodaja v druge kraje. Tem deželam delajo Lahi s svojim vinom hudo konkurenco, ki postaja od leta do leta neznosnejša, in ki utegne postati prav usodepolna, ako se razmere ne obrnejo na bolje in se ne odpravi nesrečna vinska klavzula.
Najhuje trpe Dalmatinci, ki so zgubili najprej svojo cvetočo kupčijo s francozko deželo, in ki se morajo vrhu tega še boriti z laško konkurenco. Tej deželi preti v vinarstvu popolen propad, ako se razmere   ne  izpremene.
V čem pa obstoji ta velikanska škoda za imenovane vinske dežele? Ali v tem, da prodajajo Lahi boljše vino, kakor ga zamoremo mi pridelati, ali v tem, da ga prodajajo po tako nizki ceni, da ga pri nas ne moremo po tej ceni prodajati?
Škoda, katero trpi avstrijsko vinarstvo vsled znižane carine za laška vina, prihaja od tod, ker se laška vina prodajajo po tako nizki ceni, da ni mogoče z Lahi tekmovati. Vkljub carini in prevoznim stroškom pridejo laška vina po tako nizki ceni v naše kraje, da bi morali naša vina v zgubo dajati, ako bi hoteli z Lahi konkurirati. Nizka cena laškega vina je vzrok, da pada cena dalmatinskim in tirolskim vinom od leta do leta.
Kako nizka je cena laških vin, nam kaže sledeče dejstvo, da se dobe pitna laška vina postavljena na Dunaj po 10 do 11 gld. 1 hektoliter. Na različne postaje južne Tirolske se pošiljajo prav pitna bela „SanseveroK-vina po 11 gld. do 12 gld. 50 kr. hektoliter.
Za 12 do 14 gld. se dobe že 1 hektoliter prav dobrega laškega vina in za 15 do 17 gld. se kupujejo že najboljša laška vina.
To so cene, s katerimi ni mogoče avstrijskim vino-rejcem konkurirati, ker jih vinski pridelek v sedanjih okolščinah več stane.
Tem nizkim cenam laškega vina je tedaj pripisati, da se nahajajo nekatere avstrijske dežele v obupnem položaju, in da jim preti popolen propad, ako se nesrečna vinska klavzula ne odpravi, oziroma ne naloži na laška vina zopet visoka carina.
Kako zelo trpijo navedene dežele zastran vpelja-vanja laškega vina po znižani carini, pričajo nam razni shodi, ki se prirejajo po vinskih deželah za odpravo visoke klavzule. Ni še dolgo tega, da so priredili Dalmatinci v Šebeniku tak shod, katerega se je udeležilo na tisoče ljudstva, ki je hrupno zahtevalo pomoči in sklenilo, da se odpošlje deputacijo do cesarja samega, ki naj s posebno spomenico pojasni obupen položaj dalmatinskih vinorejcev in prosi, da se vinska klavzula odpravi.
Tudi deželni kulturni svet Tirolske se je že obrnil s posebno spomenico na kmetijsko ministrstvo, v kateri opisuje nesrečni položaj avstrijskega vinarstva in prosi nujne odpomoči. V tej spomenici pojasnuje, da se je vinski pridelek v celi državi znižal v letih 1891. do 1897. za 4 milijone hektolitrov na leto, in da imajo vsled tega avstrijski vinorejci za 60 milijonov gld. manj prihodkov na leto. V celi tej dobi so potemtakem za 400 milijonov gld. na izgubi. Da je res tako, povzame se najložje iz zemljiških dolgov, ki so se v tem času silno pomnožili in rastejo od leta do leta. K vsej tej nesreči je prišla na zadnje pa še vinska klavzula, vsled katere se še ta pridelek, ki se sedaj s težkim trudom in obilnimi stroški dobiva, ne more spraviti po pravi ceni v denar. Ker preti za naprej znižana carina za laška vina tudi nam Dolenjcem škodovati, zaradi tega se moramo tudi mi pridružiti vinorejcem drugih avstrijskih dežel in delati na to, da se naloži na laška vina visoka carina, vsaj tako visoka, da se obvaruje domači pridelek pred sedanjo konkurenco, ki je za mnoge kraje pogubo-nosna, in ki preti tudi nam provzročiti mnogo škode.