—    156   —
Novičar iz mnogih krajev.
Car Miklavž, ki je bil na Dunaji z veliko častja sprejet, je 12. dan t* m. Dunaj spet zapustil in se v Prago podal k cesarju Ferdinandu, po tem gre čez Berolin domu. Sliši se, da je veliko rusovskih redov razdelil. V spomin tega časa se bo medalja skovala, na eni strani z obrazama našiga in rusovskiga cesarja, na drugi pa s spomenico. — Ker se pogostama primeri, da se skušajo vojaki k pobegu ali sicer k nezvestobi do cesarja zapeljavati, določi cesarski patent od 6. t. m. kazni, po kterih se imajo taki zapeljivci kaznovati, namreč od 6 mescov do 10 let s težko ječo, v tisti deželi pa, kjer je nagla sodba (Standrechf) oklicana, se imajo ob glavo djati. Ta postava bo 14 dni po raz-glasilu v veljavo stopila. — V vojniškim imeniku sebere, da je sedaj v cesarski armadi 7 maršalov (med temi Wel-lington in Paskievič), 23 generalov topništva in konji-kov, 103 vojnih maršallajtenantov, 145 generalov in 244 polkovnikov. — 7. in 8. dan t. m. je bil na Dunaji zbor za osnovo deržavniga gojzdnarskiga društva; snidilo se je 87 gojzdnarjev iz vsih dežel cesarstva, ki so se posvetovali o postavah tega noviga društva. — Na Dunaji se snuje društvo, v ktero bojo manj premožni ljudje od spomladi do jeseni vsak mesec po svoji moči donašali majhne zneske v denarjih, s kterimi se bojo o pravim času derva, moka in krompir nakupili, pozimi pa deležnikam po vloženim znesku te reči delile. — Iz Ogerskiga se sliši, da poljski pridelki dobro kažejo, ker so se pa dežji in gorkim vremenu zlo poboljšali. — Na Mar-skim se pogostama od požarov sliši. — Dunajska Marijno društvo za podporo katoljških misionarjev je razglasilo unidan, da ima dosihmal 25.666 fi. v ta namen nabranih. — Poslednji Teržaški časnik pove, da je za katoljške misionarje za srednjo Afriko namenjena železna barka, ki se imenuje „SteIIa matutina" (zgodnja danica), z vsim moštvam 29. sušca srečno v Chartum prijadrala. Ravno je tudi v Dunajskih novicah pismo natisnjeno, ki ga je g. K no bi e h er 16. prosenca Marijnimu društvu pisal, v kterim se bere tudi od velike nevarnosti , v kteri so po silnim viharji popotniki bili. — Tudi nadvojvoda T o s k a n s k i je vstavo, osnovano 15. svečana 1848, zavergel 8. dan t. m. — Velika slovesnost na Martovim polji 10. dan t. m. v Parizu je pretekla, brez da bi bil Napoleon cesar oklican. Vojaška parada je bila krasna; proti poldne je Napoleon prijahal in po tem delil poveljnikam vojaških kardel nove bandera, na kterih je orel z razpetimi perutnicami. Po telegrafiških naznanilih zvemo, da konec Napoleonoviga govora se je takole glasil: „0rli cesarja so se mogli spet prikazati, ker je Francosko zopet svobodno. Prejmite vnovič te orle, ne da bi z njimi žugali vunanjim deržavam, ampak v znamnje nase neodvisnosti". Te besede so bile z veliko slavo sprejete. — Toliko povejo telegrafi. Kaj pa te besede pomenijo je teško vganiti. Človek ima zares zato jezik, da svoje misli skriva !