cena lir 25
Poštnina plačana — Speti, abbon. post. H fr.
GOSPODARSTVO
l’ R G O V I N A ♦ F I NANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT » KMETIJST VO
leto viii. št. i87	petek, 19. novembra 1954	trst, ul. geppa 9 - tel. 38-933
JUGOSLOVANSKO ITALIJANSKA POGAJANJA IN TRST
ZA 76 MILIJARD ZAKLJUČENIH POSLOV
na letošnjem mednarodnem zagrebškem velesejmu
Kaže, da se je med Jugoslavijo in Kalijo po rešitvi tržaškega vprašanja ustvarilo novo ozračje, ki ca hočejo državniki izkoristiti Vlasti za pospešiitev trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja sploh. Z druge strani pa sc bila nova pogajanja potrebna, ker zapade konec tega leia trgovinska pogodba, sklenjena 28. novembra 1947 in do-fio!njena z dogovorom 4. avgusta 1949. Trgovinska pogajanja so se pričela 15. t. m. v Beogradu.
Med Trstom in Jugoslavijo je bila še pred kratkim sicer sklenjena ločena trgovinska pogodba, vendar je njen okvir zelo ozek. saj predvideva izmenjavo v vrednosti komaj 1 milijarde 200 milijonov lir. Zato je za tržaške poslovne kroge, ki nastopajo v veliki me-j ri kot posredniki v izmenjavi med Ju-| Soslavijo in Italijo, toliko večjega pomena dokončna ureditev trgovinskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Zelja po pospešitvi te izmenjave je na obeh straneh — v Jugoslaviji in v Italiji — vroča. Obe državi imata pasivno trgovinsko bilanco z zunanji in svetom, obe želita pospešiti izmenjavo in dvigniti izvoz. Postavlja se vprašanje, kaj se da v tem pogledu narediti.
Na podlagi razvoja v preteklosti vsaj do neke mere lahko presodimo, kaj se bo dalo storiti v bodoče. Trgovinska blilanca Jugoslavije je bila nasproti I-taliji v zadnjih letih, razen v letu 1952, pasivna. Leta 1949 je Italija uvozila iz Jugoslavije za 9 milijard 298 miliojnov lir blaga, izvozila pa v Jugoslavijo za 14 milijard 958 milijonov; leta 1950 je znašal uvoz 8 milijard 473ijnil., izvoz pa 12 milijard 219 mil.; leta 1951 10 milijard 202 mil., izvoz 18 milijard 856 milijonov; leta 1952 19 milijard 726 mS-: lijonov, izvoz 18 milijard 459 mi!., leta 1953 uvoz 18 milijard 120 mil., izvoz 21 milijard 736 mil.; leia 1954 (v sedmih mesecih) uvoz 10 milijard 132 lin izvoz 10 milijard 293 milijonov lir.
Z italijanske strani pač iz taktičnih ! razlogov kaj radi poudarjajo, da se trgovinski odnosi nriso dali bolj razviti, ker Jugoslavija nima dovolj blaga, da bi a njim plačala večji uvoz. V resnici pa je tako, da Italija noče tistega blaga, s katerim bi Jugoslavija lahko I plačevala povečani pvoz iz Jugoslavije v Italijo. Italijansko - jugoslovanska (izmenjava ni dosegla okvira (piafon-da) 27 milijard Ur (izmenjave v vsaki smeri), ki je bila določena v dopo nil-nih dogovorih. Primer iz leta izmenaj-ve v letu 1952 je prav tipičen; saj nam nazorno razloži, zakaj je nastal zastoj v trgovini med Jugoslavijo lin Italijo V tem letu je bila bilanca z Jugoslavijo aktivna za eno milijardo 267 milijonov lir, se pravi, da je Jugoslavija za toliko več blaga izvozila kakor uvozila iz Italije. V letu 1952 je Jugoslavija izvozila v Italijo tudi 67.080 glav živina v vrednosti 5 milijard 300 mi-lijonov lir in tako dosegla prebitek v biianci. V naslednjem lelu se je zopet pojavil primanjkljaj za Jugoslavijo, ker je Italija ustavila uvoz jugoslvoanske živine, češ da bi nadaljnje uvažanje iz tujine škodovala razvoju domače živinoreje. Da Jugoslavija nima blaga, s katerim bi lahko plačala uvoz, torej ne drži. Vmes je italijanska trgovinska politika, ki določene vrste blaga zavrača.
Lansko leto v jeseni je predsednik Pella napovedal Jugoslaviji celo gospodarski bojkot, da bi Beograd uklonil v tržaškem vprašanju. Vprašanje je, komu je to bolj škodovalo; saj so tedaj italijanski izvozniki in industrij-ci večkrat protestirali proti tako nepremišljenemu ukrepu, ki je silno prizadel italijanski izvoz in s tem tudi italijansko industnijo. Številke o gibanju 'italijanske zunanje trgovine dokazujejo. da je tudi italijanskemu gospodarstvu potrebno povečanje izvoza. V prvih osmih mesecih tega leta je bila italijanska zunanja trgovina še vedno za 348 milijard 739 milijonov pasivna, čeprav se je njen položaj nasproti lanskemu letu aboijšar za ©koti 71 milijard lir.
Borbena politika g. Peile je v veliki mer! pokvarila trgovinske odnose prav gotovo tudi v škodo Italije, v kolikor je Jugoslavija bila prisiljena iskati nove nabavne trge. Toda na poti normalnemu razvoju teh odnosov so tudi nepolitične ovite. Poleg tistih, ki smo jih že navedli, naj omenimo sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki ga Rim še vedno uporablja nasproti Jugoslaviji, medtem ko je sprostilo trgovino z vsemi (17) državami članicami OEEC Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje.
Jugoslavija tudi želi, da bi Italija razširila spisek blaga, ki ga Jugoslavija lahko izvaža v Italijo, saj je ta danes zelo omejen (že sam les predstavlja 55% italijanskega uvoza iz Jugoslavije). Jugoslavija želi tudi, da bi se gospodarsko sodelovanje razširilo na druge panoge, kakor na (izmenjavo tehničnih strokovnjakov, zlasti v kmetijstvu, na sodelovanje v elektrogospodarstvu itd.
Pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z Italijo je Jugoslavija vsekakor v veliko boljšem položaju ,kakor je biia pred leti; saj so se ji med tem časom zopet odprli novi trgi v tako imenovanih vzhodnih državah, to je v sosednih državah, kamor že zdaj izvaža tudi kmetijske pridelke. Poleg tega je Jugoslavija uredila vprašanje odplačevanja zastarelih dolgov nasproti nekaterim državam, ki so ji dovolile znatne odloge •
Nas Tržačane zanima še posebno vprašanje ureditve obmejnega prometa. Tržaški trgovci lin obrtniki ne vidijo dneva, da bi se tudi to vprašanje končno rešilo. Meje cone so se po londonskem sporazumu še bolj stisnile, lrg se je še bolj skrčil. K sreči je ostala še v veljavi dosedanja praksa glede izdajanja potnih dovoljenj, ki omo-goča dokaj prosto gibanje in s tem tu-
di vsaj osebno izmenjavo blaga med Trstom in Jugoslavijo. Brez te izmenjave bi krajevna tržaška trgovina ne mogla uspevati.
Ustanovimo iržaštio-
jugoslovansko zbornico!
Po rešitvi tržaškega vprašanja v smislu londonskega sporazuma je nastalo ob Jadranu novo ozračje, ki se bo dalo izkoristiti za upostavitev tesnejših gospodarskih stikov, od katerih pričakuje Zlasti Trst velike koristi. Trst je bil v svoji preteklosti in je še danes posrednik v trgovinski izmenjavi med srednjeevropskim in balkanskim zaledjem ter čezmorskimi deželami, a hkrati tudi posrednik med Jugoslavijo in Italijo. Se posebej ima sam lastne gospodarske probleme in daoies še težave, večje morda kakor kdaj prej v preteklosti. Tržaški gospodarski krogi u-pajo, da se bo dalo to novo ozračje izkoristiti ne samo za poživitev trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, temveč tudi med samim Trstom in Jugoslavijo. Tako bi ise našla pot iz sedanje tržaške krize.
Slovensko gospodarico združenje v Trstu je v teh okoliščinah oživilo staro zamisel, da bi se ustanovila v Trstu Tržaško-jugoslovanslca trgovinska zbornica, ki bi dajala potrebne pobude in nasvete za upostavitev čim tesnejših gospodarskih stikov med Trstom in Jugoslavijo. Združenje je v tej zadevi naslovilo na Tržaško zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo naslednje pismo:
Novonastali položaj po londonskih sporazumih med republikama Italijo in Jugoslavijo in temu sledeča poglobitev gospodarskih odnosov med sosedinima državama narekujeta potrebo, da bi se storili primerni ukrepi, ki naj bi omogočili poslovnim ljudem v Trstu in celotnem emporiju na splošno največje koristi v sedanjih ugodnih okoliščinah.
Dolžnost je za to postavljenih organov jm ustanov, da Izdajo zadevne u-krepe na svojem področju. Vendar smo 1 mišljenja, da morajo delovanje predpostavljenih ustanov spremljati in podpirati tudi pobude poslovnih ljudi, ki so posredno ali neposredno pri tem zainteresirani.
Naša ustanova se je odločila, da z vsemi silami podpre uresničitev te zamisli in potrebe, da se ustanovi v Trstu enako, leot se že tu izvaja glede prometa z Avstrijo, Zbornico za trgovinsko izmenjavo z republiko Jugoslavijo.
Da bi uresničili to zamisel smo navezali že zadevne stike. Zato se obračamo na Vašo'ugledno Zbornico, kot naj-vtišjega vzporejevalea gospodarske dejavnosti ter jo vabimo, da to pobudo podpre in da nasvete, ki bodo potrebni za uresničenje te zamisli.
Gotovi smo, da tolmačimo ne samo želje naših članov, temveč tudi drugih širokih trgovinskih kategorij, in upamo, da bo Vaša Zbornica dobrohotno sprejela na znanje to, kar iznašamo-Hkrati pričakujemo Vaše cenjeno vabilo za izmenjavo misli.
S spoštovanjem
Predsednik	Tajnik
inž. Sturm Josip Kocijančič Marij
V Trstu, 17. nov. 1954.
JUGOSLOVANSKO - AMERIŠKA GOSPODARSKA POGAJANJA
Podpredsednik jugoslovanske vlade Svetozar Vukmanovič je na obisku v Združenih ameriških državah, da bi sporazumno z ameriškimi državniki določil načrt za ameriško gospodarsko pomoč in vojaška naročila (off shore) Jueoslaviji. »Corriere della Sera« poroča iz Washingtona, da je ameriška Vlada predložila senatu zelo ugodno pomočilo o pomenu Jugoslavije v današnji mednarodni politični konstelaciji.
JUGOSLOVANSKI VAGONI ZA TURČIJO. Tovarne vagonov v Kralje-vu. Kruševpu, Smederevski Palanki to Slavonskem Brodu so izdelale po naročilu Turčije 2000 tovornih vagonov z nosilnostjo 28 ton. Turčija je zdaj naročila še 200 vagonov-cistem.
Ogledal sem si tržaško tovarno strojev pri Sv. Andreju, Da bi vse popisal, kar sem videl, ko sem ves dan krožil "po tej najstarejši in najvažnejši tržaški tovarni, je seveda nemogoče: to bi tudi čitatelje prej dolgočasilo kot zabavalo, ako pomislimo, da meri vse tovarni pripadajoče zemljišče 86.700 kvadratnih metrov (to je 289x300 m), cd katerega je več kot polovica (44.500 kv. m) pokrita s stavbami. Zaradi tega mislsim. da bo najbolje, ako povem le to, kar je mene, nestrokovnjaka, naj bolj zanimalo.
Vsakokrat ko sem prej šel mimo te tovarne, me je mučila radovednost: bogve kakšni čudeži moderne hnike se skrivajo za temi zidovi, sem .si mislil. In res kaj bi rekli naši pradedje ako bi zašli v to tovarno? Kaj. so njin starodavne pravljice v primeri s tem, kar se dogaja v teh delavnicah okoli neštevilnih strojev, malih, srednjih jn ogromnih?
Toda red mora biti. Začnimo torej PO vrsti. Leta 1820 je bila na zemljišču, kjer je zdaj tovarna strojev, ustanovljena neznatna livarna, ki ae je do leta 1857 razvila v majhno tovarno strojev pri Sv. Andreju. To tovarno in zraven nje še ladjedelnico pri Sv, Roku je dne 20. aprila 1857 prevzela družba »Tržaški tehnični zavod« (Sta-biLimento Tecnico Triestino), ki so jo ustanovili bratje Strudhoff. Naši delavci so tedaj govorili, da delajo pri »Strudolfu«. Danes se sme prištevati med najmodernejše evropske zavode za izdelavo vsakovrstnih ladijskih mo-
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, 15. nov. Jesenska (mednarodna) prireditev zagrebškega velesejma je bila letos v vsakem pogledu uspešna. O tem govorijo vsa poročila, zlasti pa končne številke o sklepanju tujih in jugoslovanskih poslovnih zaključkih. Letošnji jesenski zagrebški velesejem je po svojem uspehu prekosil vse dosedanje mednarodne in domače prireditve te sejemske ustanove. Skupna vsota poslovnih zaključkov se je povzpela do okoli 76 milijard dinarjev. Iz razlogov, ki jih bodo omenili, še ni bilo mogoče natančno ugotoviti dokončne vsote.
Notranje poslovanje nad pričakovanjem
Najbolj natančno je bilo mogoče u-gotoviti obseg notranjega poslovanja, to je obseg nabav in prodaj, zaključenih za domača podjetja. Posli med domačimi razstavljale! in kupci so bili živi, količina prodanega blaga izredno velika. Proizvodna podjetja so prodala svoje zmogljivosti do konca tega leta; dobave nekaterih podjetij bodo zaposlila njihove obrate tudi do polovice 1955 in celo do konca 1955. Splošno je povpraševanje prekosilo ponudbo. Ta pojav pripisujejo v glavnem stremljenju jugoslovanskih obla-stev, da bi uravnovesila trgovinsko bilanco z zmanjšanjem uvoza in povečanjem izvoza. Zaradi tega se trgovska mreža čedalje bolj usmerja na domače vire. Navesti hočemo podatke o višini zaključkov posameznih par nog:
Strojegradnja in kovinska industrija so zaključile dobave v vrednosti 23.983 milijonov dinarjev, tekstilna industrija 17.522 mil., elektro- in rar dio industrija 15.984 mil., rudarstvo in nekovinska industrija 5607 mil., prehrambena industrija 3752 mil, kemična industrija (steklo in papir vključena) 2710 mil., gradbena industrija 2514 mil., lesna industrija 1403 mil., usnjarsko-obutvena industrija 405 mil., izdelki domače obrti 297 mil. Takoi doseže vsota domačih zaključkov (na notranjem trgu) 74 milijarde 707 milijonov dinarjev.
Veliko zanimanje tujine za jugoslovanske proizvode Izvcano poslovanje domačih podjetij je uresničilo pričakovanje poslovnih krogov. Tuji kupci so se zelo zanimali za jugoslovanske proizvode, pač zaradi njihove cene in kakovosti. To je opazil tudi dopisnik časopisa »Muenchener Merkur« (16. septembra), ki je ugotovil, da jugoslovanski industrijski proizvodi znatno konkurirajo tujim artiklom. Strojegradnja in ostala kovinska industrija sta za^ ključih dobave Avstriji, Libanonu, Sirijii, Turčiji, medtem ko je tekstilna industrija zaključila posle s kupci iz Avstrije, Belgije, Anglije, Francije, Grčije, Italije, Nigerije, Nemčije, Pakistana, Švice, Turčije in ZDA. Iz konkurenčnih razlogov ne izdajajo razstavljale! radi podatkov o svojih izveznih poslih; z druge strani moramo še upoštevati, da pride do mnogih zaključkov šele po koncu velesejma, čeprav so se pogajanja začela že za časa velesejma. Zato bi bilo potrebno podatke o zaključenih poslih še dopolniti. To je treba upoštevati pri ugotovitvi, da je vrednost zaključkov med tujino in Jugoslavijo na tej sejmu dosegla okoli 2 milijardi dinarjev. Po dosedanjih podatkih je bilo največ poslov zaključenih v nemških markah, nato v ameriških dolarjih in angleških funtih. Zaradi povečanja zaključkov na notranjem trgu so bili zaključki s tujino toliko manjši.
Uvoz se omejuje na najpotrebnejše že večkrat smo poudarili, da si jugoslovanske oblasti prizadevajo, da bi omejile uvoz na najpotrebnejše blago, ker so de/izna sredstva iz raznih razlogov, kakor n. pr. zaradi nenavadno slabe žetve, omejena. Pri vsem tem ni zanimanje tujih razstavljal-cev mnogo trpelo, številna tuja podjetja, ki so nastopila na tej prireditvi, so računala s to omejeno možnostjo glede sklepanja stvarnih poslovnih zaključkov med sejmom in splošno v tem letu. Nekateri tuji listi so kriti-
torjev od najmanjših do najmogočnejših.
Tovarna ima sledeče glavne oddelke: livarna za železo in bron (jeklene odlivke dobiva tovarna iz neke soriške livarne) ^ mehanične delavnice, dvorane za montažo in delavnico za kotie. Kazen teh ima še delavnico za oredie in razna .skladišča. Vso pohvalo zasluži modema delavnica za lesene modieiie, ki je Lila zgrajena po zadnji vojni, ker je bila prejšnja med vojno razdejana. Zračna in svetla je, da je veseilje v njej delati; brez prahu in žagovime^ ker posebna naprava vse to sproti vsrkava v podzemlje. Razen dolge vrste mizarskih stolov in navadnih mizarskih strojev, je v posebnem, s steklenimi stenami zaprtem prostoru še velika angleška freza marke »Wad-kim«, ki se rabi samo pri izdelovanju lesenih modelov za livarno .in ki vrta luknje, žlebe in druge — Hrvat bi rekel — vragolije vodoravno, navpičpo, poševno, navzgor, navzdol in sploh na vse strani. Kakor vse druge delavnice, je tudi ta opremljena z zračnim ogrevanjem ki dovaja tudi vedno svež zrak v prostor.
Vs; načrti za izdelke prihajajo 13 študijskega urada najprej v delavnico zn modele; leseni modeli gredo potem od tukaj v livarno, kjer ®e okoli
zirali ta položaj, ker niso pravilno ocenili upravičenosti ukrepov za o-mejitev uvoza. Pri vsem tem ni večina tujih razstavljalcev odšla s sejma razočarana, ker je bila pr pričana, da to začasno stanje ne bo dolgo trajalo ter da se bodo dali zamujeni posli nadomestiti z novimi poslovnimi zvezami. Značilno je, da je največ poslov zaključila Nemčija (53%), če-
Italija je elektrificirala svoje železniške proge bolj kakor katera koli druga država v Evropi iz prostega razloga, ker ji primanjkuje premoga, ki ga uporabljajo sicer železnice kot pogonsko silo. Premog je tudi še danes po svetu glavna poganska sila industrije. Ker mora Italija uvažati velike množine premoga za svojo industrijo in ga plačevati v devizah, je razumljivo, da je v novejšem času z vso silo pospešila pridobivanje zemeljskega plina, ki naj bi nadomestil v industriji premog.
Za časa Mussolinijeve vladavine so leta 1926 ustanovili družbo Azienda Generale Italiana Petrol! (AGIP), ki je prvotno imela namen izkoriščati morebitne petrolejske vrelce in urejevati razdelitev petroleja tor trgovino is samim petrolejem sploh. Ta družba je vrtala in iskala tudi metan, podzemeljski plin, ki se pogosto pojavlja skupaj z nafto. Raziskovanja v vojnem času niso rodila posebnega uspeha, pač pa je leta 1946 pri Ciaviagi v Severni Italiji bruhnil na plam podzemeljski plin, metan y velikih količinah. V naslednjem letu so odkrili že 9 novih ležišč, leta 1948 6 in leta 1950 15. Danes je y Padski nižini že 273 takšnih vrelcev metana.
Lansko leto so ustanovili novo državno družbo Ente Nazionale Idrocair-buri (ENI), ki so ji podelili monopol za izkoriščanje vrelcev zemeljskega plina. Družba je raztegnila svoje pravice na izkoriščanje ležišč v vsej Padski nižini od Benetk tja do Torina na površini 18.000 kv. milj. (Navajamo te podatke po ameriški reviji »NewiS-week«, ki je posvetila italijanski industriji posebno številko).
Pod vodstvom družbe ENI se je proizvodnja zemeljskega plina dvignila za 384%. Družba je zgradila 2.000 milj dolge cevovode za metan. Do konca tega leta se bo dolžina cevovodov povečala na 3.000 milj. Nešteviina industrijska podjetja v Zgornji Italiji izkoriščajo metan kot pogonsko sredstvo ali pa kot surovino pri pridobivanju raž-
njih napravijo matice iz vlažne zemlje za odlivke iz raztopljenega železa In brona, Zemlja!© matice pridejo najprej v posebne naprave, kjer se posušijo in sfrdiio. Te matice se izdelujejo iz raznih vrst zemlje. V skladišču za razne zemlje sem videl sledeče vrste: 1. pesek Torre del Lago št. 4, 2. zemlja Ceniale, 3. pesek Vicoforte M.O. 10, 4. ognjeupoma zemlja Bomg. Za velike bronaste vijake za ladje so začeli prav zdaj izdelovati matice iz cementa.
Ohlajeni bronasti in železni odlivki pridejo iz livarne v posebno delavnico, kjer se nanje brizga voda z ogromnim pritiskom, dokler se popolnoma očistijo od ostankov matic, ki so se nanje prilepili. Tako očiščeni izdelki o-didejo nato v mehanične delavnice, najmanjši v IV. nadstr., nekoliko večji v iitl. itd., do največjih, ki jih odnesejo v pritličje.
Prav nič ne pretiravam, ako rečem, da se m; je zdelo v mehaničnih delav-i nicah kakor da .sanjam. Začarano krar Ijestvo palčkov, kako drugače naj to imenujem? Mož, ki se voza na orjan škam skoblja (obliču) sem ter tja. Skobelj (znamke Sehiess-Duesseldorf), osnova dolga 22 m široka 4,2 m in visoka 4,7 m. Ali ni mož, ki se vozi na tem skoblju ga nadzoruje in upravlja, zares pravi palček? In kaj nadzoruje
prav ni imela na sejmu lastnega paviljona. Za njo se je postavila Švica (23%), nato Avstflja (13%), Italija (7%), dalje ZDA, Holandija, Anglija, Danska in Svobodno tržaško ozemlje. Izreden uspeh so dosegli Švicarji, ki ,so letos podvojili svoj raizstavljalnii prostor.
Velesejem je obiskalo okoli 26.009 obiskovalcev iz vseh krajev Jugosla-
nih kemikalij. Računajo, da Italija prihrani okoli 3,5 milijona ton premoga na leto, ki bi ga sicer morala uvoziti.
Cena metana, po kateri dobavlja družba ENI industriji metan, je prav tako visoka kakor cena, po kateri morajo obrati plačevati mineraima olja, ss pravi nafto, bencin ali petrolej. Družba ENI, ki ima v tem pogledu popoln monopol, je postavila ceno tako visoko, čeprav so proizvodni stroški metana za polovico manjši kakor stroški za nabavo petroleja. Predstavnik družbe ENI zagovarja to ravnanje takole: Cena metana je tako visoka, ker je to v zvezi s politiko italijanske vlade. Rimska vlada hoče namreč razviti industrijo na italijanskem Jugu, da bi lahko zaposlila tam več brezposelnih in tako preprečila razširjenje ekstremističnih gibanj v Južni Italiji. Ko bi bil metan kot pogonsko sredstvo industrije v Severni Italiji cenejši, bi se industrija v Južni Italiji ne mogila razvit!, ker tam ni zemeljskega plina in morajo podjetja zaradi tega po visokih cenah nabavljati druga poganska sredstva. V tej zvezi je treba upoštevati, da je 74% vse italijanske industrije severno od Florence in da v Padski nižini ni več nobenega večjega industrijskega podjetja, ki bi bilo po cevovcdu več kakor 125 milj oddaljeno od izvora metana.
Med raznimi velikimi načrti, ki jih imajo v Padski nižini, je gradnja velike tovarne umetnih gnojil in tovarne gumija, ki bi konkurirale tovarnam družbe Montecatini. V načrtu je gradnja družbe za gradnjo in vzdrževanje plinskih vodov (SNAM) z delniško glavnico 75 milijonov dolarjev. Fiat in nekatera druga podjetja v Padsiki nižini bi lahko finansirala gradnjo avtomobilske ceste Milam-Rim.
Dohodki družbe ENI znašajo letno 20 milijonov dolarjev. Ta družba je zaposlila 14.000 ljudi in dobavlja danes 10-14% vsega goriva v Italiji. Povpraševanje po metanu narašča hitreje kakor pridobivanje metana. Metan je si-
ta palček? Skobljanje 11 metrov dolgega izdelka, ki lehta 80 ton! Drugega takega palčka sem srečal v IV. nadstropju, kjer se izdelujejo najbolj delikatni deti motorjev. Ta mi je s svojim aparatom povedal, koliko tisočink milimetra praznega prostora je med batom in njegovim tulcem (cev, v kateri se bat premika). Sam sem preveril ta aparat in se prepričal, kako natančno meri množino zraka, ki je med butomi in tulcem.
Izdelki, ki prihajajo iz livarne v mehanične delavnice, so samo surovi komadi kovine ki imajo samo zelo približne oblike bodočih sestavnih delov motorja. Za primer bodi omenjena os vodne turbine, dolga 7,6 m (premer na temelju 2,42 m v sredini 0.84 ni), ki je tehtala 54 ton, ko je prišla surova iz livarne in samo še 40 ton, ko je prišla popolnoma izdelana in izlikana iz mehanične delavnice. Svetandrejska tovarna strojev ne izdeluje samo popolnih motorjev za ladje, ampak tudi posamezne dele za druge tovarne, kakor n. pr. že omenjeno os za turbino, ki jo je napravila za tovarno SIAC v Genovi.
Glede likanja naj povemo, da ne likajo izdelkov zaradi lepše zunanjosti, temveč da bi dosegli največjo preciz-
vije; letošnji popust na jugoslovanskih železnicah je znašal samo 25%, medtem ko je bil prejšnja leta 50%. Dober obisk je bil tudi iz tujine. Tuji razstavljale! so izkoristili obisk domačinov iz širših krogov za propagando za svoje proizvode, računajoč na njihov vpliv pri sklepanju v okviru raznih upravnih ustanov in podjetij.
cer drag Joda ima razne prednosti pred drugimi gorivi. Tako ne zavzema prostor, ki je potreben za vskladiščenje drugih goriv, pa tudi ne izdatkov, ki so v zvezi s tem. Pri uporabi je čist, ne razjeda in ima mnogo kalorij. Njegova temperatura se da regulirati.
Dve tretjini pridobljengea metana gresta za industrijsko uporabo, in sicer 19% za tekstilno industrijo, 17% za metalurško, in 17% za kemično industrijo. Prav malo ga ostane za uporabo v gospodinjstvu (za kuhanje in kurjavo).
Med znanimi italijanskimi podjetji, ki deloma ali v celoti uporabljajo metan kot pogonsko sredstvo, naj omenimo Fiat, Marzotto (tekstilne tovarne), Breda (lokomotive), Brown-Boverj (e-lektrični stroji im oprema), Innocemti (motoskuterji), Neochi (šivalni stroii), Marelli (radijski aparati), Montecatini (kemikalije), Pirelli (gume), Snia Vi-scosa (umetna svila in kemikalije) ter Falcik (jeklo).
Končno naj navedemo še podatke o naraščanju proizvodnje metana v Italiji: Leta 1940 27,766 000 kub. metrov, leta 1946 64,500.000, leta 1948 135,810.000, leta 1950 505,385.000, leta 1952 1 mi lija: do 412.477.00, leta 1953 2.297,892.000, leta 1954 3.000 000.000 in leta 1955 (v načrtu) 3.500.000.000 bub. m, metana.
KOLIKO POGONSKE ENERGIJE BO POTREBOVALA ITALIJA
Ob neki priložnosti je predsednik družbe Ente Nazionale Idrocarburi dr. Emrico Mattei, izjavil, da se bo potreba po pogonski energiji v Italiji v prihodnjih desetih letih podvojila. Ce bi to energijo hoteli pridobiti s premogom, bi potrebovali 80 milijonov črnega premoga, ker znaša današnja potreba 40 milijonov ton premoga na leto. To potrebo krijejo danes v Italiji s premogom v razmerju 55%, z električno energijo 31% in s petrolejskimi izdelki 33%; z zemeljskim plinom pa okoli 11%.
nost vseh -sestavnih delov motorja. Tako je n_ pr. položil mehanik dva, skoraj v obliki številke 8 med seboj združena jeklena obroča na magnetični likalni stroj. Najprej sta obroča prosto ležala na elektro-magnetični plošči, ko pa je bil spuščen električni tok, je magnetna plošča tako krepko pritegnila nase oba obroča da jih ni bilo mo-go.je več zganiti. Nato se je začela nad njima vrteti likalna plošča, ki ju je tako dolgo likala, dokler nisia dosegla določene višine, kar je bilo razvidno iz uri podobnega aparata.
Vsa tržaška tovarna strojev je izredno zanimiva, toda največji vtis so name napravile njene mehanične delavnice, ki sem jih zares občudoval. Glavno vlogo v teh delavnicah igrajo strugarski stroji (strugala, strugar, hrvatski tokar, italijanski torno). Kdo bi jih preštel? Mimo. dveh orjakov pa ne moremo iti ravnodušno. Eden teh strugarskih strojev je dolg 20 metrov. Na njem se stružijo do 12 metrov dolgi kovinasti stebri s premerom dveh metrov, med drugim je bila na njem napravljena tudi že omenjena os za tovarno SIAC. Ta stroj je stal 120 milijonov lir. Drugi orjak je dolg 11 metrov, zato pa je premier širši in meri 5,2 m.
S popisom borni nadaljeval v prihodnji številki 2e zdaj bi se rad zahvalil ing. Margagno, ki me je spremljal po tovarnj in mi razlagal njeno obratovar nje,	—odt—
70.000 NOVIH STANOVANJ SO zgradili v Franciji v prvem polletju 1954. V prvem polletju lanskega leta so zgradili samo 50.000 stanovanj. Ti podatki niso še dokončni; računajo, da bo število dejansko zgrajenih stanovanj še nekoliko višje.
Težko porojeno spoznanje
Članki, ki jih je napisal tržaški kritik Biagio Marin o vprašanju sožitja med Italijani in Slovenci v videmskem listu nMessaggero Venetom, zaslužijo večjo pozornost kakor bi jo jim prisodili na podlagi njihovih naslovov. (Zadnji članek n. pr. nosi naslov »Se glas Scipia Slataperja«.) Iz njih zlasti odseva duševna muka, ki je italijanskim umskim delavcem potrebna, da se iz svoje preteklosti prikopljejo do današnje resničnosti, do vsaj približno objektivnega ocenjevanja resnične stvarnosti, ki jo danes predstavlja vprašanje sožitja med Slovenci in Italijani. Težko jim je namreč preriti se do spoznanja, da se danes ni mogoče otresti tega vprašanja s prostim zanikanjem, da sploh obstoji. Slovenci so tu, v Trstu so — v mestu in na deželi — v mestu sicer samo kot manjša narodnostna skupina. (Danes na žalost kaj radi uporabljamo označbo narodna manjšina in s tem neti hote vzbujamo občutek manjvredno-I sti.) Izza roba tržaških gričev gledajo I Slovenci na Trst že kot narod, organiziran v lastni državi. Ta mejni o-broč je tako pritesnjen k Tržaškemu zalivu, da se Tržačani, kakor ugotavlja Biagio Marin, počutijo v Trstu zadušene (soffocati). Zato je po pišče-vem mnenju nastopil čas, ko se Tržačani morajo zanimati tudi za to, kar se dogaja onstran nove politične meje.
Da so Slovenci v samem mestu, je uradno priznala tudi sama Italija, ki je podpisala londonski sporazum — spomenico in posebni statut — z vsemi jamstva, za njihov poMičm, gospodarski in kulturni razvoj. Biagio | Marin povsem pravilno pribija izred-I no važnost tega diplomatsko priznanega obstanka Slovencev in se hvalevredno povzpe do poziva, naj Italija spoštuje obveze, ki jih je sprejela s tem javnim aktom pred vsemi narodi.
Drugi članek (nAncora la voce di Scipio Slatapem) vsebuje sicer tudi z itlijanskega vidika precej čudnih trditev in je na žalost iredentistično pobarvan — saj razteza prste čez I-stro in Dalmacijo — vendar se je pisec proti zaključku s Slataperjevo pomočjo dokopal do važnega priznanja. (Scipio Slataper — Zlatoper —- je Ust kraškega hrasta, ki se je prelevil v italijanskega razumnika in je znan zlasti po svoji knjigi »II mio Carsou). Slataper je namreč že pred prvo vojno napisal, kar zdaj navaja Biagio Marin: »Toda danes imajo Slovenci lastno, že skoraj popolno življenje. Kljub temu je borba proti njim organizirana po nacionalističnem vzoru in stremi za raznaroditvijo. To je vsekakor zgrešeno. Namerna raznaroditev ne uspe niti, ako bi jo rada izvedla vlada, ki ima v svojih rokah vsa bistvena sredstva in ne samo površna.«
Kaj porečejo Sjorza, De Gaspen in Scelba k naslednji preroški napovedi Biagia Marina? »Napočil bo dan, piše namreč g. Marin, ko bo priznan pogum Tržačanom (iredentistom), ki so sami, zapuščeni od ostalega dela naroda (v Italiji), izpričali svojo vdanost Italiji pred oboroženimi in prepotentnimi tujci (Angleži in Američani)? Kaj poreče tržaški župan Bartoli, ki se je po nastopu italijanske u-prave s posebno brzojavko zahvalil gen. Airegu, ki je kot vrhovni poveljnik angloameriških čet vladal dolgo vrsto let v Trstu in si tudi osebno z vso vnemo prizdeval, da bi Trst čim-prej priključili k Italiji ter se je za Bartolijevo brzojavko zahvalil tudi v imenu svoje žene?
Nam je nerazumljiv strah, ki odseva iz Marinovih člankov, strah nam reč za ilalijanstvo Trsta. Saj sam priznava, da imajo Italijani v Trstu močne gospodarske postojanke — poleg popolne politične oblasti, ki so jo imtli tudi v času anglo-ameriške u-prave. Mar so Slovenci, ki so jim v času anglo-ameriške uprave pod raznimi izgovori (za industrializacijo in naseljevanje doseljenih beguncev iz Istre in Italije) pobrali že skoraj zadnji košček zemlje in ki jim ne privoščijo niti lastne kmetijske sole, res tako nevarni itaiijanstvu Trsta? Ne moremo si misliti, da se pisec boji slovenskih prosvetnih domov, ki so jim bili obljubljeni v sporazumu z I-talijo?
Pogumno je piščevo priznanje, »da obstojijo največje težave v tem, da nismo (Italijani namreč) lojalno priznali svojih napak v preteklosti in nismo bili sposobni sprejeti Slataperje-vih sodb kot obveznih za nas vse.« V tem pogledu se Italijani, piše Biagio Marin, niso izpremenili niti danes, ko niso zaradi svoje duhovne zagrenjenosti, ki jih je prevzela v povojnem času, sposobni, da bi jasno gledali na »borbo« (med Italijani in Slovenci).
IZ ŽIVLJENJA
Vsak jezik vsebuje preteklost narodov, ki ga govorijo. Francoščina vsebuje ponos križarjev in zadnji krik umirajočih kraljev.
Beseda pesnika — kakor beseda svetnika — ne potrebuje legitimacije od slovnice, da lahko vžge duše. V njegovem bitju je muzikalna umetnina.
Samo spomin lahko prižge svečo v megli časa. Vse znanje je spomin.
(Ramon Valle-Inclan)
Biser tržaške veleindustrije
Naš sodelavec v tovarni strojev pri Sv. Andreju
Metan že žene italijansko industrijo
Gospodarsko pismo iz Amerike
KRITIČEN TRENUTEK V SVETOVNI ZGODOVINI. Sovjetska vlada Je naslovila na 23 evropskih držav noto, v kateri je predložila, naj se 29. novembra sestane v Moskvi ali Parizu konferenca, na kateri bi razpravljali o organizaciji varnosti v Evropi. Tej konferenci naj bi prisostvovale tudi Združene ameriške države. V noti je tudi rečeno, da bi se z ratifikacijo (potrditvijo v parlamentu) londonskih in pariških dogovorov o oborožitvi Zahodne Nemčije ustanovil dokončno vojaški blok zahodnih držav. V odgovor na to bi bila Sovjetska zveza prisiljena organizirati lasten vojaški blok. V Londonu in VVashingtonu so zavrnili poziv sovjetske vlade, češ da je treba prej ratificirati dogovore o oborožitvi Zahodni Nemčije; šele nato bi bili na Zahodu pripravljeni pogajati se s Sovjetsko zvezo.
ZBLIŽANJE MED MOSKVO IN BEOGRADOM. Ob proslavi obletnice oktobrske revolucije v Moskvi je podpredsednik sovjetske vlade Maksim Saburov v prisotnosti naj višjih sovjetskih državnikov izjavil, da je jugoslovanska vlada pripravljena izboljšati svoje odnose z ZSSR in da tudi sovjetska vlada sodi, da je v interesu ljudstva obeh dežel in v interesu mira sploh koristno, da stori vse, kar mogoče za upostavitev normalnih odnosov z Jugoslavijo. Dodal je, da so sovražnost in nesoglasja zadnjih let med obema državma škodovala Jugoslaviji in ZSSR in stvari miru.
PREDSEDNIK FLRJ TITO bo sredi decembra obiskal Indijo in Burmo. Njegov obisk bo trajal 14 dni.
SVETOZAR VUKMANOVIC, podpredsednik jugoslovanske vlade, ki se je napotil v Ameriko zaradi poglobitve gospodarskih odnosov med ZDA in Jugoslavijo, je imel o tej zad vi več razgovorov z zunanjim ministrom Dul-lesom in se je končno sestal tudi s samim predsednikom Eis.nhowerjem.
PREDSEDNIK FRANCOSKE VLADE MENDES-FRANCE je odletel V Kanado, in sicer v največje francosko mesto v tej državi — Quebec. Iz Kanade bo odpotoval v IVashington na važne razgovore z ameriškimi državniki.
KAM NAJ ZAPELJE SCELBA? Predsednik sedanje italijanske vlade se je spretno izognil novi krizi, ki' jo je hotel izzvati podpredsednik vlade Saragat, vodja italijanske socialne demokratske stranke. Saragat je začutil, da je sedanja vlada prešibka, ker je ne dovolj podpira glavno vodstvo demokrščanske stranke, se pravi, glavni tajnik Fanfani. Ta namreč noče prevzeti neposredne odgovornost; za deio sedanje vlade, ki ji predseduje Scelba, in v kateri so poleg socialnih demokratov še liberalci, medtem ko imajo republikanci podrejena mesta, čeprav to vlado podpirajo. Fanfani računa, da bo sam prej ali slej prevzel državno krmi o. Sedanje ministre je označil za svoje »prijatelje«, se pravi ne prave pristaše. Saragat je zahteval, naj tudi Fanfani prevzame odgovornost za delo Scelbove vlade, in to v duhu sklepa zadnjega kongresa demokrščanske stranke v Neaplju. Po Saragatovi želji bi Scelba moral zapeljati državni voz vsaj nekoliko bolj na levo, v smeri k socialnim zahtevam časa. Medtem ko vozi zdaj bolj po sredi in se noče zam riti desničarjem v demokrščanski stranki, ki jih vodita Togni in Pelia. Levo in desno krilo demokrščanske stranke sta precej sprti. Milanski list »Unita« je poročal, da je pred hotelom »De la Ville« v Trstu, kjer so bili nastanjeni demokrščanski poslanci, med zadnjim zborovanjem skupina demokristjanov pričela klicati: »Hočemo Pelio za predsednika vladel«, medtem ko jo je druga preklicala s klici; »živel Scelba!« Saragat je tudi zahteval, naj Scelba sprejme v vlado tudi enega republikanca. Sploh naj vlada v bodoče bolj upošteva mnenje manjših strank (liberalcev, socialnih demokratov in republikancev), ki jo podpirajo. Po dolgem natezanju na levo in desno so se stranke pomirile; v Scel-bovi vladi je ostalo vse neizpremenje-no.
PREDSEDNIK ITALIJANSKE VLADE SCELBA in zunanji minister Martino bosta februarja prihodnjega leta obiskala London.
ALI BO AMERIKA MENJALA SVOJO ZUNANJO POLITIKO? Po najnovejših parlamentarnih volitvah v Združenih ameriških državah je o-pozicija, to je demokratska stranka, dobila večino v predstavniškem domu (parlamentu) in senatu. Republikanska stranka, kateri pripada tudi sedanji predsednik Eisenhower, je tako zgubilo, večino. Predsedniške volitve se izvedejo v Združenih ameriških državah posebej; ker je bil Eis.nhower izvoljen pred dvema letoma, lahko o-stane pri državnem krmilu dve leti. Vladati bo moral s predstavniškim domom in senatom, v katerem ima njemu nasprotna stranka večino. V tej zvezi se postavlja vprašanje, ali ne bodo Združene ameriške države morda menja'e svoje zunanje politike. Nekateri Tržačani so* tudi mnenja, da bi se bilo tržaško vprašanje drugače rešilo, ko ne bi doslej v Ameriki vladali prav republikanci. Na podobna vprašanja ni lahko odgovoriti. Gotovo je le, da ima predsednik v Združenih ameriških državah po ustavi izredno moč, neprim rno večjo kakor n. pr. kateri koli predsednik v Evropi.
Z druge strani je tudi znano, da je v zunanji politiki že doslej Eisenho-wer upošteval tudi želje demokratov. Odločne izpremembe v zunanji ameriški politiki ne moremo1 po vsem tem pričakovati.
KAKO JE RAZDELJENA MOC V AMERIŠKEM PARLAMENTU. Ameriški parlament je sestavljen iz predstavniškega doma!, ki šteje 435 poslancev, in senata s 96 senatorji. Do zadnjih volitev so imeli demokratje v predstavniškem domu 212 poslancev, po volitvah pa jih imajo 232; republikanci doslej 218, odslej 203 poslance. Pri teh volitvah so volili vse poslance. V senatu so imeli demokrati 46 senatorjev, zdaj 48; republikanci doslej 49, odslej 47. Pri teh volitvah so volili samo 37 novih senatorjev. Politično važna so tudi mesta guvernerjev, ki vladajo posameznim državam, katere sestavljajo zvezno državo Združenih ameriških držav. Demokrati imajo zdaj 27 guvernerjev (poprej 19), republikanci pa do zdaj 29, odslej pa 21.
SODELOVANJE ANGLEŠKEGA IN AMERIŠKEGA KAPITALA — NOVO OBDOBJE AMERIŠKE FINANČNE POLITIKE NASPROTI ANGLIJI
V Calhounu, v zvezni državi Tennessee, ob obrežju ,istoimenske reke, so na prostoru 720 ha nedavno odprli novo veliko papirnico, katere gradnja je .stala 60 milijonov dolarjev. Letna proizvodnja papirnice, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji, bo znašala nad 150 tisoč ton časopisnega papirja letno.
Pri vsem tem pa je morda najvažnejše dejstvo, da je papirnica skupni produkt sodelovanja med britanskim in ameriškim kapitalom. Postavilo jo je družba »Bowaters Southern Paper Corporation«, ki je ameriška podružnica londonske »Bowaters Paper Corporation«. Celotni britanski delež v kapitalu pri novi družbi, v znesiku 15 milijonov dolarjev, je podpisala- omenjena britanska družba.
Čeprav nova tovarna v splošni sliki visoko razvitega ameriškega gospodarstva ne izgleda zelo velika, vendar bo kljub temu njen gospoda.sfci prispevek le zelo pomemben. Nova družba že za-posljuje 700 ljudi, za plače in mezde pa izdaja letno približno 3,5 milijona dolarjev.
Nova papirnica predstavlja tudi novo in vedno večje tržišče za lesno proizvodnjo držav ameriškega juga. Po produkcijskem načrtu bo papirnica odkupila od kmetov in lesnih trgovcev v osmih južnih zveznih državah za kakih 33 in pol milijona dolarjev lesovine letno.
Ta vrsta investicij iz prekomorskih držav pa za Američane ne pomeni nič izrednega. Tuje premoženje in investicije v Združenih državah so doslej narasle že na 24 milijard dolarjev. V teku let so tuje investicije v železnicah, rudnikih in tovarnah pripomogle k vzpodbujanju ameriške gospodarske rasti.
Zato pa se tudi ni treba čuditi, če vidijo ameriški vladni funkcionarji in Irgovski krogi v odtoku ameriškega zasebnega kapitala v tujino važno sredstvo za vzpodbujanje gospodarskega napredka v drugih državah.
Deset milinjonov do arjev, ki so jih v zadnjih letih potrošili ameriški zasebni založniki v drugih državah —
V tednu od 7. do 14. novembra je bila v Zagrebu razstava usnja, obutve in usnjene galanterije, o kateri smo v kratkem poročali že v zadnji številki. Naš zagrebški dopisnik nam je poslal še naslednje podrobnosti o tej razstavi, ki je tretja po vrsti ter je zbudila tudi letos veliko zanimanje v Jugoslaviji in tujini.
Na tej posebni razstavi so razstavljala razna podjetja, ki se bavijo s proizvodnjo usnja, obutve dn usnjene galanterije, a poleg njih tudi podjetja, ki proizvajajo kemikalije, kovinske in lesene potrebščine ter vsa pomožna sredstva za usnjarstvo in čevljarstvo. Mednarodni pomen so dali tudi letošnji razstavi razstavljalci iz Avstrije, Francije, Nemčije, švedske in Švice. Značilno je, da si je ta razmeroma nova razstava prej pridobila zanimanje strokovnjakov iz tujine kakor v sami Jugoslaviji.
Jugoslovanski razstavljavci so- razstavi j a,h prvovrstno usnje pa tudi končne proizvode, okusno izdelane čevlje in usnjene galanterijske izdelke. Velika je bila tudi izbira pomožnih sredstev za usnjarsko obutveno industrijo, predvsem kemikalij, nato tekstilnih, kovinskih in lesenih pripomočkov pa tudi jugoslovanskih strojev za to vrsto industrije.
Razstavljalci iz Nemčije, Avstrije, Švedske in Švice so razstavljali predvsem kemikalije, medtem ko so Francozi dn Nemci nastopili tudi s stroji. Med tovarnami smo opazili: Turner A. G„ Mercier Freres, Waltner und Co., Moenus, tovarno usnjarskih barv Gebr. Jirschek, nadalje Kepec, Ger-nandt in druga podjetja. Predstavljana je bila tudi gumijasta obutev, gume za vozila in tehnični gumijasti artikli, velika izbira izdelkov iz polivinila ter obleka za športnike, letalce in podobne stroke iz krzna in usnja.
Med »Tednom usnja in obutve« je v Zagrebu zasedalo združenje usnjarske in obutvene industrije. Poleg tega je bila vrsta raznih strokovnih predavanj v prostorih trgovinske zbornice. V »Matici hrvatskih obrtnika« je bila vsak večer modna revija, na kateri so prikazovali zadnje vzorce obutve in usnjene galanterije pa tudi tekstilne izdelke za bodočo sezono. Ob zaključku so bila razdeljena razna odlikovanja.
Splošno lahko trdimo, da je »Teden usnja in obutve« zainteresiral ne samo jugoslovansko javnost, temveč tudi poslovne kroge po vsej Evropi. Pokazal se je kot koristen posrednik med proizvajalci surovin, končnih proizvodov, strojev za usnjarstvo in obutveno Industrijo.	M. V.
ITALIJA BO UVOZILA ŽIVINO IZ JUGOSLAVIJE. Italijansko ministrstvo za zunanjo trrovino je sporazumno s kmetijskim ministrstvom sklenilo uvoziti iz Jugoslavije 1409 glav klavne živine proti plačilu v sedaj veljavnem i talijansko - jugoslovanskem kliringu.
ETIOPSKI (ABESINSKI) CESAR HAILE SELASIE je iz Pariza odpotoval v Bonn, prestanlco Zahodne Nemčije. Tam je odlikoval 48 nemških ministrov, uradnikov in politikov. Njemu na čast so uprizorili Mo-_*rtovo opero »Figarova svatba«, kateri je prisostvoval v fraku. Predsednik Nemške republike ga je počastil z večerjo1, katere se je udeležilo 600 gostov.
ALI OSTANE GA. LUČE? Na drugem mestu poročamo, da se republikanci, pristaši sedanjega predsednika ZDA Eisenhowerja, zgubili bitko na zadnjih volitvah. V zvezi s tem porazom so nekateri opozicijski listi v I-taliji postavili vprašanje, ali bo sedanja ameriška poslanica v Rimu ga. Clara Boothe Luče še ostala na svojem mestu. Njen soprog je osebni prijatelj predsednika Eisenhowerja; v svojih listih (Time, Life. Fortune) je močno podprl Eisenhowerja pri predsedniških volitvah. Ga. Luče se je odlikovala zlasti pri reševanju tržaškega vprašuj a. V napetih trenutkih je klicala telefonično iz Rima samega predsednika Eisenhowerja, ne meneč se za zunanjega ministra Dullesa.
poleg 35 milijonov dolarjev gospodarske in tehnične pomoči ameriške vlade tujini — je pripomoglo k obnovi uničenih narodnih gospodarstev ter k vzpodbujanju industrijiskega in poljedelskega razvoja v teh državah .
Sedaj pa kaže, da se je končalo izjemno obdobje, za katerega je bilo značilno ogromno zanimanje sveta za a-meriško vladno pomoč. Mnoge svobodne države so sedaj pričele kazati opogumljajoče zanimanje za naložbe na a-meriškem zasebnem kapitalskem trgu kot sredstvu razvoja in finansiranja. Dejstvo, da so ameriške zasebne investicije v drugih državah v prvi polovici letošnjega leta dosegle 644 milijonov dolarjev — kar je največja vsota v katerem koli razdobju po zadnji svetovni vojni —■ je dokaz, da bodo ameriški založniki izkoristili priložnost za svobodno in prijateljsko sodelovanje z drugimi državami.
V	zadnjih tednih smo videli več pri-meiov zanimanja za ameriški kapital iz tujine v raznih razvojnih stopnjah. Tako na primer sta Brazilija in Belgija napravili nove korake za pritegnitev novih gospodarskih podvigov, ki uživajo ameriško podporo, argentinska vlada pa je dovolila ustanovitev skupnega argentinsko-amerišfcega podjetja, pri katerem je od ameriške strani udeležena avtomobilska tova na Ka ser, za proizvodnjo osebnih in tovornih avtomobilov; nizozemska vlada pa je dala neki ameriški družbi dovoljenje za gradnjo velike farmacevtske tovarne na Holandskem.
G. S. F.
AMERIŠKA FINANČNA POMOČ
EGIPTU
V	Kairu je bil med Egiptom in Združenimi ameriškimi državami sklenjen gospodarski dogovor, po katerem bodo ZDA podelile Egiptu finančno pomoč v znesku 40 milijonov dolarjev. To je največja pomoč, ki jo je Washington razdelil arabskim državam. Egipčani bodo depar porabili za gospodarsko iz gradnjo. Največ denarja pojde za obnovo prometa. Na Nilu bodo zgradili veliko pregrado, zboljšal; pa bodo tud' železniško omrežje. Odobritev te pomoči pomeni za sedanjo vladavino tudi političen uspeh.
Tisti, ki nameravajo izkoristiti ta kontingent naj vložijo pri Ministrstvu za zunanjo trgovino prošnje z zadevnimi prilogami do 25. novembra. Uvozna dovoljenja bo treba izkoristiti v uradno določenem roku, ki ne bo podaljšan.
DENAR NAMESTO PAKETOV V JU- i
GOSLAVIJO
Zvezna vlada v Beogradu je sprejela uredbo, po kateri bodo denarne pošiljke v tujih valutah iz tujine zamenjali po dvojnem tečaju. O tem smo poročali že v zadnji številki. Med tem časom še niso bila izdana podrobneiša navodila podrejenim oblastem in Narodni banki. Znano je le, da veljajo te olajšave splošno v istem okviru kakor olajšave za pošiljanje darilnih paketov. Tako n. pr. bo treba tudi čeku, s katerim bo izseljenec poslal denar v Jugoslavijo, dodati darilno pismo. Nakazila bodo uživala ugodnost zamenjave po dvojnem tečaju do določene višine in v določenem času, n. pr. enkrat na mesec, kar velja tudi za darilne pakete.
DENARNI OBTOK V ITALIJI POVEČAN. Meseca septembra se je denarni obtok povečal za 15,4 milijarde lir in je konec meseca dosegel 141 milijard lir (brez državnih bankovcev in drobiža). V septembru lanskega leta se je obtok povišal za 18,4, v septembru 1952 pa za 17,7 milijarde lir. Absolutno je letošnje povišanje manjše kakor povišanje lanskega leta, relativno (glede na obtok v prejšnjem mesecu) pa višje.
DENARNE POŠILJKE IZ TUJINE V ITALIJO. Po nalogu ministra za pošto je od 1. novembra dalje zopet možno poslati denar iz tujine v Italijo po poštni nakaznici. Za zdaj velja to za denarne nakaznice iz Francije in Švice.
Prve pomaranče na trgu
Na tržaškem trgu se prodaja krompir po 26-35 lir na debelo in 36-50 na drobno. Paradižniki pojenjujejo. Zato se je cena dvignila, kakovost je razmeroma dobra, posebno vrsta »cirio«; njih cena je 40-50 na debelo in 70-90 na drobno. Cena cikorije jie nestalna, pač odvisna od vremena ;suka se okoli 20-35 na debelo in 40-60 na drobno. Ohrovta je dosti na trgu; ljudje ga malo kupujejo. Gre po 15-20 na debelo in 30-50 na drobno. Domača špinača, ki je zelo lepa, brez repov, se prodaja po 100 na .debelo in 160-180 na drobno; špinača z Goriškega in iz Furlanije z repi pa po 60-80 na debelo in 100-120 na drobno. Solate je več vrst na trgu. Mehka, domača, ki gre proti koncu stane 100 na debelo in 140-180 na drobno; »endivija«, ki je tudi domača in spJoš-no zelo lepa, gre po 80-100 na debelo in 120-140 na drobno. Cena radiču je visoka, ker gre proti koncu: 200-300 na debelo in 300-400 na drobno; rdeč radie z Goriškega pa je po 200-250 na j debelo in 300-400 na drobno. Čebula je po 40 na debelo in 60 na drobno. Cvetača se prodaja po 90-100 na drobno (50-60 na debelo). Selna domača gre po 50-60 na debelo in 70-90 na drobno. Fižol v stročju poienjuje in stane 120-140 na debelo in 160-18 na drobno. Paprika, ki jo pripeljejo v manjših količinah tuc’i s Koprskega, stane 4Cb70 na debelo, oziroma 80-100 na drobno. Blede je še malo na trgu in se prodaTa po 70-100 na debelo in 100-140 pa drobno.
• Grozdje je drago, ker gre proti koncu ;stane 130-150 na debelo in 180-240 na drobno; vrste smrdljivka je cenejša, po 70-80 na debelo in 100-120 na drobno. Kak; stane 35-45 na debelo in 60-80 na drobno. Jabolka vrste »Deli-zia« so I. 70-80 na debelo in 120-140 na d obno, II. 40-60 na debelo in 70-90 na drobno. Približno enake cene veljajo za ostale vrste jabolk, kakor »kanadke« itd. Hruške »Kaiser« stanejo I. 120-130 na debelo in 180-200 na drobno, »maslenke« 80-100 pa drobno in 120-140 na drobno; hruške slabših vrst 50-60 na debelo in 80-100 na drobno. Prve pomaranče pa tudi mandarini so že na tržaškem trgu. Pomaranče stanejo 70-80 na debelo in 110-140 na drobno.
MTeden usnja in obutve**
Pred uslaeovilviio
Slov. gospodarsko - kulturne zveze
Predsednik pripravljalnega odbora slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu dr. Fr. Mikuletič je v svoji izjavi uredniku »Primorskega dnevnika« napovedal, da bo ustanovni občni zbor zveze 28. novembra. Doslej se je priglasilo 28 raznih kulturnih, gospodarskih in kmečkih društev in ustanov, v katerih je včlanjenih okoli 3000 Siovencev. Dr. Mikuletič je poudaril, da po pravilih zveze ohranijo včlanjena društva svojo., popolno neodvisnost in avtonomijo. Zveza bo nastopila le, kadar pojde za splošne koristi, ki ne zadevajo samo posameznih organizacij, temveč vse tržaške Slovence.
POSEBNI STATUT ZA KOROŠKE SLOVENCE. Po izjavi, ki jo je dal dunajskemu listu >;Die Presse« dr. Aleš Bebler, jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve, želi Jugoslavija, da Avstrija pri pogajanjih za mirovno pogodbo sprejme za koroške Slovence približno takšen »posebni statut«, kakor ga je sprejela I-talija za Slovence na Tržaškem; koroški Slovenci, ki se v povojnem času v gospodarskem pogledu sicer precej gibljejo, so na kulturnem področju, zlasti glede šol, zelo zapostavljeni.
£bdoiru
UTRINKI
KOLIKO STANE NEVESTA V E-TIOPIJI. Etiopci imajo poroko za lahko zadevo. Ločijo se kar radi, se pravi da radi pogosto menjajo svoje žene, čeprav to zakon vedno ne dovoljuje. Pogosto se pogodijo za nevesto kar s starši, in sicer za določen rok, ki traja eno do treh let. Cena za nevesto je različna. Ravna se po poreklu dekleta. Navadno dekle lahko kupi ženin že za eno kozo, če pa gre za lepo dekle iz plemenite družine, tedaj stane to tudi do 100 kamel. Ako ostane zakon brez otrok, potem morajo starši vrniti darove in kupnino.
V ETIOPIJI SO ŠE SUŽNJI. Čeprav si Kaile Selassie zelo prizadeva, da bi odpravil sužnje v svoji državi, še ni v tem popolnoma uspel. V E-tiopiji je še okoli 4 milijone bogatih Abesincev, ki imajo še okoli 2 milijona »šankalov«, se pravi črnih sužnjev; ti niso uradno označeni kot sužnji, temveč kot sluge. Iz južnozahod-ne Etiopije in Ugande še vedno prevažajo črnce v arabske države, kamor jih v finejši obliki prodajajo kot sužnje. To je ugotovila preiskava Organizacije združenih narodov. Računajo, da odide vsak mesec po tej poti na stotine črncev. Oblasti nimajo dovolj avtoritete, da bi to prekupčevanje preprečile; pogosto jim je tudi težko priti na sled.
NA ŠVEDSKEM NAJVISJE PLAČE. Združenje švicarskih graditeljev strojev in metalurških industrijcev je v nekem svojem poročilu ugotovilo, da so švedski delavci najbolje plačani na uro v Evropi. Nato pridejo švicarski delavci. Specializirani delavci prejemajo na švedskem 23% višjo plačo kakor v Švici; v Franciji je plača teh delavcev 8% nižja kakor v Švici, v Brlgiji 18%, v Nemčiji 33% in na Ho-laeskem 39%.. Ako vzamemo plače za polkvalificirane delavce v Švici za podlago, potem velja za to vrsto delavcev naslednja primerjava:	na
švedskem prejemajo tl delavci 27% več kakor v Švici, v Franciji 6% manj, v Belgiji 20%, v Nemčiji 29% in na Holandskem 36% manj.
Povprečno prejme švicarski delavec 279 stotink (rapnov), to je 2,79 švicarskega franka (1 švic. frank velja okoli 148 lir). V lirah bi to zneslo okoli 413 lir. V Združenih ameriških državah znaša povprečna plača delavca 1,81 dolarja, se pravi 7,66 švicarskega franka In okoli 1134 lir na uro.
ATOMSKI DEŽ NA JAPONSKEM. Prve dni novembra je prof. Sukuki, ki poučuje na univerzi Hirosaki, opozoril Japonce, da je zopet padel radioaktivni dež. Ta se pojavlja, kadar nekje eksplodira atomska bomba. A-meriška atomska komisija je ugotovila, da so v Sovjetski zvezi sredi septembra spustili vrsto atomskih bomb. Prof. Sukuki je že 24. septembra ugotovil, da je padel na Japonskem radioaktivni dež. On meni, da je ta dež v zvezi z eksplozijami v Sibiriji. Na Angleškem so učenjaki sprožili vprašanje, ali ne bodo morda številni poskusi z atomskimi bombami tako zastrupili ozračje, da utegne to škodovati ljudem po vsem svetu.
MEDNARODNA TRGOVINA
Težaški lesni trg
V	zadnjem času se je dovoz lesa iz zaledja v Trst občutno zmanjšal. To spravljajo v zvezo s podražitvijo blaga Zaradi tega ne upajo v Trstu, da se bo dal trg v kratkem času popolnoma normalizirati. Tržaške poslovne kroge je poleg tega razburila vest iz avstrijskega vira, da namerava avstrijska viada ukiniti izdajanje izvoznih dovoljenj za izvoz žaganega lesa proti Trstu, Daljnemu vzhodu in Egiptu proti piačilu v funtih šteningih. Tržaški poslovni krogi upajo, da avstrijska vlada ne bo izvedla tega sklepa. Cene v Trstu kažejo težnjo navzgor. Te dni je bilo zaključenih več kupčij z lesom levantske vrste po ceni 43,50 dolarja feb Trst; v avstrijsko-grškem khringu so bile sklenjene kupčije za običajen levantski les tudi po Cenah 44 in 44,50 dolarja za kub. m. Avstrijski les franco vagon Trbiž tombante stane 24.000-25.000 lir neocarinjen.
IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA MEHKEGA LESA ZAČASNO USTAVLJEN
Uprava za zunanjo trgovino v Beogradu je do nadaljnjega ukrepa ustavila vsak izvoz mehkega rezanega lesa ne glede na to ali so -bile kupčije že zaključene. Carinarnice so prejele nalog, da temu primerno ravnajo. U-prava za zunanjo trgovino se je odločila za ta nenavaden korali', ker je bil kontingent za izvoz mehkega lesa za ieto 19o4 izčrpan. Jugoslovanski tisk o-stro kritizira ta ukrep, ki utegne škodovat; jugoslovanskim poslovnim zvezam s tujino. Zato je dano upanje, da se ukrep ne bo izvedel do skrajnosti
ROVIGO. Jelove deske konične dolžina 4 m 20-60 mm 46-48.000 lir kubični meter, I. sort. 42-44.000, II. sort. 35 do 38.000, II. sort. navadne 31-33.000, III. 28-30.000; tombante 33-34.000; tramovi po tržaškem običaju 4-7 m 17-21.000; stebri sort. tombante 4 m 32-34.000; macesnove deske 4 m I. sort, 50-53.000 lir kub. m, II. 42-44.000, III. 32-36.000; deske iz bele bukovine 32-36.0C0; topolove vezane plošče 4 mm 94-95.000, 3 mm 99-100.000 ; 5 mm 94-96.000; kostanjeve vezane plošče 4 mm 800-900 lir kvadratni meter.
SVETOVNI GOZDARSKI KONGRES
Od 11. do 22. decembra bo v Dehra Dunu v Indiji četrti svetovni gozdarski kongres, katerega se bo ude.ežilo nad 300 gozdarskih strokovnjakov iz vseh delov sveta. Dehra Dun leži ob vznožju hftnajajsikih gora in pred vrati najogromnejših gozdov na svetu. V Dehra Dunu je tudi indijski zavod za raziskovanje gozdov. Kongres, ki ga organizira indijska vlada skupno s Po.jedelsko in prehranjevalno organizacijo ZN (FAO), bo letos prvič izven Evrope in se bo v glavnem ukvarjal s tropskim gozdarstvom.
RUSIJA UVAŽA MESO
V	zadnjem času se sovjetska oblast-va prizadevajo, da bi zboljšala pre-hranbene razmere v Sovjetski zvezi. V ta namen uvaža Rusija čedalje več mesa. Damsko leto je Sovjetska zveza u-vozila iz nekomunističnih držav 19 milijonov 200.000 funtov (1 funt je 0,45 kg) mesa, in sicer iz Argentine, Urugvaja im Avstralije. Letos je bil zaključen že uvoz mesa v višini 240 milijonov funtov. Rusi uvažajo meso tudi iz Danske. Uvoz iz Urugvaja je letos štirikrat večji. Zaključene so bile naslednje kupčije: 48,5 milijona funtov jagnjetine iz Argentine, 11 milijonov funtov jagnjetine iz Urugvaja, 66 milijonov govejega mesa tudi iz Urugvaja, 3,3 mil. jagnjetine iz Avstralije, 33 mil. govedine jz Francije, 12,6 mil. jagnjetine iz Nove Zelandije, 47 mil. govedine jz Danske, nadalje manjše količine iz Kenije, Kanade, Irske in Holandije.
ZSSR ŽELI POGAJANJA Z JAPONSKO
Sovjetska vlada je predlagala japonski vladi, naj bi se v začetku prihodnjega leta sklicala gospodarska konferenca obeh vlad v Tokiu ali v Mo skvi. Vabilo je prinesel član Združenja ribičev Kazuomi Fukunaga, ki se je pogajal s sovjetsko vlado v Moskvi glede ribolova s pristankom japonske vlade. Ob povratku v Tokio je izjavil, da so v Moskvi napravili nanj vtis, da želijo, da bi se gospodarski stiki med obema državama normalizirali.
TRGOVINA MED RUSIJO IN KITAJSKO. Lansko leto je trgovina med Rusijo in Kitajsko narastla za 33%.
ZAHODNA NEMČIJA NABAVLJA VEC KAVE. Iz Hamburga poročajo, da prihaja v Zahodno Nemčijo vsak mesec čedalje več kave. Mesečni uvoz je dosege! v prvem polletju tega leta 8231 ton, v prvem; polletju lanskega leta pa 6556 ton. Uvoz kave iz same Brazilije
je v prvem polletju 1954 dosegel 3712 ton (lansko leto 2904), uvoz iz Kolumbije je 1618 (1234). Lansko leto je Nemčija uvozila 78.563 ton. kave. VIŠJA CARINA NA UVOZ LEŠNIKOV V ZDA
Predsednik Eisenhower je povišal carino na uvoz mandeljnov, ako preseže 5 milijonov funtov, in na lešnike, ako preseže 6 milijonov funtov, za 10%. Doslej so pobirali carino 5% za prvih 7 milijonov funtov uvoza mandeljnov in 10% za uvoz nad 7 milijonov funtov. Na uvoz lešnikov pa sploh ni bilo carine.
KONFERENCA O RIŽU V VVASHINGTONU. V VVashingtomu so se 10. novembra sestali predstavniki ameriške industrije, riža s predstavniki kmetijskih organizacij, da b; določili osnovno ceno riža iji izdedali načrt za prodajo. Na'sestanku so predložili ministrstvu za kmetijstvo naj uvede sistem dvojnih cen za riž, eno ceno za notranji ameriški trg, drugo pa za izvoz v tujino. Ta bo veljala do 1. marca 1955.
IZ BURME poročajo, da se je država obvezala dobaviti Kitajski 150.000 ton riža. Riž bo pričela dobavljati po 1. januarju. V dogovoru še ni bilo določeno, kaj bo nabavila Burma na Kitajskem v zameno za izvoz riža. Zanima se predvsem za kitajski bombaž, svilo in sadje.
MED JAPONSKO IN TAJLANDIJO (Siam) je bil sklenjen dogovor, po katerem bo Japonska kupila y Tajlandiji 400.000 ton riža v tekočem poslovnem letu.
UVOZ PRAŠIČEV ZA ITALIJANSKO MESNO INDUSTRIJO, Italijanska vlada je podaljšala veljavnost ukrepa glede začasnega uvoza prašičev za mesno industrijo za nadaljnje 3 mesece. Industnijci so zahtevali podaljšanje za 6 mesecev. Po tem ukrepu uživa začasni uvoz prašičev in polizdelkov posebne carinske olajšave, da bi italijanska industrija lahko konkurirala tuji industriji na mednarodnem trgu.
OMEJITEV UVOZA CVETLIC IZ ITALIJE V AVSTRIJO. Italijanski izvozniki cvetlic iz Ligurije se razburjajo, ker je avstrijska vlada omejila uvoz cvetlic na 40.000 kg po količini in 40 tisoč dolarjev po vrednosti. Avstrijska vlada je črtala cvetlice s spiska blaga, katerega uvoz je bil sproščen. Italijani so pričakovali povišanje kontingenta. Združenje avstrijskih uvoznikov
Zopet si mnog; sociologi in zgodovinarji zaskrbljeno zastavljajo vprašanje, kako dolgo bo zemlja lahko še redila nenehno naraščajo.e preoivalstvo. Okoli 6.000 let pred Kristusovim rojstvom je bilo po računu zgodovinarjev na zemlji okoli 10 milijonov ljudi. Dva tisoč iitt pozneje, to je okoli 3o00 let pred Kristusom je živelo na, svetu o-koli 20 do 40 milijonov ljudi. Okoli 500 let pred Kristusom je znašalo prebivalstvo vsega sveta približno 100 milijonov'. Po silnih prevracin in preseljevanju narodov je prebivalstvo rimskega cesarstva padlo od 20 na 5 milijonov ljudi Kijiuo razsajanju raznih nalezljivih bolezni, predvsem kuge, računajo. da je prebivalstvo v 17. stoletju štelo pol milijarde duš, nato se je do 19 stoletja dvignilo čez eno milijardo. Komaj po 150 letih, to je do' današnjih dni je prebivalstvo vsega sveta poskočilo na skoraj 2 milijardi in pol.
Te podatke navaja angleški sociolog J. Huxley. Sele v preteklem stoletju so se učenjaki začeli resno bavit; z vprašanjem, ali bo na zemlji dovolj hrane za človeštvo, ako se bo tako naglo množilo. V tem času naraste prebivalstvo vsega sveta vsako leto približno za 1% se pravi pri 2.5 milijarde za okoli 25 milijonov ljudi na leto. To. se nravi da se šfevPn nr»Hivalstva vsak dan pomnoži za približno 70.000 ljudi. Vsak dan torej nastane na svetu nekako takšno mesto kakor je' Reka, ki šteje okoli 76.000 prebivalcev.
Na vprašanje, do kakšne višine se bo prebivalstvo ;ahko pomnožijo, ne da bi mu bilo treba umirati za lakoto, odgovarjajo znanstveniki na razne načine. E. G. Ravenstein je na nekem zborovanju znanstvenikov y Leedsu na Angleškem 1. 1890 izjavil, da je na svetu kruha kvečjemu za 5.994 milijonov ljudi. Nemški učenjak Fircks je 1898 izračunal, da bo zemlja lahko prehranjevala 7.800 milijonov ljudi. Učenjak Ballod je menil leta 1912, da ni na svetu več prostora kakor za 2.333 milijonov ljudi. Za podlago svojega računa ie vzel razmere v Združenih a-meriških državah kjer je bilo za pre-
cvetlic bo predložilo vladi, naj poviša kontingent na 160.000 dolarjev.
FRANCOSKA TRGOVINSKA BILANCA AKTIVNA NASPROTI V. BRITANIJI
Združenje francoskih industrijcev/ ki delajo za izvoz, je v Angliji or' ganimiraio »iranoosKo csuitfiiaj&uuiiev"
nico«, ki naj bi bila v reklamo francoske izdelke. Ob tej priložnost* so Francozi objavili podatke o trgovinski izmenjavi z V. Britanijo. V osr mih mesecih tekočega leta je Frač' cija (vštevši dežele Francoske zvez«) izvozila v V. Britanijo za 88,400.0<W funtov šterlingov blaga (v istem razdobju lanskega leta 80,400.000). Francoski izvoz je bil za 15 milijonov funtov šterlingov večji kakor uvoz iz v-Britanije.
l{iiltn'iiii> efao&tine
IZMENJAVA PROFESORJEV MED FRANCOZI IN NEMCI. V smisl** francosko-nemškega kulturnega dogovora, ki smo ga omenili v zadnji številki, je že odpotovala skupina francoskih profesorjev v Nemčijo, kjer b°~ do poučevali na nemških srednjih šolah. Nekaj francoskih profesorjev že poučuje francoščino v nemških šolah-Izmenjava profesorjev in dijakov se je pričela že leta 1949 na pobudo francoske ustanove »Office National des Universitecs et Ecoles frangadses« (Pariš, Boullevard Raspail 96). Ta ustanova je spravila v stik 178 parov francoskih in nemških šol, ki so v stalnem stiku glede izmenjave študentov meh počitnicami.
DUHO VNIKI-DELAV OI V FRANCIJI. Katoliška cerkev je dne 1. marca 1954 pozvala francoske duhovnike-deiavce, naj skrčijo delo v tovarnah ih delavskih sindikatih na največ 3 ure dnevno ter naj ostali čas posveti)0 svojemu duhovniškemu poklicu. Takšnih duhovnikov-delavcev je bilo okoli 90. Pariški kardinal Feltin je te dni objavil, da je 50 duhovnikov-delavcev sledilo pozivu svojih starešin, medtem ko 40 ostalih nadaljuje svoje delo P° podjetjih, v ladjedelnicah in rudnikih. Ti so zdaj objavili pismo, ki so ga naslovili svojim cerkvenim predstojnikom in v katerem so razložili. da je zaradi današnjih socialnih razmer potrebno, da še nadalje delajo v obratih in med sindikati kakor doslej-Ni verjetno, da se bo spor zopet zaostri!.
hrano vsakega prebivalca odmerjeno 1,2 hektara orne zemlje. Napravil pa je tud; dirugi račun: Ako vzamemo za podlago razmere v Nemčiji (0,5 hektara zemlje na osebo) bo zemlja lahko preživljala 5.600 miiilijonov. Nemški zemljepi-sec A. Penck i-e proučil kmetijske razmere po vsem svetu in upoštevali tod-i različna podnebja-. Po njegovem mnenju bi lahko živelo na svetu 15.904 milijonov ljudi; dodal Pa je, da je spodobno življenje zagotovljeno samo 7.700 milijonom ljudi. .Ameriški kemik E. G. Rochow je pri svojem računu upošteval razne možnosti tehničnega razvoja in pbišeil do zaključka. da živ} na svetu lahko samo 15 milijard ljudi.
Ra-uni učenjakov so torej različni-Značilno je to da postavljajo učenjaki iiz novejših dob število prebivalstva, ki ga zemlja lahko redi, vedno višje, ker človeštvo pač čedalje bolj napre-duie in sproti, z razvojem znanosti, najde nove življenjske vire. Med temi i-e menda doslej še najmanj izkoriščeno morje z vsemi ojimi bogastvi.
»GOSPODARSTVO41
izhaja vsak drugi petek. — UREDN1 STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita-
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir-Glavni urednik dr. Lojze Berct Odgov. urednic dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls«
Koliko ljudi lahko prehrani naša zemlja?
Vsak dan 70.000 ljudi več
MIZARJI
kmetovalci
PODJETNIKI
nudi
I
Ded:e smrekove, macesnovem trdih _ lesov, trame ~ in p arkete naj ugodna ja
CALEA
Tel.
90441 TRST
Viale Sonnino, 24
IMPEXPORT
TRST - UH CA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
i>. 1*1 gr a
rRSURIESrE,IJLXXX0«8
Telef 29-81 il, Telgr. KAPI, Trieste
Import = Export vseh vrst
PECTOM in GRflDKRNEiM RMIERMlft
ElEKIRO INŠTALACIJSKO PODJETJE
Ambrožič Milan
TRST, Dl. BOCCACCIO ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE

Sosič
S 0 S S I
MARIO
OPČINE, Trg Monte Re 4
druge št e-
TEL 21-155
Predajamo ss!insko, električne dilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio agarate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO ,, LiIQUIGA SA ”
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne I
Gostilna 6* UffaRO”
v- q v-

_	Vir-DLri.
S UL. CARDUCU
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in ist skim vinom in domačim pršutom
2afrlopiiik in glaima zaloga:
ZADRUŽNI
KONZORCIJ
TRGOVCE?
T R S T
Ul. Valdirivo 3 Telefon 35-034
(
i
\
\
l
j
i
(
I
\
i
\
5
C
•>
5
5
J
s
i
z
s
t
v
t
i
f
i:
J
I
s
1'
v
t
\
k
ti
ž
7
t:
š
S
t
n
s
s:
il
S’
b
n
P
d
2
c
It
N
zl
b
J
S)
n
jz
p:
g'
v
e
I
o<
p«
Yc
k(
Zč
k)
n
ti
m
ol
rt
cii
To
k(
Za
SV
te
ja
ni
ns
Pi
ca
di;
de
Pi
tu
17
bi
br
ta'
ne
ša
ra
ra
ga
bo
us
PO
ni:
na
te<
Ste
la
bi]
P’U
za
dr
je
m
ce
ok
30
lai
Kk
m
zn
Kc
loc
na
bij
kr
gospodarstvo
Stran S
Petek, 19. novembra 1954,
______________________
SEDE 2. TRST - Ul. ICA P A 8 l O PILZ1 ST. l«M. • TELEFON »T. f»,OS
SPOmRSKFGA 7DR117F.NJ4J
OBVESTILO
Prizivi proti odmeri družinskega davka. Obveščamo vse naše člane, ki so že prejeli ali ki še bodo prejeli u-gotovitne odloke o odmeri družinskega davka, da se obrnejo na tajništvo SGZ za morebitna pojasnila ali priziv čimprej, ker je čas za priziv samo en mesec od dneva vročitve.
Prisilne izpralve slanomi
odložene
Odlok št. 7 z dne 8. novembra 1954 (Uradni vestnik št. 2, 11. novembra) — Predpisi o sodnih izpraznitvah stanovanjskih prostorov, določa spremembo zakonskih predpisov, ki so do sedaj Veljali na Tržaškem ozemlju o sodnih Izpraznitvah stanovanjskih prostorov in odreja, da se izvršba sodnih odločb, ki odrejajo prisilno izprazni-
tev stanovanjskih prostorov v občini Trst in ki so bile izdane po 31. decembru 1952, odloži do 30. junija 1955, onih pa, ki so bile izdane pred 1. januarjem 1953, se odloži do 31. marca 1955. Odložitev navedenih izvršb ne velja, če je bila izpraznitev dovoljena iz naslednjih razlogov: zaradi zamude v plačilu najemnine; zaradi nenravnosti ali drugih težkih kršitev najemne pogodbe, ki so zavezani stranki sodno dokazane; če je bil izvršilni -naslov izdan v postopanju zaradi motenja posesti; če gre za izpraznitev o-premljenih sob, ki so bile dane v najem na podlagi policijske licence; če se zavezani stranki ponudi stanovanje, ki ga ima za primerno sodnik, ki odreja prisilne izpraznitve. Prisilne izpraznitve, za katere ne velja ugodnost odložitve v smislu prejšnjih členov 1 in 2, določi sodnik, ki odreja prisilne izpraznitve), na podlagi sporne razprave z odlokom, proti kateremu ni priziva, in ki jih sme iz tehtnih raz-
logov odložiti za največ tri mesece, vendar pod pogojem, da ne obstaja več neizpolnitev najemne pogodbe, kadar gre za tak primer. S tem odlokom je bil razveljavljen ukaz št. 63 z dne 21. junija 1954.
DOLOČBE O AMATERSKIH RADIJSKIH POSTAJAH
Ukaz ZVU št. 101 z dne 1. kotobra (Določbe o telekomunikacijah in radijskih oddajah in pravila za dovolitev naprave in obratovanja amaterskih radijskih postaj), v zvezi z akti mednarodne konference za telekomunikacije in radijske oddaje v Atlantic City z dne 2. oktobra 1947, kakor tudi v zvezi z določbami mednarodne konference v Ženevi z dne 3. decembra 1951 glede določb in uvedbe novega mednarodnega razporeda radijskih frekvenc, razširja te določbe na naše ozemlje ter predpisuje pravila za dovolitev naprav in obratovanja amaterskih radijskih postaj.
Vslna izjava pradsaMa vlade
Predsednik italijanske vlade M. Scelba je med svečanostmi, ki so jih Priredili v Trstu ob nastopu italijanske uprave, imel pomemben govor, v katerem je tudi dejal: »Zato lahko zagotovimo Slovencem, ki so ostali tostran demarkacijske črte, da vlada he bo le izpolnjevala obveznosti, ki izvirajo iz londonskega sporazuma, ampak si bo tudi prizadevala, da se pokoplje preteklost in ustvari vzdušje Prisrčnega političnega, gospodarskega in socialnega sodelovanja.«
JUGOSLOVANSKI GENERALNI Konzul V TRSTU, Za prvega jugoslovanskega generalnega konzula po londonskem sporazumu je bil imenovan dosedanji svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Mitja Vošnjak. Poprej je bil novi generalni konzul predstavnik Jugoslavije na Koroškem.
JUBILEJ VASILIJA MIRKA. Znani tržaški skladatelj Vasilij Mirk, ki živi zdaj v Ljubljani, je te dni slavil 7o-letmcc) svojega rojstva,. Slovenski tisk je ob tej priložnosti objavil daljša poročila o njegovem delovanju. Slavljenec je zaslovel kot dirigent pa tudi kot izvirni skladatelj.
ODLOČNE RICMANJKE. V Ricma-njih so za 8 italijanskih otrok iz doseljenih družin odprli šolo z italijanskim učnim jezikom. Ko je prispela italijanska učiteljica, so jo domačinke sprejele s hrupnimi protesti, tako da je morala oditi. Ricmanje je popolnoma slovenska vas.
TRŽAČANI SO RADODARNI. Za Ponesrečence v Salernu so Tržačani darovali do 10. novembra 17 milijonov 215.000 lir. Samo osebje tržaške policije je zbralo 921.003 lir. Škodo v Salernu cenijo na okoli 11 milijard lir.
ZA POVEČANJE OBMEJNE IZMENJAVE NA GORIŠKEM. Trgovinska zbornica v Gorici je izrazila željo, naj bi se trgovinska obmejna izmenjava z Jugoslavijo — v smislu videmskega sporazuma — povečala za 400 milijonov lir ter bi tako dosegla eno milijardo lir na leto. Prav tako naj bi čimprej obnovili železniški promet med goriško postajo (v Italiji) in postajo v Novi Gorici (v Jugoslaviji) po progi
Piran, 15. nov. 1954
Proti borneu oktora je imel okrajni odbor v Kopru svOjO 21. sejo, ki je bila posvečena predvsem industrijskemu razvoju koprskega okraja. Razen odlokov o obveznem obiskovanju tečajev za nepismene od 17. do 25. leta in o kategorizaciji stanovanj, so bili namreč vsi ostali odloki, ki so bili sprejeti na tej seji, namenjeni gospodarskemu dvigu koprskega okraja
Na predlog gospodarskega sveta je okrajni odbor odobril odlok, po katerem bodo obrtnikom znatno znižane davčne stopnje, z obžalovanjem pa moramo ugotivi, da prihaja ta odlok nekoliko prepozno, ker so mnogi obrtniki zaradi velikih davčnih bremen zaprli svoje delavnice in se izselili Zavoljo tega je nastopilo zlasti v nekaterih vejah obrti občutno pomanjkanje obrtniških uslug, kar kvarno vpliva tudi na razvoj stalnega gospadarstva.
Ostali del seje je bil posvečen razpravi in sklepanju o dodatnih investicijah v skupnem znesku 569 milijonov dinarjev, bi so predvidene za tekoče in delno tudi za prihodnje leto.
Za nabavo naprav, s katerimi naj bi piranska plinarna v bodoče izdelovala tudi asfalitno smolo, je bilo določenih 17 milijonov dinarjev. K tej postavki bi pripomnili ,da bi utegnila postati brezpredmetna, ako bo tudi v bodoče tako nesorazmerje med ceno električnega toka in plina in če ne bo zboljšana kakovost plina, ki ga dobavlja piranska plinarna. Rri sedanjem nesorazmerju med ceno plina in električnega toka in pri sedanji kakovosti plina bo namreč večina potrošnikov preusmerila dosedanjo porabo plina na Porabo električnega toka. To bi utegnilo privesti tako daleč, da bi plinarna morala prenehati z obratovanjem in tedaj bi zgoraj navedene investicije postale odvečne.
Ker je zamišljena nova tovarna stekla v Piranu (pred mnogimi leti je že bila v Piranu podobna tovarna v sklopu tovarne Salvetti), je bilo določenih za pripravo in vzgojo strokovnih kadrov S milijonov dinarjev. Predvideno le, da bo nova tovarna stala okrog 70 milijonov dinarjev.
Za postavitev avtomatične telefonske centrale, ki bo zajemala ves koprski okraj, je bil odobren kredit v znesku 30 milijonov dinarjev m 38 tisoč dolarjev. Trgovskemu pudjetju »Vino« v Kopru je bil za nabavo raznih tebnič-oih naprav in kleti odobren kredit v biesku 18 milijonov dinarjev. Ker bo Koper dobil svoje letališče, je bilo določenih za začetna dela 7 milijonov dinarjev. Tovarni »Lama« v Dekanih je kil odobren za nabavo novih strojev kredit v znesku 12 milijonov dinarjev.
skozi šentpeter. Konec avgusta je bila obmejna izmenjava pasivna za italijansko Gorico za 42,708.237 Ur. U-voznih dovoljenj za uvoz iz Jugoslavije v Italijo je bilo izdanih v avgustu za 22,166.150 lir, izvoznih pa za 27,735.798 lir.
TISKOVNI IN INFORMATIVNI URAD GENERALNEGA KOMISARIATA je bil ustanovljen namesto dosedanjih uradov PIO (Public Information Office — Urada za obveščevanje javnosti) in AIS (Alied Information Service — zavezniška vojaška obveščevalna služba). Načelnik tega urada Je prof. Renato Lefevre, bivši načelnik oddelka za tisk v predstavništvu vi? de. Oddelek izdaja poročila tudi v slovenskem prevodu.
V ID ALI JE V POLOŽAJ OMAJAN? Po Trstu se je razširil glas, da je položaj V. Vidalija, tajnika kominforml-stične in komunislične stranke v Trstu, omajan. »Ultime notizie« poroča^-jo, da je nastal spor med njim in To-ghattijem, glavnim tajnikom komunistične stranke za Italijo, ker se Vida-li po nastopu italijanske uprave v Trstu noče podrediti TogUafctiju. Vidah je po mnenju tega lista vedno deloval po neposrednih smernicah iz Moskve. Verjetno bo poklican v Moskvo. V Vidahjevih vrstah ne verjamejo, da je ta spor omajal Vidahjev položaj, pač pa splošno nezdovoljstvo v stranki zaradi vodstva neaktivne politike glede tržaškega vprašarua.
Nova trgovina z drvmi na Opčinah.
Gospa Josipina Sosič je na Opčinah (v Doberdobski ulici) odprla trgovino z drvmi in drugim kurivom.
RAZPIS ŠTIPENDIJ SALZBURŠKEGA SEMINARJA
Salzburški seminar za ameriške študije v Gradu Leopoldskron prt Salzburgu razpisuje študijske štipendije za tečaje v šolskem letu 1955 (januar-sep-temtaer). Vsi, ki se zanimajo za podelitev štipendije, se lahko obrnejo neposredno na ravnateljstvo semmarja (Salzburg Seminar in American Stu-dies, Schioss Leopoldikron, Salzburg, Austria), ali pa na pomočnika :avna-tedja, da-. Robert O. Mead, ki bo f'2. novembra v Trstu, v Čitalnici, v ulici Trento št. 2/1 intervjuval kandidate.
gradnja letališča
Pri odobritvi novih kreditov niso prezrli niti Izole; saj je bil za razširitev tovarne »Mehanotebnika«, ki bo potem zaposlila okrog 400 delavcev, odobren kredit v znesku 149 milijonov dinarjev. Tabo bo iz tega mladega podjetja, ki je ob svoji ustanovitvi zaposlilo komaj 30 delavcev, nastala velika tovarna. Podjetje »Gradbenik« v Izoli je bil za nabavo novih strojev odobren kredit v znesku 2.5 milijonov din.
Ker je predvidena gradnja velike delavnice za popravilo matonmh vozil je bil v ta namen odobren kredit v znestau 40 milijonov dinarjev. Opremo za to delavnico bo dobavila tovarna Mercedes-Benz, za ostalo ureditev pa bo poskrbelo podjetje »Autocommer-ce«. Nadalje bo sedem podjetij dobilo osem novih tovornih avtomobilov, ki bodo stali približno 53 milijonov din
Za gojitev rib jn skoro že pozabi;emh ostrig v Strunjanskem zalivu je bil določen kredit v znesku 6.5 milijonov dinarjev. Za rejo bobrov v gorenji dolini Rižane pa je bila. predlagana odobritev kredita v znesku 16 milijonov dinarjev. Ker pa je bil odposlanec dr Kovačič mnenja, da naj bi se najprej izvedli poskusi reje teh živali v manjšem obsegu, da bi videli, ali jim bosta ustrezala podnebje in teren, je bi-la odobrena znatno nižja vsota. Za regulacijo Kanlonje je bil odobren tretji obrok v znesku 10 milijonov dinarjev.
OD SLO VENI JA-LINIJE DO SPLOSNE
PLOVBE
Kakor smo že poročali, je bila nedavno ustanovljena plovna družba »Siovenijalinija« z domačo luko v Piranu in s sedežem v Ljubljani. Sedaj pa se je ta družba preimenovala v »Splošno plovbo« in si je izbrala za svoj sedež Koper, kjer bo verjetno tudi njena domača luka, ko bo zgrajeno novo pristanišče v Kopru. Tej družbi je bil odobren za nabavo dveh novih ladij z nosilnostjo 10.500 in 1312 ton kredi v znesku 108 miliionov dinarjev in znesek 21 milijonov dinarjev za nabavo treh motornih jadrnic ter še znesek 6 milijonov dinarjev za nabavo motorja na motorni ladji »Labor«.
Koper - sedež gospodarskega sodišča Na seji republiškega zbora v Ljubljani je bil sprejet predlog zakona o razširitvi veljavmošti ustave, zakonov in drugih pravnih določb na koorsko območje. Hkrati je bil sprest tudi odlok o odpravi okrožnega sodišča v Kopru. Zbor proizvajalcev je razpraviial o ustanovitvi okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru in določitvi njegovega krajevnega območja, ki bo obsegalo okraje Gorico, Koper, Postojno, Sežano in Tolmin.
Dr. F. J.
Ameriški g!as o Trstu
»New York Herald Tribune« (8. no vembra) prinaša poročilo znane ameriške obveščevalne agencije »Associated Press« o gospodarskem položaju v Trstu. V uvodu pravi poročilo, da so medeni tedni minili — pri tem misli na razne manifestacije ob nastopu italijanske uprave •— In da se zdaj Trst počasi pripravlja na življenje z Italijo. Težki sta vprašanje proračuna in vprašanje brezposelnos i. Eno velikih upanj za Trst predstavlja tržaško pristanišče, ki ga je zavezniška vojaška uprava obnovila. Toda Avstro-ogrske monarhije, ki je Trst dvignila, pi več. Danes konkurirajo Tr stu velika pristanišča na severu; Italija je tudi bolje uredila beneško luko, ki je prevzela velik del jadranskega prometa. Med letom 1952 1953 je promet v Trstu nazadoval za 24,1%, medtem ko so druga italijanska pa-istanišča napredovala.
»Ni znano, kaj nameravajo Italijani s pristaniščem, piše list. Mnogi uradniki upajo, da bodo povečali tehnične o-lajšave, in sicer znižali pristaniške tarife ter tako omogočili Trstu konkurenco s Hamburgom in Bremenom. Brezdvomno bodo v tržaškem gospo- . darstvu prihodnje leto nastale mnoge izpremembe, toda tudi najbolj optimistično razpoloženi meščani priznavajo, da je gospodarska bodočnost pokrita z oblaki«.
Ne prenaglimo se!
In zopet se naši ljudje odpravljajo v Avstralijo. Kakor je bila po prvi svetovni vojni za Slovence v Julijski Krajini obljubljena dežela Argentina, tako je danes Avstralija. Zadostuje, da nekdo iz Avstralije piše, da se mu razmeroma dobro godi, pa že planejo naši ljudje: Zadnji čas je, da se odpravimo tudi mi na pot! Citajo samo pisma tistih, ki se imajo dobro ah vsaj pišejo, da se imajo dobro, a nihče se ne zmeni za pisma tistih, ki trpijo v tujini, ki j.im je mačeha. Vsi dobro vemo, življenje v Trstu ne bo lahko; vendar velja še vedno stari zlati nauk: Ne prenaglimo se! Modri Angleži pravijo: See and wait! Glej in čakaj!
Nesrečna lolra ph Meia radie
Novi komisar za tržaški radio dr. Maurizio Martino-Mauri je že odšel. Zakaj so ga odslovili, ni natančno znano. Pri slovenski postaji je italijanska uprava že uvedla nekatere novosti, ki vznemirjajo slovensko javnost. Odpravili so poročila, ki jih je doslej sestavljalo samo osebje slovenske radijske postaje, in uvedli poročila italijanske radijske družbe RAI (Radio Audizioni Italiane), ki prihajajo v italijanščini neposredno iz Rima ter jih slovenski nameščenci samo prevedejo. Tržaška slovenska postaja oddaja samo še lastna krajevna poročila, ki obsegajo poleg Trsta še go riško in videmsko področje; vendar smejo poročila zajeti samo nekatere kraje na Goriškem kakor Sovodnje, števerjan in Doberdob, ne pa same Gorice in beneških Slovencev. Ne razumemo, zakaj bi slovenska radijska postaja ne smela poročati o dogodkih v Gorici in v Beneški Sloveniji. Uvedba enotnih poročil iz Rima, ki so za vso državo enaka, gotovo ne bodo privlačevala Slovencev. Tega bi se nova uprava morala zavedati. Ker je poslušanje radijskih oddaj popolnoma svobodno, je jasno, da bodo poslušalci zasukali gumb na druge postaje, kasor n. pr. na koprsko.
NAČRTI ZA PRIHODNJI VELESEJEM
Upirava tržaškega velesejma je sklenila, da bo pri pripravah za prihodnji velesejem dala poseben poudarek gospodarskim stikom s sr. dnjeevropi skim in balkanskim zaledjem ter z Bližnjim vzhodom, s katerim imajo Tržačani stare poslovne zveze.
Novice iz Jugoslavije \
VISOKA PROIZVODNJA V SEPTEMBRU. Jugoslovanska industrijska proizvodnja je v septembru dosegla največjo mesečno količino v tem letu. Indeks proizvodnje se je povečal od 85 v januarju na 128 v septembru. Najbolj se je povečala proizvodnja industrije v Makedoniji, Črni gori, na Hr-vatskem, y Bosni in Hercegovini. Proizvodnja v Sloveniji v septembru je bila za 13% pod splošnim indeksom.
3.500 TON MASTI IN MARGARINE ZA JUGOSLAVIJO. Zvezna uprava za prehrano poroča, da je Jugoslavija nabavila v tujini 3.000 ton masti in 6.000 ton margarine. Oljnice so leios v Jugoslaviji dobro obrodile, zato bo precej domačega olja na razpolago. Tako bo država preskrbljena z maščobami do pričetka novega klanja.
OKROG 600.000 TON KOKSA so doslej pridobile jugoslovanske koksarne; poleg tega 19.000 ton surovega katrana, 4.000 ton surovega bencola in 3.500 ton amonijevega sulfata.
AMERIŠKI GOSPODARSTVENIKI predstavniki »National Sal. Excutives« so obiskali trgovinsko zbornico v Za- ! grebu in razna podjetja, kjer so preda- j vali o ekonomiki v trgovini, o prometu s potrošniki in krediti.
i—— 1	f™1111111 IIW| ■•»■IIBII HH'I lll—II^M ll■l» !'■ IMII I ■ I I !■ IIIMI lil—lll — l I
Kaj ¥$c Kodo gradili v Kopru
V načrtu je tudi
Avslrijci zvonijo po toči
Tržačani pozdravljajo vsak glas, ki se dvigne iz zaledja, da bi se v tržaškem pristanišču ustvarili pravni in tehnični pogoji za pospešitev in utrditev gospodarskih stikov med našim mestom in zalednimi državami. Saj nihče — menda niti v Rimu — ne dvomi več, da je gospodarska rešitev Trsta v oživitvi tiste njegove funkcije, zaradi katere je tržaška luka spioh nastala in se razvila v pristanišče svetovnega slovesa.
Tržačani so gotovo prav hvaležni Avstrijcem, njihovim državnikom in njihovemu tisku, da so se oglasili in da v Trstu zahtevajo čisto določene pravice, katerih priznanje postavljajo kot pogoj za usmeritev svojega tranzita čez Trst. Upamo, da nam kot dobrim starim znancem, ne bodo zamerili, ako jim kot zvesti kronisti razvoja tržaškega vprašanja povemo nekaj neprijetnega: Imamo namreč vtis, da zvonijo po toči. Danes namreč morajo naslavljati svoje pozive v Rim, medtem ko bi jih bili lani, ob pravem času, lahko pošiljali v London in Washing-ton ter celo v New York (OZN) z večjo verjetnostjo, da ne bodo ostali bob ob steno. Oglasiti bi se bili morali tedaj, ko je bila vsaj internacionalizacija cone A in Trsta še v zraku, še živo vprašanje in torej še Izvedljivo.
Popolnoma prav imajo tisti avstrijski listi (glej n. pr. »Die Oesterreichische Furche«), ki so po objavi londonskega .■porazuma (5. oktobra 1954) očitali avstrijski vladi, da ni storila ničesar, da bi Trst rešila, in so z občutkom zagrenjenosti ugotovili, da je bil Trst z londonskim sporazumom za Avstrijo izgubljen. Ml nimamo vpogleda za kulise diplomatskega reševanja tržaškega vprašanja; saj je bilo to po 8. oktobru lanskega leta povsem tajno. Menda pa se ne motimo, če trdimo, da bi bili Avstrijci morali vskočiti, tedaj, ko je jugoslovanska diplomacija postavila zahtevo, naj se Trst oziroma cona A ilnitenmacicinalizirai Toda tedaj so si avstrijski državniki lagodno umili roke in pohiteli z. izjavo, da imajo v Trstu samo gospodarske koristi; politična usoda mesta jih ne zanima. Kakor da bi o gospodarskih vprašanj,jh ne odločali tisti, ki ima v rokah politično oblast.
Zdaj so Avstrijci preizkusili to resnico. Pri upravi tržaškega pristanišča zahtevajo soudeležbo, zahtevajo pravico do lastne mornarice, odpravo vseh ovir pri tranzitu Mid. Kaj odgovarjajo italijanski državniki in politiki na te zahteve? Oni sami in njihov tisk z vso silo naglašajo, da so pripravljeni dovoliti Avstrijcem razne tehinčne olajšave, dalo bi se razpravljati n, pr. o višini železniških tranzitnih in pristaniških tarifah itd. Toda o zahtevah po soudeležbi pri upravi luke, po trgovski mornarici if.d. ne more biti govora. Zato so v rimskem parlamentu in na vsedržavnem zborovanju demokrščanske stranke v Trstu tako poudarjali, da bc Italija sama imenovala pristaniškega ravnatelja, ki ga predvideva mirovna pogodba. Italija se je v 'londonskem sporazumu obvezala, da bo ohranila prosto luko v skladu s členi 1-20 VIII priloge k mirovnii pogodbi, toda o u-stanovitvi mednarodne pristaniške komisije, v kateri bi bilo mesto tudi za Avstrijo, govorijo šele nadaljnji členi priloge VIII., ki jih londonski sporazum ne omenja;. Ustanovitev mednarodne pristaniške komisije ostane torej problematična zadeva, zadeva uporabe mirovne pogodbe, ki jo bo skušala Italija ovreči.
Priznamo pa Avstrijcem, da imajo v svojih rokah še vedno močno orožje: avstrijski promet skozi Trst je znašal leta 1949 89%, leta 1950 77%, leta 1951 72% ,leta '1952 64% in : leta 1953 55% vsega prometa skozi pristanišče. Avstrijski promet se očitno čedalje bolj razvija v smeri severnih luk, ker pada promet skozi Trst. Avstrijci torej lahko zagrozijo, da bodo vedno več vozili na sever ,ako jim Italija ne ugodi v Trstu.
Med 21. oktobrom In 7, novembrom se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Citta dl Catania« je priplula iz Genove s 65 t in se vrnila s 195 t. »Boo cadasse« je pripeljala iz Norfolka 10.840 t premoga in odplula v Hum-ber prazna. »Leman« je prispela iz Tarragone s 422 t vina in odplula v Samos prazna. »Primo« je prispela iz Brindisija s 1900 t pirita in odplula v Cagliari natovorjena z lesom. »A-lice Torn« je pripeljala iz Kopenha-gena 1670 t ječmena in odplula v Tunis prazna. »Maria Gristina D.« je pripeljala iz Mene el Ahmadi 6124 t olja in odplula v Sidon prazna. »Mes-sapia« je priplula iz Hajfe s 74 t in odplula v Larnako natovorjena. »Citta di Siracusa« je prispela iz Valence s 33 t in se vrnila s 126 t. »Mhvia« je priplula iz Herakliona z 295 t in odplula v Pirej s 747 t. »Patrizia« je priplula iz Rodija s 138 t in odplula v Pirej z 200 t lesa. »Risano« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Bombaj s 1310 t, »Chioggia« je pripeljala iz Aleksandrije 2647 t in odplula v I-skenderun natovorjena. »Aristide« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Tripolis s 69 t katrana. »Vildren« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Pirej z 949 t bencina. »Teresa Cosu-lich« je priplula iz Kazablanke z 260 t in se vrnila natovorjena. »Fernanda« je prispela iz Ravenne in se vrnila natovorjena z mineralnim oljem. »Enri« je prispela iz Smirne s 332 t, odplula v Benetke prazna, od koder se je vrnila in zopet odplula v Smirno natovorjena. »Apuania« je pripeljala iz Barlette 1560 t in odplula v Benetke prazna. »Otranto« je prispela iz Smirne z 232 t in se vrnila natovorjena. »Afrioa« je priplula iz Capetowna z 864 t in se vrnila natovorjena. »Ma-rechiaro« je priplula iz Genove s 40 t in se vrnila natovorjena. »Nereide« iz Vancouvra s 356 t in se vrnila natovorjena. PRIPLULE SO: »Scoiattolo« iz Drača s 434 t kroma, »Audax« iz Benetk prazna, »Marte« iz Seriphosa s 730 t železne rude, »Loredan« iz Carigrada s 1571 t, »Paolo Toscanelli« iz Buenos Airesa s 448 t in »Manuel« iz Stratona s 660 t železne rude. ODPLULE SO: »Barletta« v Carigrad s 368 t, od koder se je vrnila s 449 t, »Esperia« v Bejrut s 500 t, od koder se je vrnila z 248 t. »Irma« v Smirno s 305 t, »Monstella« v Tampo s 300 t amonijevega nitrata, »Stanura« v Ra~ venno prazna, »Karakk v Kazablanko prazna, »Sistiana« v Rangoon s 1440 t, »Spuma« v Capetovvn s 3238 t, »Fredianna« v Volos s 346 t lesa, »Risano« v Benetke prazna, »Nuovo Arno« v Aleksandrijo natovorjena, »Gio-sue Borsi« v Hamburg s 1362 t, »Dio-dato Tripcovich« in »Valverde« v Ko-stanco prazna.
AMERIŠKE LADJE »General W. Hahn« je priplula iz Neaplja prazna. »Haiti Victory« je priplula iz Neaplja prazna. »Expeditor« je prispela iz New Yorka s 124 t in odplula na Reko prazna. »Kenneth Stevenson« je pripeljala iz Filadelfije 4120 t žita in odplula v New York prazna. »Stella Lykes« je prispela iz Charlestona z 822 t in se vrnila v ZDA natovorjena. »Exbrook« je pripeljala iz Baltimora 2603 t in se vrnila v ZDA s 312 t. »Jesse Lykes« je prispela iz Savannaha s 4314 t. »Exermont« je
Vprašanje je samo, ali bodo rimski državniki tako uvidevni, da ne bodo usvojili iredentističnega gesla: Trst mora ostati pod absolutno italijansko oblastjo, čeprav bi v pristanišču rasla trava.
pripeljala iz New Yorka 2646 t In se vrnila v ZDA s 106 t.
GRŠKE LADJE
»Christina« je priplula Iz Kalamate s 509 t. »Mikalakis« je pripeljala Iz Norfolka 9862 t premoga in odplula iz Trsta. »Aristodimos« je priplula iz Kalamate s 300 t. »Plotarkis Blessas« je prispela iz Kalamate z 11 t.
HOLANDSKA »Ida Jacoba« je prispela iz Buccarija prazna in odplula v Sestri Ponente natovorjena z jeklom; »Midas« je prispela iz Amsterdama s 134 t in se vrni.a natovorjena. PANAMSKA »Mariasia« je pripeljala iz Seriphosa 2040 t železne rude; »Bri-gitte« je prispela Iz Baniasa s 13.198 t surovega olja, ŠVEDSKA »Filgia« je prispela iz Bostona s 790 t in odplula v Pirej prazna. IZRAELSKA »Dromit« je priplula iz Hajfe prazna in se vrnil natovorjena. LIBANONSKA »Hudson River« je pripeljala iz New Yorka 9748 t premoga. KOSTARIŠKA »Si-rob« je priplula iz Bengazije natovorjena z lesom. NORVEŠKA »Athos« je pripeljala 12.065 t surovega olja in odplula v Marseilles prazna. TURSKA »Ardahan« je prispela iz Ravenne prazna. FRANCOSKA »Pense« je priplula iz Rotterdama s 6450 t premoga, NEMŠKA »Lahnek« je prispela iz Genove prazna. ARGENTINSKA »Rio Cuarto« je prispela iz Eve Peron s 1965 t blaga.
Napovedane ladje
Proga: Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija »Maria Carla« prihod 19., odhod 20. novembra. »Celio« prihod 23., odhod 26. nov.; »Verax« prih. 27. nov., »Pri-mo« odhod 28. nov. »Citta di Catania« prih. 3., odhod 9. decembra.
Proga: Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt
»Christina« prih. 20., odhod 20. nov. »Treviso« odhod 20. nov. »Aristodimos odhod 20. nov. »Chioggia« prih. 20. nov. »Messapia« prih. 21., odh. 30. nov. »Barletta« prih. 23., odh. 25. nov. »Dromit« prih. 25. nov., odh. 2. dec.; »Kozani« prih. 25., odhod 28. nov. »Patrizia« odh. 25. nov. »Otranto« odhod 25. nov. »Enri« prih. 26., odh. 29. nov. »Esperia« odh. 26. nov. »Milvia« prih. 27., odh. 30. nov. »Manuel« prih.
29.,	odh. 29. nov. »S. Antonio« odh. 29. nov. »Sandra Maria« odh. 29. nov. Proga: Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika
»Maria Cosuiich« prihi 20. nov. »Adriatico« prih. 20., odhod 22. nov. »Duino« odh. 21. nov. »Perla« odh. 23. nov. »Galatea« prih. 25., odh. 28. nov. »Vittoria S.« prih. 27., odh. 30. nov. »Verax« odh. 28. nov. »Biče« odh. 28. nov. Prihodi proti koncu meseca: »Eu-lopa«, »Alga«, »Portorose«, »Carbonello A.«
Proga: Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod »Duino« prih. 20. nov. »Timavo« prihod 20., odh. 25. nov. »S. Caboto« prih. 25., odhod 30. nov. Prihodi proti koncu meseca: »Onda«, »Ugodno Vivaldi«.
Proga: Zahodna in Severna Evropa »Cavallo« odh. 23. nov. »Cagliari« prih. 23., odh. 25. nov. »Bothia« odh. 24. nov. »Ilias« odhod 29. nov.
Proga: Severna Amerika »Exilona« odh. 20. nov. »Exford« odh. 26. nov. »Henry Stevenson« prih.
25.,	odh. 26. nov.
Proga: Srednja Amerika, Severni Pacifik
»Adriatico« prih. 22. nov. »Velma Lykes« odh. 24. nov. »Letitia Lykes« odh. 26. nov. »Monreale« odhod 29. nov.
Jugoslovanske ladje
Jugolinija. »Sarajevo« je priplula 1. nov. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 600 t blaga in odplula 2, nov. na Reko. »Pula« je prispela 2. nov. z Reke, vkrcal 370 t blaga za Daljni vzhod in odplula 2. nov. »Topuslko« j.e priplula 7. nov. iz Severne Evrope s 311 t blaga in odplula 9. nov, na Reko. »Solim« je priplula 7. nov. iz Turčije z 234 t, vkrcala 143 t in odpikiila 8. nov. v Turčijo. »Hrvatska« je priplula 9. nov. iz ZDA, izkrcala 574 t In odplula 10. nov. pa Reko. »Dinara« je priplula 9. nov. iz Severne Evrope s 387 t in odplula
9.	nov. na Reko. »Sarajevo« je prispela
10.	nov. z Reke, vkrcala 1920 t blaga za Bližnji vzhod ter odplula 17. nov. v Split. »Učka« je prispela 13. nov. z Dalnjega vzhoda s 420 t, vkrcala 100 t ip odplula 15. nov. na Reko. »Titograd« je prispela 13. nov. z Bližnjega vzhoda z 287 t, vkrcala 1560 t in odplula 17. nov. na Reko. »Hrvatska« je priplula 19. nov. z Reke, vkrcuje blago za .ZDA.
Pričakuje se prihod: »Herceeovine« 20. nov. iz Turčije, »Zagreba« 26. nov. iz Egipta, »Skopja« 28. nov. iz Egipta.
Jadrolinija. »Pelješac« je priplula 9. nov. iz Grčije z 250 t, vkrcala 93 t in odplula 10. nov. na Reko. »Istra« je priplula 16. nov. iz Grčije z 270 t, vkrcala 150 t in odplula na Reko.
Pričakuje se »Pelješac« 23. nov.
Trgovinska mornarica
AMERIŠKA TRGOVINSKA MORNARICA SE JE ZMANJŠALA
Zavod za trgovinsko mornarico v VVashingtomu je objavil, da se je obseg ameriške trgovinske mornarice zmanjšal na 15 milijonov ton In s tem dosegel naj nižjo točko v zadnjih dveh letih in pol. Sedem ameriških tovornih ladij vrste »Liberty« In 3 ladje-petrolejke je bilo septembra meseca prepisanih v tuje ladijske registre. V ameriških zasebnih rokah je danes 771 tovornih in potniških ladij, ki obsegajo 8,062.730 registrskih ton ter 424 ladij petrolejk z obsegom 6,867.660 registrskih ton. Samo 29,9% ameriškega prometa (izvoza in uvoza) prepeljejo ameriške ladje na podlagi podatkov za april 1954. Trgovinska politika ameriške vlade gre za tem, da bi se ta oa-stotek povišal na 50%.
NEMŠKA TRGOVINSKA MORNARICA POVEČANA
Trgovinska mornarica Zahodne Nemčije je štela prve dni novembra 978 ladij, ki so obsegale 2,09 milijona bruto registrskih ton; 1. oktobra je imela 971 enot s skupno tonažo 2,07 milijona brt.
GRADITEV TREH LADIJ. V ladje-delnici pri Sv. Roku bodo zgradili nu račun plovne družbe »Marco U. Mar-tinolich« dve motorni ladji po 955P ton in na račun družbe Naviguzione triestina eno ladjo s tonažo 2500 ton.
NADZORSTVO ZA VARSTVO GOZDOV. Generalni komisar za Tržaško ozemlje je razveljavil ukaz zavezniške vojaške uprave št. 377 z dne 23. maja 1947 in ukinil odsek za varstvo gozdov pril civilni policiji; hkrati je na Tržaškem ozemlju ustanovil »nadzorstvo državnega zbora za varstvo gozdov« (Corpo fare stale dello Stato). Nadzorstvo bo podrejeno uradu za kmetijstvo in gozdarstvo pri generalnem komisariatu.
KONSERV1RANA 2IVILA ROVIGO. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5 in 10 kg 230-235 lir kg; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5 in 10 kg 240-245; mešana marmelada v lesenih posodah 7-10 kg 160 do 163, marmelada iz črešenj, breskev in marelic v lesenih posodah 7-10 kg 195 do 200 lir kg.
UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE
VETRIH GIOVANNI
Gorica, ul. Lantieri 5 - Tel. 2527
Drva za kurjavo, oglje in premog
Prodaja na drobno in na debelo!
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
Gorica — Ulica Morelli štev. 14
Telefon 2206
Priznano nieJnaraJiin avioprevnzMko poflieiie
SOCIETA' GUZIANA AUTOTilASPORTI
G O R. I Z I A
Via Donizetti N. 21
Tel. 28-45
♦
Preuzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
♦
Specialni pogoji za provoz blaga v Jugoslavijo
UVOZ - IZVOZ
RAZNOVRSTNEGA LESA IN ELEKTRIČNEGA MATERIALA
G0RIZIA-G0RICA. ul. Morelli \k - Tel. 34-58
7 M P ORT VARDAR EXPORT
SKOPJE - JUGOSLAVIJA
Tel.: 29-56, 17 62, 21-60- Telegr.: VARDAR-SK0PJE- Pošt. prot. 2)1
UVOZI: industrijska postrojenja, Strojeve, sve vrste mašina, alat instrumente te ostale metalne proizvode
MISHOU CARLO
IMPORT-EXPORT
Gorlzla, vla Anglollna 23 — Tel. 23 29
Uvažamo drva za kurjavo in obdelavo ler oglje in premog
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI IN AVTOBUSNI PREVOZ IN TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
MRACH ZOFIA. Rpnila-Gonca. vla Alfieil 11-13. Ial.3432
Jakob Vatovor, Nasi.
TRST - Tla Torrebiauca 19
Tel. 28-587, 37-561
UVOZ	I z v o z
/kolonialnega blaga
/ INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNIČNIH PRED ME TOV /	TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
GORICA - Ulica Croco št. 4
Telefoni :
Pisarna 3497 doma 2970
F. SPA DAR0 _
SPEDlCIJSK/i TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GREGA ŠTEV. 2 TEL. 35 783 in 31-087
SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADSPEDIT
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ EXPORT
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96 510
Trguvina
tkanin
CITTAR
ni. Del Teatra Komani) 1, Test Telefon št. 31:110
Velika izbira tkanin najboljših angleških znamk
A V T O G A RAŽA
M E H A N I Č N A DELAVNICA
STAR
TRST- ULICA MORERI 7 TELEFON ŠTEV. 36 608
II.
Objavljamo nadaljevanje razprave* ki jo je napisal dr. Josip Villan, bivši poslanec v rimskem parlamentu, kot uvodno besedo h knjigi dr. VI. Pertota: nTrst — medjunarodni pri-vredni problem«. (Prip. ur.)
Naš ruaziiv JuMjstoa krajina je na-< stal, kakor sem rekel, iz praktične potrebe pod italijansko vladavino. Mislim pa, da je njegova nadaljnja uporaba upravičena i!n koristna vsaj za mednarodno razpravo. Prvi del morda ni najpniikiadnejsi, toda prav ta izenačuje naš naziv z italijanskim, ki je že prodrl v splošno uporabo. Julijskim Alpam je rimski osvajalec dal njihovo ime več stoletij, preden se je razvil italijanski jezik. Ce smo že sprejeli rimski naziv za tisti planinski sklop, katerega najvišji vrh je naš Triglav, se mi zdi, da se lahko pomirimo z isto označbo tudi' za eno naših pokrajin; toliko prej, ker je bila za drugi del imena Julijske Krajine vzeta zares naša in popolnoma ustrezajoča beseda. Ta namreč pomeni obmejni predel ter je bila v lem smislu uporabljena tudi v drugih jugoslovanskih toponimih. (Naj k izvajanju dr. Vilfana dodamo, da je Zavezniška vojaška uprava v coni A uvedla uradno označbo »Julijska Benečija«« prav zato, da bj ustregla Italijanom. Prip. ur.).
3. Razumljivo je, da odgovorni italijanski predstavniki, kadar razpravljajo o dokončni razmejitvi med našima dvema državama, zdaj manj nagla-šajo naravne meje. a toliko bolj nekakšno pretežno Italijanstvo zahtevanih krajev. Zaradi tega je bilo vprašanje naravnih meja potisnjeno v ozadje. To je sicer opravičeno, ker se v pogledu njih ne skladajo niti zemljepisni izvedenci — razen, ako se pod naravnimi mejami podrazumevajo izključno strateške meje. Takšne bi pa po dosedanji izkušnji bile vsekakor mnogo bolj potirebne Jugoslaviji kakor Italiji.
O naših dejanskih medsebojnih naravnih mejah mislim, da se nesporno lahko pove naslednje:
Ime Italija, zelo staro in za vsakega kulturnega človeka polno dragocene vsebine, pomenj v današnji praktični uporabi ne samo državo, itemveč tudi zelo izrazit enoto fizične geografi je. Ko govorimo o Italiji v enem ali drugem smislu in si hočemo predstaviti njeno podobo takšno, kakor jo vidimo na zemljevidu, se nam pojavi pred duhovnim očesom to, kar Italijani sami včasih, v šali, imenujejo »lo stiva-lone« (škorenj); torej tisti veliki polotok, ki se je raztegnil o;d masiva Alp globoko v Sredozemsko morje. S svojo izrizito obliko je Italija na zemljevidu še bolj poudarjena — rekal bi - -še določneje »indiividualizirania«. Po vsem tem ne more z vidika fizične geografije obstajati za povprečnega Evropejca niti najmanjši s.um o tem, da Jadransko morje tvori pregrado, ki Italijo na najbolj viden način loči od Balkana kot eno enoto fizične geografije od druge takšne enote. To ločitev Italije delajo še bolj vidljivo otoki, ki so se v dolgi vrsti pomaknili k vzhodni obali ter napolnili tudi zaliv med Istrskim polotokom in Dalmacijo kakor stebri ogromnega mostu. Ko pa oko preide na zemljevidu z morja na kopno, postane slika nekoliko manj jasna. Tu se Apeninski polotok in Balkan neposredno dotikata — kje naj jih tu razloči isti povprečni, toda pazljivi opazovalec zemljevida? Menda ne bo niti pred tem vprašanjem omahoval, temveč) se bo odločil za podaljšanje jadranske pregrade, dejal bi, jadranske magistrale, od najsevernejše točke (Jadranskega morja) dalje, tam nekje okoli izliva Soče. Ta reka izvira v zahodnem podnožju Triglava in teče po dolini, ki je na obeh straneh naseljena izključno s Slovenci. Niže od Gorice se struga s svojim kratkim spodnjim delom spušča skozi Furlan-
sko ravnino v morje. Toda prav tu. ob samem levem bregu Soče se razprostirajo in prehajajo celo v določeni širini tudi čez njo na njem desni breg, skrajni odtenki Dinarskega sestava, ki se v širokem pasu okoli Postojne združi z Julijskimi Alpami. Tu ni narava postavila strme meje —- da hi se nanjo lahko skiliceval sodobni osvajalec — temveč j,e splela vozel, ki pa se zdaj ne da preseči tako po ovinku o-koli Snežnika kakor nekdaj v RapaD lu.
4. Zdaj bi Italijani radi izkoristili določeno možnost, ki jim jo daje u-metna tvorba Svobodnega tržaškega ozemlja ter poskušajo s srečo tudi z narodnostnim načelom. Ko je v njihovi propagandi govor o vsej Julijski Krajini, o Dalmaciji, o Južnem Tirol-sk " (Poadižju), oni to načelo komaj omenjajo. Medtem' ko v pogledu Te-sinsikega kantona, Korzike ali Malte o njem oprezno molčijo. O tem, za Italijane vsekakor precej relativnem načelu, bi bilo treba obširneje govoriti; toda o tem ne bomo govorili na tem mestu). Omejil sie boni' na' naše posebno vprašanje; vendar so najprej potrebne dve — tri splošne pripombe.
Posamezni narodnostni tip — ne glede na to ali. kako in v kakšni meri pri de do izraza v individualni ali kolektivni zavesti in volji« —•' predstavlja, pravilno cel kompleks značilnih pcH tez. Take so n. pr. — da omenim nekatere, ki se najpogosteje naglašajo ■ — jezik, način življenja, kultura, vera, poreklo kožna polt. Toda ne te ne druge značilnosti se ne pojavljajo vse po vrsti z emdko ilzraziitoistjo v vsakem' posameznem tipu. Ceilo poteza iste vrste, n. pr. vera, je lahko pri nekaterih narodnostnih tipih bolj značilna, medtem ko je pri drugih popolnoma brezpomembna. Zaradi bližjega in tesnejšega stika, toda tudi iz drugih razlogov se dogaja, da se med prebivalstvom nekega predela razni narodnostni tipi medsebojno deloma meša-
jo ali da en tip prevzame do določene meje značilnosti drugega tipa. Najbiiž-jl primer predstavljajo za nas številni italijanoidj (poitaiijančenci) v Trstu in drugih krajih Julijske Krajine, ki so jim italijanske šole zadušile slovensko besedo in italijanske oblasti prevzele slovanski priimek; toda vendar niso uspele izbrisati vse sledove njihovega slovanskega porekla. Takšen narodnostni položaj se na prvi pogled lahko zdi preveč nejasen za določevanje meje med dvema sosednima narodnostnima življema in dalje za morebitno uporabo narodnostnega načela. Podčrtal sem:	morebitno, ker je
lahko kakšen drugi kriterij v konkretnem primeru mnogo bolj odločilen. To dokazujejo ne toliko Italijani s svojo dvolično taktiko, kolikor ta knjiga z zgovornim jezikom1 številk in dejstev.
Dr. Josip Vilfan (se nadaljuje)
BEOGRAD SODOBNO MESTO. A-lexander Sacher-Masoch je v Stutt-garter Zeitung« opisal svoje potovanje po Balkanu. Glede Beograda je napisal: Beograd je moderno mesto. Dne 6. aprila 1941 so sovražni bombniki porušili velik del jugoslovanske prestolnice. Morda, je imelo mesto takrat zaradi mešanice majhnih starih turških predelov in sodobnih velikih stavb iz stekla, marmorja in kovine svojevrstno zunanjost. Danes pa se Beograd mirno lahko m;ri z vsakim evropskim velemestom. Seveda je na beograjskih ulicah pisano in živo kakor nekdaj. Med avtomobili in vprežnimi vozovi vidiš elegantne ženske, ar-navtske (albanske) drvarje, pravoslavne duhovnike in mohamedanske trgovce s fesi. Prav tako srečaš ponosne, visoke Črnogorce v njihovih slikovitih nošah, prave junake iz starih časov, ki korakajo skozi množico z dvignjeno glavo.«
Fečja potrošnja sladkorja v Italiji. Po podatkih komisariata za hrano so v Italiji v letu 1953-54 potrošili 7 milijonov 500.000 stotov sladkorja, medtem ko je v prejšnjem letu znašala potrošnja 7 milijonov 600.000 stotov.
Švica ne kaže zanimanja
za Trst
Švica je nekdaj imela s Trstom živahnejše poslovne zveze. Pod predvojno Italijansko upravo so se poslovni stiki pričeli rahljati. Švicarski tranzitni promet je pričel upadati. Po vojni je zavezniška vojaška uprava priznala Švicarjem nekakšen monopol pri dobavi tobaka za cono A Svobodnega tržaškega ozemlja. Lani je ZVU prepustila dobavo tobaka italijanskemu monopolu, ki je s Švicarji sam sklenil pogodbo za dobavo tobaka; tako je padla tudi ta neposredina poslovna zveza med Trstom in Švico.
Mirovna pogodba z Italijo daje Švicarjem določene prednosti v tržaškem pristanišču; saj jim zagotavlja mesto v mednarodni pristaniški komisiji, kakor n. pr. Jugoslaviji in drugim zalednim državam, a prav tako tudi pravico, da odpre v Trstu svoj lastni ladijski register. (Najnovejši londonski sporazum med Italijo in Jugoslavijo ne predvideva več teh ugodnosti za Švico).
Kljub vsemu temu niso Švicarji po drugi svetovni vojni pokazali posebnega zanimanja za dokončno rešitev tržaškega vprašanja, ne za njegovo gospodarsko niti ne za politično plat. Švicarski tisk je v tem pogledu z malimi izjemami ostal strogo nevtralen, kakor da tržaško vprašanje ne zadeva prav nič Švice. Švicarji se očitno nočejo zameriti Italiji, s katero so gospodarsko veliko bolj povezani kakor s samim Trstom. Udeležba švicarskega kapitala v Italiji je močna. Poleg tega sta Genova in Savona najpomembnejši luki za švicarski tranzitni promet; ta prekaša v njih tudi švicarski tranzit v Marseilleu. (V avgustu 1954 je dosegel švicarski promet skozi Genovo 15.666 ton — 12 tisoč 162 izkrcanega in 3.504 vkrcanega blaga; isti mesec je bilo skozi Trst samo 353 ton izvoza po železnici v Švico, medtem ko je bil uvoz iz Švice v tržaško luko tako skromen, da ga statistika sploh ne omenja posebej. Avgusta 1938 je izvoz po železnici iz Trsta v Švico dosegel 5484 ton). Za švicarski tranzit se v zadnjem času potegujejo tudi Benetke. Te dni so se francoski parlamentarci pričeli baviti z načrtom, da bi Švicarjem dali na razpolago luko La Rochelle severno od Bordoeauxa
Ni upanja, da bi Švica v bližnji bo-■dočnosti spremenila svoje gospodarske in politične odnose do Trsta ter da bi podprla/ tržaško stremljenje za gospodarsko in politično samoupravo. Novejša poročila velikih švicarskih listov iz Trsta, kakor n. pr. lista »Neue Ziir-cher Zeitung«, so naklonjena iredentističnim težnjam in italijanski politiki sploh, se pravi, da niso ruti nevtralna.
Tržačani obžalujejo to švicarsko brezbrižnost, ker se zavedajo pomena, hi ga ima švicarski tisk v mednarodni javnosti.
V Švici je sedež Evropske gospodarske komisije OZN, prav tako sedež Mednarodnega urada za delo. Švica ima poleg tega dragocene izkušnje pri reševanju narodnostnega vprašanja, saj živijo v njej skladno kar štirje narodi. Vzorno je rešila tudi odnose do najmanjšega narodnega drobca, ki ga predstavljajo La«dinci. Njene izkušnje bi morale biti dragocene tudi pri reševanju narodnostnega vprašanja na Tržaškem.
Pierre Beguin, glavni urednik lista »Gazette de Lausamne«, je te dni v svojem predavanju o »Švici jn Evropi« napovedal, da bo napočil čas, ko bo morala Švica opustiti svojo popolno abstinenco glede ustvarjanja združene Evrope in ko bo morala vsaj idejno stopiti na plan; saj Švicarji ne morejo brezbrižno gledati, kaj se dogaja v deželah, s katerimi so gospodarsko in duhovno povezani.
Ni dvoma, da je tudi vprašanje narodnostnih odnosov vseevropski problem. To dokazuje že sama lega Trsta, pa tudi gospodarske paloge Trsta, ki ostane srednjeevropska in podonavska luka. Napeti (narodnostni odnosi v Trstu bi brezdvoma izzvali tudi napetost med Italijo in Jugoslavijo, ki bi se lahko razširila tudi na druge srednjeevropske države in balkanske dežele. Moramo tudi omeniti, da se od časa do časa tudi v Švici oglasi kakšen Uh opazovalec političnega in duhovnega stremljenja italijanskega naroda, da bi opozoril na nevarnost italijanskega i-redentizma, ki utegne zajeti tudi Ti-činski okraj v sami Švici.
ZAKAJ JE BIL IMENOVAN MON-TINI ZA MILANSKEGA ŠKOFA?
Rimski dopisnik nemškega lista »Sued-deutsche Zeitung« navaja razna ugibanja o imenovanju pomočnika državnega tajnika v Vatikanu msgr. Mon-tinija za milanskega nadškofa. V rimskih političnih krogih so nekateri mnenja, da je papež Pij XII. poslal Montinija v Milan, da bi izmed dveh dosedanjih pomočnikov državnega tajnika ostal samo drugi, to je msgr. Tardini. (Sedanji papež Pij XII, nima posebnega državnega tajnika.) — Montini je v krogih demokrščanske stranke znan kot nasprotnik fašističnih stremljenj v preteklosti in danes je naklonjen levemu krilu demokrščanske stranke, v katerem so mladi ljudje. Po teh vesteh naj bi msgr. Tardini simpatiziral z desnim krilom (Togni, Pella), ki naj bi zavladalo. Montini je pristaš socialnih reform. Po tej presoji naj bi torej imenovanje Montinija imelo politični pomen. Toda v Rimu kroži tudi drugo mnenje, da je namreč papež imenoval Montinija na novo mesto v Milanu, da bi tam lahko postal kardinal, ki bi potem prišel v poštev kot kandidat za bodočega papeža.
PRH.OGa GOSPOMRSTM STEP. 182
Rupna moč
Edtnund Nash, nameščen v uradu za statistike delavnih pogojev delavstva v tujini pni lameriškem ministrstvu za delo, je na podlagi sovjetskih podatkov od aprila 1954 napravil primerjavo med resničnimi dohodki moskovskega prebivalstva v letih 1928 in 1954 ter med kupno močjo delavstva v Moskvi in New Yorbu.
Zadnje znižanje cen v Sovjetski zvezi, ki je nastopilo 1. apnila 1954, je že sedmo večje znižanje po zadnji svetovni vojni. Od tega znižanja imajo potrošniki v celoti manj koristi kot od vseh prejšnjih.
ZA ZBOLJŠANJE PREHRANE
V	zadnjih letih je sovjetska vlada sprejela posebne ukrepe za izboljšanje proizvodnje hrane in drugih potresnih dobrin, za povečanje uvoza ter za bolje porazdeljevanje blaga. Za dosego tega namena so ustanovili šest novih ministrstev, izdan je bil poseben ukaz o živini, katerega namen je povečanje oskrbe z mesom, milekom in usnjem; ukaz izdan marca letošnjega leta pa govori o nujnem povečanju proizvodnje žita z razvojem deviške in druge neobdelane zemlje v Sibiriji in v drugih predelih države.
Sovjetski funkcionarji napovedujejo, da bo tudi letošnje znižanje cepi — kot ostala v prejšnjih letih — imelo za posledico povečanje potrošnje. Tako na primer se je lansko leto proti letu 1952 prodaja potrošnega blaga dvignila za 21%, proizvodnja potrošnega blaga v drugi polovici lansfcega in v prvem četrtletju letošnjega leta pa se je proti istemu razdobju leto dni poprej dvignila za 14% Dne 17. aprilia 1954 je glasilo sovjetskih sindikatov »Trud« objavilo, da je lansko leto pričelo obratovati kakih 300 novih podjetij, ki proizvajajo potrošmo blago.
Po pisanju moskovske »Pravde« so v Sovjetski zvezi znižanje cen še vedno najvažnejše sredstvo za dviganje resničnih dohodkov delavcev in kmetov, ker ustaljena sovjetska politika v zadnjih letih ne predvideva zvišanje plač. Čeprav je na splošno priznano, da so se od srede leta 1920 plače v denarju dvignile, se od tega časa dalje, če vzamemo obdobje kot oeloto, življenjska ravan ni dvignila, ker so se cene potrošnik dobrin dvigale hitreje fcot plače.
V	Sovjetski zvezi je življenska ravan prebivalstva dosegla vrhunec leta 1928, ko se je gospodarstvo razvijalo v okviru nove »gospodarske politik«« ONiElP). Z uvedbo prve sovjetske petletke ob koncu leta 1928, katere poudarek je bil nia povečanju težke industrije, pa je življenjska ravan sovjetskega prebivalstva pričela padati.
SOVJETSKI DELAVEC MiORA DELATI VE C
Analize zadnjih sovjetskih podatkov o cenah hrane in zaslužku prebivalstva kažejo, da je moral lansko leto povprečni sovjetski delavec delati približno 43% časa več kot leta 1928, da si je lahko kupil isto zalogo sedmih osnovnih živil, potrebnih za prehrano: kruh, krompir, meso, maslo, jajca, mleko in sladkor. Podrobno pa kažejo te analize, da mora delati sovjetski delavec danes 53% časa več za kilogram kruha, 43% časa več za kilogram mesa, in 244% časa več za liter mleka kot pa v letu 1928. Edino krompir, ki pa je le redko na razpolago v državnih prodajalnah velikih mest, je danes nekoliko cenejši kot leta 1928. Sovjetski delavec, ki edini vzdržuje svojo štiri-' člansko družino, bi moral danes pri 48-unnem delovnem tednu delati 78% časa več, da bi si lahko kupil isto količino omenjenih sedmih osnovnih živil, kot leta 1928.
sovjetskega delavca I. 1928 in danes
Pomen znižanja cen v ZSSR
Približni delavni čas, potreben za nakupek sedmih osnovnih živil po državnih cenah v moskovskih državnih prodajalnah dne 1. IV. 1928 in 1. IV. 1954;
CENA V RUBLJIH
5	«3 'o	co ca as	cn a>
>53	M	—	
Rženi hruli	1 kg	0,080	1,25
Krompir	1 kg	0,085	0,75
Meso	1 kg	0,870	12,60
Maslo	1 kg	2,430	26,75
Sladkor	1 kg	0,620	9,09
Mleko	1 lit.	0,063	2,20
Jajca	10 kom.	0,200	6,88
Vseh sedmih osnovnih živil
Ker sovjetska vlada ne objavlja statistik o povprečnem denarnem zaslužku delavcev v Moskvi ali y katerem koli drugem sovjetskem mestu, so morali statistioarji Izdelati statistične ocene o dohodkih sovjetskega prebival,siva na temelju sem in tja raztresenih statistik. Da je mogoče kontrolirati sedanje povprečne plače in mezde sovjetskega delavstva, je izdelal statistični urad ameriškega ministrstva za delo pregled razpoložljivega gradiva o tem vprašanju ter je prosil najodličnejše zahoidne strokovnjake za sovjetsko gospodarstvo za njihove ocene v tem letu, na tem področju. Osem ocen, ki so jih podali razni strokovnjaki za to vprašanje, postavlja mesečni dohodek na 500 do 650 rubljev. Ker je meja med eno in drugo oceno zelo ozka, zato je statistični urad ameriškega ministrstva dela za lansko leto osvojil dohodek 600 rubljev mesečno kot povprečje. Povprečni dohodki v Moskvi so morda nekoliko višji od povprečja za celo državo; razlika pa je majhna.
V svojem govoru o sovjetskem proračunu za leto 1954 je namestnik ministrskega predsednika, A. I. Mikojan izjavil, dia so lansko, leto proti letu 1940 povprečni mesečni dohodki vseh v industriji zaposlenih ljudi dvignili za 219%, kar bi pomenilo, da je znašala lansko leto. povprečna plača industrijskega delavca 821 rubljev mesečno. Iz razpoložljivih sovjetskih statističnih podatkov pa je razvidno, da je večina plačanega delavstva zaposlena v velikih, neindustrijskih sektorjih gospodarstva, kot so obrt, poljedelstvo in javno zdravstvo, ter da zaslužijo ti delavci povprečno znatno manj kot industrijski delavci. Zato tudi Mikojanova izjava o povprečnih zaslužkih v industriji ni v nasprotju s cenitvami povprečnih dohodkov, ki so navedeni v tem članku.
Zanimiva je primerjava med delovnim časom, ki je bil letos spomladi potreben delavcu v Moskvi in delavcu v New Yorku za nabavo iste količine potrošnega blaga. Za delavca v Moskvi so bile vzete za podlago cene v moskovskih trgovinah 1. aprila 1954, v New Yorku pa dne 15. marca tega leta.
Tedensko po -trošena količina 4 član. družine	Približni del. čas v urah 03	^ c\j	co OD	OD		Povečanje v % med 1928-1954
9,84 kg	2,71	4,15	153
12,16 kg	3,56	3,10	17
3,68 kg	11,04	15,77	143
0,44 kg	3,69	4,00	108
1,80 kg	3,85	5,57	145
4,96 lit.	1,08	3,71	344
6,40 kom.	0,44	1,50	341
	26,37	37,80	143
Ta primerjava		nam pokaže, da mo-	
ra povprečni moskovski delavec delati za nabavo 1 kg kruha dvakrat več kot newyorški, za kg mesa in mleka kakih petkrat več, za kg krompirja šestkrat, za 10 jajc osemkrat, za kg masla desetkrat, za kg čaja enaindvajsetkrat in za kg sladkorja šestindvajsetkrat več. Da si lahko kupi obleko pa mora moskovski delavec delati deset do dvajsetkrat več kot newyorški.
Samo pa podlagi teh podatkov, ki jih navaja Nash, ni mogoče pravilno soditi o socialnem položaju delavca v Moskvi M New Yorku. Njegova slika rji popolna, ker ni zajela vseh okoliščin, v katerih živita delavca. Med te sodi n. pr. vprašanje socialnega zavarovanja; upoštevati bi bilo treba tudi najemnine, cene kina jn gledališča, ki tudj predstavljajo važne okoliščine. Ako bi upoštevali vse te okoliščine bi se položaj sovjetskega delavca pred ameriškim gotovo zboljšal.
Približni delovni čas, potreben za nakup blaga v Moskvi dne 1. aprila 1954
Blago	Cena rub.	Del. čas
živila:		
ržen kruh, 1 kg	1.24	25 min.
krompir, 1 kg	0.75	15 min.
meso - povprečne	fcako-	
vosti, 1 kg	12.60	257 min.
maslo - druge kakovosti,		
1 kg	26.75	546 min.
Sladkor. 1 kg	9,09	185 min.
mleko, 1 liter	2.20	45 min.
jajca, 10 kom.	6.88	140 min.
čaj, 100 gr.	9.33	190 min.
Moška oblačila:		
srajca, iz bombažne tka-		
niiire	66.00	22 ur
nogavice, delno iz rajona 10		3 ure
obleka, iz voln. bi. 1.100.00		47 dni
plašč, iz voln. bi.	1.000.00	42 dni
čevlji, iz črnega boksa 290.00		12 dni
Ženska oblačila:		
obleka, iz bomb.	bi. 52.00	18 ur
obleka, iz voiln. bi.	515.00	22 dni
čevlji, usnjeni, par	185.00	8 dni
Drugo blago:		
toaletno milo, 100	gr. 1.16	24 min.
radio, 6 cevni	765.00	32 dni.
žganje, 0.75 litra	22.40	8 ur
tobak, 50 gr.	0.82	15 min.
Dolar in tolar v Etiopiji
V Etiopiji (Abesiniji) je v veljavi etiopski dolar, ki velja danes okoli 250 liri. Toda to je samo uradno plačilno sredstvo, ki nekaj velja samo v Addis Abeibi, prestolnici Etiopije. Takoj ob robu mesta abesinsko ljudstvo že ne priznava več etiopskega dolarja. Izven prestolnice velja kot polnovredna valuta samo tolar Marije Terezije, kakor nam ga kaže naš črtež. Tolar Marije Terezije je srebrn novec, ki so ga pričeli kovati v Avstriji za vzhodne dežele, kakor Malo. Azijo, Vzhodno Afriko 5n Vzhodno Azijo. Danes seveda ne krožijo v Etiopiji samo novci iz 18. stoletja, temveč tudi mnogo novejšega datuma; saj jih danes še vedno kujejo na Dunaju. V Etiopiji je še mnogo predelov, kamor ni prodrl niti tolar Marije Terezije, kot plačilno sredstvo. Tu kroži mnogo bolj star denar: sol in naboji (pa-
trone). Cim več nabojev ima Etiopec v svoji mošnji, toliko večji ja njegov ugled. Ni važno, ali se naboj prilega njegovi puški.
Drugod veljajo zopet za plačilno sredstvo razni okraski iz porcelana in stekla, toda ta moda se pogosto menja. Zato ti predmeti v tem primeru zgubijo veljavo tudi pri Abesincih.
Za spodobno življenje v Addis-A-bebi mora Evropejec zaslužiti najmanj okoli 1000 etiopskih dolarjev na mesec. Samo stamovanje ga stane vsaj 300 dolarjev.
VSAJ DO LETA 1860 NE BO VOJNE. Znani angleški (zgodovinar Arnold Toynbee, ki je po vsem svetu zaslovel s svojo ogromno razpravo »A Study in History« (študija zgodovine) in ki proučuje preteklost človeštva že 33 let, je te dni izjavil na poti po Združenih ameriških državah, da je prepričan, da vsaj do leta 1960 ne bo na svetu prave vojne.
POSLANCI NEOFAŠISTIČNEGA GIBANJA M.S.I. (Movimento sociale Italiano) so vložili v rimski poslanski zbornici in senatu interpelacijo glede memoranduma (londonskega sporazuma) o tržaških Slovencih, glede položaja italijanske manjšine v Sloveniji in položaja na Južnem Tirolskem v Poadižju.
IZVOZI: Svih vrsta lekovitog i aromatičnog bilja — Sirovog opiuma, Alkaloida opitima, makove čaure, eterična ulja. i dr. ♦
UVOZI; Eterična i ekstrativna ulja, ekstrakte i mirise.
VARDAR FADRIKA KONZERVE
izvoz - ur oz
SKOPJE
PROIZVODIMO I IZVOZIMO s
Tomateno pire, džemove, kompote, konzervirano p o vrč e (grašak i boraniju) marmelada i pulpove od raznog voča.
(PVdikom piaznika (flepuSlika 29. nmamSla želimo po-bloonim i la dni m 1} ud ima Z ib ta mnogo abpeka n njikooom ladu !

LJEZARA ZENICA

HOTEL »KOROTAN«, ki so ga zgradili Slovenci ob Vrbskem jezeru na Koroškem, je v teku letošnje sezone sprejel pod svojo streho lepo število tujih turistov. Zabeležil je nad 2000 nočitev.
600.000 LJUDI NA VELIKEM KLEKU (Grossglocknerju). Po avtomobilski cesti na Veliki Klek se je v letošnji poletni sezoni peljalo nad 600.000 ljudi. Ob vrhu nameravajo zgraditi 3-nadstropno stavbo za parkiranje, in sicer na Freiwaldecku pri Franz-Josef Hoehe, ki je 2363 m nad morjem. Stavba bo naslonjena na skalo in bo lahko sprejela 900 avtomobilov.
NAPREDEK TURIZMA V SLOVENIJI. »Turistični vesnik« (Ljubljana! prinaša v zadnji številki podatke o razvoju turizma v Sloveniji v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. (Podatkov za avgust še ni.) V tem času je letos Slovenijo obiskalo 215.943 gostov, in sicer 182.403 domačih in 33.540 tujih; v lanskem času v istem razdobju 198.493, in sicer 173.455 domačih in 25.038 tujih, število domačih gostov se je povišalo za 5%, tujcev pa za 34%. Podatki o nočitvah nam dajejo nekoliko drugačno sliko; 565.943 nočitev letos, in sicer 491.879 domačih in 74.064 tujih; lansko leto 567.084 nočitev, in sicer 513.764 domačih in 53.320 tujih, število nočitev Jugoslovanov je bilo letos za 4% manjše, tujcev pa za 39% višje, število nočitev domačih gostov se je o-čitno zmanjšalo glede na to, da so ibiU ukinjeni eindikailni popusti za hotele.
BRZOJAVI; ŽELJEZARA ZENICA - TEL; 7-20-105 i 104 • TEK. RN KOD NAR. BANKE Eli. ZENICA BROJ 7114-5
idlllfifck
AdifliiiiiiBfliftt
JU
Amm
Ainaasa
jutmami
jfmmnm
■n——ii«
'Ulllll
'Min
'Ul
'i
želi ob priliki praznikaRepublike 29. novembra vsem poslovnim ljudem in delavstvu'Trsta obilo uspeha pri njihovem delu
mwmtmur
■BIT
■KI UMKU V
ssSr
MRKSir
xwiar
TRŽNI PREGLED
Tržatšlci trcj
KAVA
TIRjST. V zadnjem tednu se je povečalo povpraševanje po kavi. Tudi na tržaškem tranzitnem trgu je bilo sklenjenih več kupčij.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazil ka kava, v dolarjih za 50 kg fob:-Rio N.Y. 5 57,50; Rio N.Y. 3 62; Santos Superior 76; Santos extra prime crivello 18 79; Victoria 5 good to large bean 55,50; srednje-ameriška, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti -naravna XXX 63,50; Salvador 74; Kostarika 76; a' absua kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 490; Moka Hodeidah 1 530; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 400: indo-nezijsha kava, v l;o-lansdkih florintib. za ICO kff cif; Bali Robusta 10-12% nečistoče 420.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska: Rio N.Y. 5 1340; Rio N.Y. 3 1380; Santos superior 1625; Santos extra prime good to ,large bean 1650; Victoria good to large bean 1295; srednje-ameriška: Haiti narvana XXX ,1520; Salvador 1750; Kostarika 1790; arabska: Gimma 1485; Moka Hodeidah 1 1560; afriška: Uganda prana in prečiščena 1280; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1270.
SLADKOR
TRST. Madžarski sladkor še vedno ne kvotira na tržaškem trgu, ker so ga v veliki količim izvozili v čezmorske dežele. Angleški sladkor stane 41/11/3 do 41/12 funta šterlinga za tono cif Trst, Kvotacija je višja kot prejšnji mesec zaradi povišanja prevoznih stroškov.
KAKAO
TRST. Trg s kakavom je zelo živahen Cene so znatno poskočile. Accra good ferment-ed kvotira 424 šilingov za 50 kg cif Trst proti vkrcanju decembra-februarja. Sovjetska zveza je na londonskem trgu nakupila velike količine kakava. Zaloge so se znatno skrčile cene pa zaradi tega poskočile.
POPER
TRST. Trg -s poprom je miren, kakor običajno v tej sezoni. Malabar stane 362 šilingov cwt cif Trst ponovno pretehtano blago, proti vkrcanju v novembru in 352 šil. preti vkrcanju v decembru. Saratvak special stane 342 šil. cwt cif Trst proti vkrcanju v novembru.
Italijan skl trp'
Italijanski trg s kmetijskimi pridelki je uravnovešen. Ponudba je zmerna, ker je letošnja letina bila slabša od lanske. Povpraševanje ni veliko, toda stalno. Cene so čvrste. V pokrajinah Severne Italije je večje povpraševanje po mehki pšenici ;tudi po itrdti 'pšenici je veliko povpraševanj e, zlasti v Južni Italiji in na otokih, kjer so jene done-gle najvišje kvotacije. Tudi koruza se je podražila, ker se je povečalo povpraševanje s strani prašičenejcev. Cene nekaterih vrst neoluščenega riža so padle. Na trgu s klavno živino je živahno. živinorejci ponujajo blago zaradi bližajoče se zime, vendar so cene ostale krepke, ker se je tudi povpraševanje sorazmerno povečalo. Debeli prašiči so se podražili. Cene krme so tudi v porastu. Cene masla so se ustalile. Mirno je na trgu s sirom. Vladni ukrepi za zaščito proizvodnje olja so učvrstili ceno. Proizvajalci držijo visoke cene vina; kupčije so zaradi tega otežkočene.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica letošnje proizvodnje 7350-7500, dobra 7150-7250; navadna 6900-7050; oves 4600-4800; inozemski oves 4600-4700; rž 4300-4700; inozemska rž 4250-4500; neoluščeni ječmen 4600-4800; inozemski ječmen 4400-4500; belo proso 6200-6500; rumeno proso 5000 do 5500; koruza marano 4900-5000; pšenična moka tipa «00'» 10.000-10.500, tipa «0» 9600-9700, tipa «1» 9200-9400, tipa «2» 8600-8700 ;pšemčni otrobi 3200-3300; koruzna moka extra 6200-6300, srednje vrste 5600-5700; navadna 5300-5400.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: breje junice težke 5 stotov 130-200.000 lir glava; junci 2 stota težki 65-75.000 (lir glava. — Vprežna živina: voli 250-300 lir kg; krave 6 stotov težke 200-260.000 lir glava. — Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 260-320 lir kg, II. 170-190; krave I. 260-320, II. 170-190; junci 5 stotov težki I. 320-360, II. 200-250; telički I. 410-490, II. 330-380; molzne krave 180 do 250.000 lir glava; prašički za rejo 15-20 kg 640-670, 20-25 kg 625-645, suhi prašiči 30-50 kg 540-585; prašiči 50-80 kg 470-525; debeli prašiči 100-150 kg 370-385; debeli prašiči 150-200 kg 390-400, 200-250 kg 415-425.
PERUTNINA
MILAN. Zaklane race 525-575; živi kopuni 750-800 ;zaklani kopuni 900 do 1000; živi zajci 280-340 ;zaklani s kožo 400-440, zaklani brez kože 420-460; žive pegatke 625-675, zaklane 850-900; žive kokoši 500-550; žive inozemske kokoši 400-450; zaklane kokoši 650-750; zaklane inozemske kokoši 575-625; inozemske zmrznjene 475-525; zaklane gosi 400-450; zaklani golobi 750-850; živi piščanci I. 675-725, II. 525-575, živi inozemski 400-450, zaklani I. 875-925, II. 700-750; inozemski zmrznjeni 550-560;
živi purani 475-525, zaklani 625-675; žive pure 550-600, zaklane 700-750 Sveža jajca 44-45, navadna 41,50-42; sveža inozemska jajca 26-38.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo krajevne proizvodnje 770-780; čajno maslo 860 ;sir grama pro-izv. 1952 900-950, proizv. 1953 720-780, svež Ir30 dni 360-380, 30-60 dna star 390-410; sbrinz svež 410-460, postan 540-580; emmemthad svež 450-480, postem 520-550; provolone .svež 440-470, postan 520-560; gorgonzola ^ svež 270-290, postan 360-400; italico svež 380-400, postan 440-450; taleggio svež 310-320, postan 410-430.
OLJE
FIRENZE. Olivno olie extra do največ 10/. kisi. 440-450. do največ 1.50% kisi. 430-440, do največ 2,50% kisi. 420-430, do največ 4% kisi. 410-420; dvakrat rafinirano tipa »A« 440-450, tipa »B« 415-425; semensko olje 360-365; olje iz zemeljskih lešnikov 395-405.
KRMA
ROVIGO. Detelja 1600-1700 lir stot, stlačena detelja in embalirana 2300-3400 lir stot fco voz; seno majske košnje razsuto 1400-1500, slabše vrste 1000 do 1100; pšenična slama razsuta 550-600, stlačena in embalirana 850-900.
ZELENJAVA IN SADJE
MIILAN. Suhi česen 70-90 lir kg; korenje 43-55; cvetača v zabojih 33-42; zelje 50-60; ohirovt 30-55; cikorija 30-45; čebula 30-40; rožmarin 150-200; fižol Vigevano 130-160; koromač 25-65; solata endivija 55-80; krompir Bithie 35-40, Majestic 30-32; paradižniki 50 do
80; peteršilj 75-100; repa 30-40; zelena 40-45; špinača 50-100; buče 30-40.
Kostanj navaden 30-80; kostanj ma-roni 70-180; kaki 45-70 ;jabolka navadna mešana 50-80; jabolka D.elicious I. 115-155, II. 55-85; hruške navadne mešane 60-80; hruške Kaiser I. 150-185, II. 80-105; belo grozdje Regina 170-200; črno grozdje Isabplla 80-95; limone 125 do 170; zemeljski lešniki pečeni 225-265; smokve z mandeljni 160-175; lešniki 340-359; orehi navadni 250-280; Sorrento 330-350; slive embalirane 250 do 280 ;suho grozdje 220-240.
VREČE
MILAN. Nove vre^e iz jute 120x70 cm 680-700 g težke 205-210 lir komad; 120x70 cm 700-730 g težke 208-212; 105x 70 cm 550-570 g težke 165-170 lir; — rabljene vreče iz jute 105x70 cm 550-570 g težke 130-135 lir komad; vreče za otrobe 94-96 lir komad.
VINO
MILAN. Piemonte črno 10-11 stop 680-700 lir stop./stot; Barbera 12-13 stop 730-750; Oltrepo pavese 10-11 stop. 670 do 690; Bantovano črno 9-10 stop. 650-660; Valpolicelia in Bar dolino 11-12 stop. 720-740; Soave belo 11-11,50 stop. 730-750; Eaboso 10 stop. 70C-720; emilij-sko 10 stop. 660-680; Romagna belo 10 stop. 610-630, črno 10-11 stop. 620-630; toskansko navadno 10-11 stop. 650-670; Aretino belo 10-11 stop. 640-660; Mar-Che belo 10-11 stop. 645-660; črno 11-12 stop. 660-680; Banletta extra 14-15 stop. 665-695; Sansevero belo 11-12 stop. 635-645; Sguinzano 14-15 stop. 670-690; sladko črno vino iz Brimdisija 11.200 do 11.700 lir stot; Rionero Barile 13 stop. 9300-97000 lir stot.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	19/10	1, 11.	16/11
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. - .	218V8	222,Vj,	229 */2
Koruza (stot. dol. za bušel)		- - -	1G23/4	155 V2	156%
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		. . .	30,-	30,-	30,-
Cin (stot. dol. za funt)		. . .	93.-	92.37	91.50
Svinec (stot. dol. za lunt)		. . .	15,-	14.80	15. -
Cink (stot. dol. za funt)		. . .	11.30	11.50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . . 22.20	22.50	22.20
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . . 60.—	60.-	60.—
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	35.15	34.37	34.80
Živo srebro dol. za steklenico		. . . 330,-	330,—	325,—
Rava (stot. dol. za funt Santos 2)			. . ,	68.25	72.25	72 75
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono) ........	... 268	281.-	281
Cin (1. šter. za d. tono)		. . . 731	730 -	724 V2
Cink (f. šter. za d. tono)		... 82	81 Vi	82 V4
Svinec (f. šter. za d. tono)		. . . 107 y4	107 y2	HO/a
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	- - - 434.40	433.70	433 40
Cene važnejših surovin se na mednarodnih borzah gibljejo kaj različno. Enotne smeri ni bilo mogoče zabeležiti v preteklih tednih. Zdi se, da mednarodni politični dogodki ne vplivajo mnogo več na gibanje cen; pač pa igra zopet odločilno vlogo zakon o ponudbi in povpraševanju. Cena bombaža in volne je v zadnjem tednu nazadovala, medtem ko je cena žitu poskočila. Prav tako se drži zopet nekoliko čvrsteje cena kave, pa tudi sladkorja. Med pisanimi kovinami so zabeležili nazadovanje pri činu; živo srebro se drži še vedno visoko.
ŽITARICE
Cene pšenici še vedno napredujejo, ker so splošno poročila o letošnjem pridelku . v zadnjem času slabša. V Chicagu je pšenica napredovala v tednu do 12. novembra od 223 1/2 na 226 3/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Temu nasprotno je cena koruzi nazadovala od 157 3/8 na 154.7/8, V Kanadi je bila žetev pšenice slaba. Pridelek je dosegel komaj polovico lanskega ali predlanskega. K sreči so stare zaloge še precej visoke, saj znašajo 5942 milijona bu-šlov. Tudi v Združenih ameriških državah je bila žetev slaba in znaša 960 milijonov bušlov, medtem ko je lansko leto dosegla 1168 mil. bušlov. Samo v Argentini je bil pridelek obilnejši in je znašal 260 proti 220 v lanskem letu. Zaloge koruze v ZDA so 1. oktobra dosegle rekordno višino 918 milijonov bušlov, čeprav je bila letošnja letina slabša kakor lanska (2,9 milijarde bušlov proti 3,2 milijarde lanskega leta).
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V New Torku je cena sladkorja napredovala od 3,25 na 3,27 stotinke dolarja za funt v tednu do 12. novembra. Tako je cena na prostem trgu prekoračila višino, ki je bila določena z mednarodnim sporazumom o sladkorju kot minimalna cena. Ta pojav pripisujejo velikim nakupom Zahodne Nemčije in Čila. V zadnjih petdesetih letih je svetovna potrošnja sladkorja poskočila za 2,6% na leto. Cena kavi je v New Yorku napredovala od 67,55 na 67,94 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Čvrsta je tudi cena kakava, ki se je dvignila od 46,75 na 50,50 stotinke dolarja za funt. VLAKNA
Zadnja cenitev ameriškega pridelka bombaža, in sicer z dne 1. novembra je kar za 700.000 bal višja kak r cenitev od 1. oktobra. Objava tega podatka je potisnila ceno bombaža v New Torku od 35 na 34,75 stotinke dolarja za funt. Nazadovala je tudi cena v Londonu in v Aleksandriji, in sicer v
Egiptu od 74,19 na 73,50 talarja za kantar karnak good, od 61,85 na 61,27 za ašmuni good; v, Liverpoolu od 32 penija na 31,73 proti izročitvi v decembru, in sicer za vrsto Middling. Padec cene volne je bil še cbčutnejši: v Nev, Yorku od 147 na 141,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; v Londonu je bila cena 122 1/2 do 123 1/2 penija za funt (teden poprej 125-126). Stavka londonskih pristaniških delavcev ni prav nič vplivala na ceno volne. V Novi Zelandiji so v sezoni 1953-54 pridelali 425,5 milijona funtov (prejšnjo sezono 417 milijonov). V Londonu je bila cena naj nižja, odkar so pred 18 meseci odprli borzo za volno. V Franciji (Roubaux) je stal 1 kg volne 12. novembra 1105 frankov (teden poprej 1165).
KAVČUK
V New Ycrku je cena kavčuku napredovala do 12. novembra od 28,20 na 28,45 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. V Londonu je bila cena vrste RSS pri kupcu 24 1/2 (teden poprej 23 5/8) in 24 5/8 (teden poprej 23 13/6) penija za funt pri prodajalcu. V zadnjem času so ar meniški industrijci povečali nakup naravnega gumija; cena tega je višja kakor cena sintetičnega kavčuka. Med raznimi dragimi vzroki navajajo za ta pojav tudi okolnost, da bodo ameriško industrijo gumija izročili zasebni pobudi.
KOVINE
Cena cina je v New Yor;ku v tednu do 12. novembra nazadovala od 91,12 na 90,39 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v novembru; cena elektrolitič-nega bakra je bila v New Yorku pri kupcu 31,90 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v januarju. Cena svinca. je ostala v New Torku še vedno pri 15 stotinkah dolarja za funt; neizpre-menjena je tudi cena cinka Saint Louis pri 14,50, aluminija pri 22,20, antimona Laredo Texas pri 28,50 stotinke dolarja za funt. Lito železo tona 58,60 dolarja, Buffalo 56,50, staro železo 34 (poprej 33) dolarja za tono. Živo srebro 325-330 (teden poprej 325-331) dolarja za steklenico. V Londonu: cin 718 1/2 (725 1/2) funtov šterlingov za tono proti takojšnji izročitvi, baker 274 1/2 (2753/4 teden poprej) prosti takojšnji izročitvi; svinec 110 1/4 (1101/8 teden poprej), cink 817/8 (811/8) funta šterlinga za tono proti izročitvi v novembru. Cene pisanih kovin v Zahodni Nemčiji 12. novembra za 100 kg:	elektrolitični baker
328,25-331,25 DM, svinec v kablih 134,00-135,00 in aluminij 240,00-242,00 zahodne nemške marke.

VALUTE V MILANU
2	11. 54	15. h. 54
r um sierhng	B.200	6,150
Napoleon	—.—	4.300
Oolar	635.—	633
Franc, frank	(100)	170,50	169 —
Švicarski	frank	148.—	148.25
Funt št. papir 1.710	1.710
Avstrijski šiling 24.—	— .—
Zlato	722	721
Min Maks. 6.150 6.250 4.300 4.375 633 — 635 '169.— 170 50 148.— 148.25 1.700 1.710 23 55 - .24 720. -	722
BANKOVCI V CURIHU
15. 11, 1954
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
5.13.54
ZDA (1 dol.) 4,28 %4 Anglija (1 f.št.) 11.49 Francija (100 Ir.) 1.14.— Italija (100 lir) 0,67,V8 Avstrija (100 š.)	15.97
Cehoslov.	] 3._
Nemč. (100 DM) 99.55
Belgija (100 fr.) 8,Sl1/* Holand. (100 fi.) 112,— Švedska (100 kr.) 76,— Izrael (1 f.št.) 1 40 Španija (100 pez.) 9.71 Argent (100 pez.) 16.— Egipt (1 f.št.) 11,—
Južna železnica	1.545
Splošne zavarov.	16 200
Assicuratrlce	5.700
Riun. Adr. Sic.	7.500
Jeroljmič	4.060
»Istra-Trst«	450
»Lošinj«	10.000
Martinolič	4 450
Premuda	13.100
Tripkovič	11.550
Openski tramvaj	2.000
Terni	235,—
ILVA	312 —
Zdr. jadr. ladjedel.	390
Ampelea	1.300
Arrigoni	1.000
3.11. 54	Min.	Maks.
1.490	1.470	1.545
17.100	17 100	18 200
5 700	5.700	5.960
7.400	7.400	7.300
4.600	—	—. —
460	450	460
10.500	10.000	10.500
4.430	.—.			
13.100	—	_ —
11.630	11.550	11.630
2.000	—,—	—
237 -	232! -	242
300,—	300	312
370	370	391
1.300	—		
1.000	—		
&tm KMEČKE ZVEZE
PRIDELOVANJE RIŽA V JUGOSLAVIJI
SEDEŽ : TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54
V okraju Ludbreg je letos kmetijska postaja posejala no-
Da bodo kokoši nesle jajca
Vsak perutninar želi, da bi mu kokoši nesle pozimi, ko najbolj primainjkuje jajc. Tudi sleherna kmečka žena pozimi najlbolj skrbno opazuje, če je vendar kakšna kokoš znesla. Kokoš, ki nese pozimi, vsakdo prav posebno ceni.
Na vprašanje, katere pasme kokoš nese tudi pozimi, je samo en odgovor, da namreč take pasme mi. Doslej kljub neštetim poskusom še ni u-spelo vzgojiti pasme kokoši, kj bi bile izrazite zimske nes-nice. Poznamo nekatere pasme, katerih kokoši imajo več pogojev za zimsko nesno:|X Tako n, pr. pozimi neso bolje kokoši, ki so bolj operjene, nego tiste, ki imajo manj perja in jih torej perje le slabo vaiiuje mraza, Tiste pasme, katerih pasemski znak je med drugim tudi bogato perje, so primernejše za zimsko nes-nost. Zelo dobro so operjena rodajlenke (srednje velika kokoš rdečf.saste rjave 'barve), Tudi štajerske so precej dobro zavarovane zoper zimski mraz in lahko dosežemo, da nam bodo nesle kolikor toliko tudi pozimi.
Da dosežemo zimsko nes-nost, moramo izpolniti več pclgojev. Predvsem morama paziti, kdaj se nam bodo iz-vsilili spomladi piščanci. liske, ki so se izvalile aprila, so do novembra povsem dorasle. In čim piške dorastejo, začno tudi nesti. Ce smo torej valili prepozno ali pa tudi prekmalu, tedaj jarčice ne bodo nesle pozimi. Prezgodaj izvaljene piške so začele nesti jajca morda že oktobra in so se do zime že nekoliko iznesle. Zato v zimskih mesecih rade prenehajo nešti in nadaljujejo šele spomladi. Sploh pa prezgodaj izvaljeni piščanci radi slabo dorastejo, ker je takrat še hladno, ko so majhni in v mrzlem času se piščanci slabo razvijajo. Tudi manjka takrat še mnogo drugega za dober razvoj in rast. Prvi pogoj za zimsko nesnost je, da jarčice dorastejo prav do zime. Pri lahkih pasmah se morajo piščanci izvaliti proti koncu aprila do sredine maja, pri srednjih pa v a-priluV Mied .srednje Štejemo tudi Štajerko.
Tudi od kokoši, ki so jesenske mesece počivale in so se dobro preperiile, lahko priča-
kujemo, da bodo pozimi nesle. če prej ne, pa vsaj okoli božiča, torej vsaj mesec prej, ko navadno začno kokoši nesti. Seveda pa moramo tudi sicer dajati kokoši vsega, kar potrebuje, če hočemo, da nam bo pozimi nesla. Zelo važna je toplota. Kokoš, ki prezeba, ne bo nesla. Saj tudi večino hrane porabi za ogrevanje telesa in ne ostaja ničesar za tvorbo jajc. žal da je v naših kmečkih domovih tako slabo
preskrbljeno za domovanje kokoši, da o kakih primernih kokošnjakih rje moremo g,o-voriti. Le prečesto se kokoši potikajo po hlevu in se love nad glavami ostale živine. Morda je v takih prostorih toplo. Vsekakor pa v takih manjka zraka in miru, prostori so zatohli ter nezdravi. Kokoš naj bo v dobro zavarovanih kokošnjakih, ki so toliko topli, da kokoš ne občuti mraza.
Kmet in vrtnar konec novembra
Na njivi in na polju. Razvažaj gnoj in ga tudi raztresi ter podorji, če le ni zemlja preveč vlažna, da boš imel čim več pripravljene zemlje za zgodnjo pomladansko setev. Preskrbeti sl moraš še pred mrazom semenski krompir rane sorte in ga hraniti ter siliti v lesenih in plitvih zabojih (plato). Semenski krompir hrani v svetlem in primerno toplem prostoru, da bo napravil kratke in močne poganjke do konca februarja, ko bo čas saditve.
Pazi, da ne bo voda zastajala na žitnem polju in po njivah. Jarki za odvajanje odvečne vode morajo biti napravljeni dovolj gosto in globoko. Pred oranjem trosi po zemljji tudi ustrezna umetna gnojila, da z njimi dopolniš hranilne snovi v hlevskem gnoju.
Na vrtu. Pobrati moraš vso vrfcnilnoj* ki ne prenese hujšega mraza. Na vrtu ostanejo lahko še samo špinača, motovilec, broklji in ohrovt ter radič, bletva in peteršilj za seme. Prosto zemljo pognoji dobro s hlevskim gnojem in jo prekoplji čimprej moreš tudi za zgodnjo pomladansko setev. V sončno in zavetno lego lahko seješ solato rezivko in sadiš česen ter če-bulček.
V	vinogradu. iPožuriti mrj-raš s paštnanjem, da boš lahko sadil mlade trte še pred mrazom. V sončnih in zavetnih legah prekoplji tudi star vinograd in sej vanj zgodnje sorte graha (ekspres, mali provansalski in podobno). Ne koplji in ne or ji mokre alf vlažne zemlje. Popravljaj zidove, čisti grmovja in meje, pripravljaj kole za trte. Ako boš potreboval nove trte-cep-Ijenke ter divjake korenjake, preskrbi! si j(6h v tem času, dokler je še mogoče 'izbirati primerne sorte in lepše rastline.
V	sadovnjaku. Pripravi jame za saditev mladih sadnih drevesc. Ako imaš namen napraviti sadovnjak ali zasaditi več drevesc, posvetuj se tudi s strokovnjakom o pravilnejši pripravi zemlje in o boljši izbiri sadnih sort. Naroči brez odlašanja sadna drevesca, katera nameravaš saditi.
še pred mrazom obreži drevesa breskev, marelic in češpelj ter jih temeljito poškropi s 4 do 5% bordoško brozgo, da uničiš zlasti kodravost, ki napravlja pri nas ogromno škodo na koščičastem drevju. Bordoški brozgi lahko primešaš tudi ustrezno količino drevesnega karbolineja (arbo-rin, neodendrin in podobno), da uničiš na drevesih tudi razni mrčes.
V hlevu, živini moraš v tem času nuditi izdatno krmo in v zadostni količini, ker sta v mrazu prebava in presnavljanje krme bolj živahni
kot poleti. Skrbi, da bo hlev vedno snažen in da bo v njem čist zrak. živine ne smeš napajati s preveč mrzlo vodo, zlasti breje ne. Ob lepem vremenu goni jo na prosto, da se razgiblje in po možnosti še tudi kaj napase.
Koliko je naših podeželskih gospodinj, ki kupujejo — seveda za drag denar — zelenjavo. Od peteršilja, zelene, korenja do cvetače — vse se dobi v trgovini. Ce te malenkosti po letu dni seštejemo, nas ti izdatki presenetijo. Je pač tako, da iz malega zraste veliko, a v tem primeru v našo škodo. Ne moremo ničesar očitati onim gospodinjam, ki nimajo svoje zemlje, kjer bi mogle same to pridelati. V mislih imamo ile tehtnica čeprav majhnega kosa zemljišča!. Le-te se kaj rade izgovarjajo, češ da jim zelenjava ne uspeva, druga so preveč zaposlene, tretjim je kupljena povrtnina cenejša od doma pridelane itd. Pravimo s skrbnimi gospodinjami vred, da to ne drži. In takšnim gospodinjam svetujemo: Pripravite si kakšnih '4UU m. metrov zemlje, jo že pred zimo globoko prekopljite m pognojite z dobrim hlevskim gnojem! Ce boste na pomlad ob času sejali dobro seme, oziroma sadili dobre sadike, jim rahljali, zatirali plevel, jih zalivali in jim gnojili tudi s primernimi umetnimi gnojili, boste nedvomno spremenile svoje mnenje!
ŠEST TON VRTNIH SEMEN ZA IRAK Ameriška uprava za delovanje v tujini (FOA) je poslala v Irak z letali šest ton vrtnih semen, da s tem pomaga iraškim kmetom, katerim so nedavne velike povodnji odplavite vrtne posevke. Skupnoi bo dobavila 25 ton semen, med katerimi je zlasti koruza in zelje, ostanek so odpre-mili z ladjami.
VINOGRADNIŠTVO V UKRAJINI
Po naj nove jšihi sovjetskih podatkih ima Ukrajina, kateri je priključen zdaj tudi Krim, 1701746 iakrov (1 aker meri 40,5 ara) vinogradov, to je nad 20% vse z vinogradi posajene površine v Sovjetski zvezi. V odeški pokrajini je od tega 60 do 70%. Z vinogradništvom se ukvarja v U-krajtintt nad 3000 kolektivnih kmetij in 82 državnih kmetijskih posestev. Letos se je vinogradniška površina v Ukrajini povečala za 22.108 akrov, od tega so zrigolali 4685 a-
moramo z njo štediti. Rž ni za kokoši. Zelo primerna hrana — tudi pozimi — so kuhinjski ostanki, v katere zamešamo otrobe ali kako slabšo moko. Trosimo vsak dan zdrobljene jajčne lupine. Korenje in krmilna pesa sta kokošim všeč, posebno če so gomolji pritrjeni, da jih kokoši lahko kljujejo. Nasadimo jih na žebelj ali privežemo primerno od tal. Ponekod s pridom dajejo kokošim pico, ki jo skuhajo za prašiče, in v to zamešajo toliko otrobov, da je primerno za kokošje zobanje. Zdrave pitne vode morajo imeti kokoši vedno na razpolago.
Ali je to potrebno?
krov na važnem Kjrimskemi polotoku.
DVA. MEDVEDA USTRELJENA V SLOVENIJI
V bližini Iga pri Ljubljani so ustrelili eno leto starega medveda. Dne 1. novembra pa so v bližini Roba pri Turjaku na Dolenjskem ustrelili še 200 kg težkega medveda. Ker je medved v Evropi že redka žival, je v Jugoslaviji pod zaščito. Oba medveda sta b)la ustreljena po nepotrebnem, zato je prirodoslovni muzej v Ljubljani javno protestiral proti temu početju.
ve vrste riža, ki so se letos izredno dobro obnesle. Proti pričakovanju samih strokovnjakov so pridelali 3000 kg na jutro. Ta uspeh je navdušil tudi druge kmete, ki bodo prihodnje leto posejali riž na površini 50 katastrskih juter.
O^lašaifit
TVU"!
Skrbeti pa moramo tudi za izdatno prehrano. Pozimi ja kokoš povsem navezana na hrano, ki jo dajamo. Sama si ne more poiskati navadno ničesar, zlasti pa ko zapade sneg. Ce hočemo, da bo kokoš pozimi neslav tedaj meram d skrbeti za izdatno pico. Tudi raznovrstna mora biti. S samo koruzo ne bomo dosegli u-spehov. Nekaj koruze pa je dobro, ker kokoš greje. Tudi kuhani krompirjevi ostanki so za to dobri. Sama koruza in krompir pa kokoš preveč zamaAiitd. Predebela kokoš pa še poleti slabo nese, kaj šele pozimi. Zrnja dajmo le enkrat dnevno — zvečer. Lahko dajemo slabše zrnje. Zelo primerna sta oves in ječmen. Seveda tudi pšenica. Vendar
Prizor s trgatve na Krasu. V očistiti, da bo teran
sak grozd je treba temeljito res pravi kraški teran.
Našo laie ople
DOBER PRIDELEK KROMPIRJA
Danci, ta napredni kmečki narod, pravijo!, da jo treba zreti na njivo čez travnik. Ni to nobena uganka, ampak zelo preprosta resnica, ki bi jo mogli opredeliti tudi takole: travnik (senožet) — živina — gnoj — njiva. Plodnost obdelane zemlje zavisi od travnika. Kaj pa damo travniku, da to plodnost zvišamo? Pri nas bore malp ali celo ničesar. Leto /za letom zahajamo v senožet le s koso. Pridelek je celo ob dobri letini skromen. A bo še bolj. Ali naj na to godiiinjamo? Nismo upravičeni, dokler smo senožeti le — roparji. In to bomo nasproti njej tudi ostali, če ne bomo upoštevali naravnega zakona, da tja, od koder jemljemo, je treba tudi dajati. Narava sicer stori »po svoje«, a vse do določene meje.
Ce nam je torej za živino in za gnoj, se moramo zanimati
JHngfco co lo ničil
TRGOVSKO PRETPRIJATJE ZA KOLONIAL I PREHRANBENI ARTIKLI NA ANGRO
Ul. Kara Orman br. 15 - SKOPJE, - p. f. 137 Tel. 27-86,12-49,10-98 Teleg. ANGROCOLONIAL
Bavi se kupovinom i prodajom svih kolonialnoprehranbenih artikala na veliko
Isto tako vrši uvoz-izvoz svih kolonialnih artikala, voča, po vrča i preradjevina, stočne hrane, alkoholnih i bezalkoholoih pida (sem vina).
Letošnji pridelek krompirja v Cerkniški dolini je letos mnogo boljši kakor lansko leto. Obneslo se je zlasti seme iz Kanade in Holandije, ki so ga sadili v Žirovnici.
IV1KA liSTlOVUNA VIEIU 1903
ili
TRST-TRIESTE
VIA CARDUCCI 39 - TEL 64-160
VELIKA IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK - BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE = PODLOGE
08 PETDESETLETNICI ustanovitve našega podjetja želimo opomniti cenjeno klientelo, da imamo vedno na zalogi prvovrstno in trpežno blago.
O
PRI POM 1NJ A MO, da so se že Vaši starši vedno radi posluževali naše tvrdke.
IG °/0 &Oi3li!Sta na že tako
ugodne cene damo tistim, ki se predstavijo v naši trgovini z listom (Gospodarstvo*.
Obiščite nas!

4"WS7@ 4(5
J i

za senožet. A kako? Kako naj ji recimo gnojimo, ko pa ni gnoja niti za njive in vinograd? To je žal resnica, a ven-
Ulica S. Giusto 16
Telef. 93-609
PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INŠTALACIJ - KLEPARSTVO
dar se da tudi iz te zadrege. Poskušajmo si pomagati tako, kot nekateri že delajo. Mah, ta škodljivec na naših senožetih, naj od tod zgine! Jesensko vlažno vreme je za to (za grabljenje) pripravno. Nagrabljeni mah, travo, listje, suhljad, ^'cestno blato (znlos) i. e. — vse stlačimo na kup (na veliki parceli lahko na več kupov). Ta mešanica počasi razpade in more služiti dotični parceli kot gnoj. Ni sicer prvovrsten, a lačna senožet nam bo zanj zelo hvaležna.
Seveda bomo vrednost in u-činek te mešanice (komposta) zvišali /če mu dodamo vsaj nekaj hlevskega gnoja, gnojnice, lesnega pepela in to vsake 3 do 4 dni dobro premešamo in stlačimo. Poskušajmo tako postreči lačnim senožetim vsaj na majhni površini! Samo za poskus!
Tuulka
SILA JOŽEF
UVOZ
IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
IRST Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
KONBC PREHRANJEVALNE KRIZE V INDIJI
Namestnik kmetijskega ministra Krišnapa je izjavil, da prideluje Indija zdaj vso pšenico in ves riž za svojo prehrano in da je s tem konec krize indijske prehrane, ki se je pojavila po drugi svetovni vojni. Indija, ki je več let u-važala riž iz Burme, bo v kratkem sama izvažala riž. Krišnapa je tudi obvestil organizacijo za mednarodni žit-hji sporazum', da Indija ne potrebuje več pšenice.
/% Jtup&fifr Suu.
generalni zastopnik za trst
IN ITALIJO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV RAŠE
'DRUŽBA Z 0. Z. .
TRST
ELIC3 U D I Sl E štev. 15
TELEFONI ŠTEL: 3B-64B, 235-73
TEIEGBAMI; » R D P E IH 3 E R 3 N <.
ZaSTUPSTlO za JEGOSLOiaNSItl LES :
ŠIPAD - Sarajevo EXP0RTDRV0 = Zagreb JADRAN - DRV0 - Reka ISTRA IMP.=EXP. -Reka L I G N U M = Zagreb
ZAGREBČANI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mesta Zagreb je odobril 170 milijonov dinarjev za napredek kmetijstva v Zagrebu in okolici. Od tega pojde 90 milijonov Zadružni zvezi Hrvatske za rejo in dobavo debelih svinj.: tdlet in, ovac.
MODRE GALICE do itauja potrepovaia v gospodarskem letu 1954-55	900
tisoč stotov. V ta namen bo nabavila v tujini baker vrste blister.
JOKAVEM LINIJSKA PLOVIDBA
DIREKCIJA- RIJEKA
telegrami: )UGOLINI)A - Tel. 26-51, 26.52, 26-53 (poldne) 26-61
EZ0HŽCJE REDNI POTNIŠKO DL4G0CIVII PROMET IZ JADRHIVIA
V:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI
TURČIJO IN GRDIJO	„	7 DNI
B L IŽ N JI V Z H 0 D	7 DNI
SEVERNO AMERIKO	” 10 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: ..NORD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l
IJ.V.S.E.T.
UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO TRIESTE - Ul. F. Filzi 5-Tel. 35519
Na svojih potovanjih v inozemstvo [Švico • Jugoslavijo itd.] se poslužujte naše TURISTIČNE PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije — Turistične individualne in kolektivne vize
PERT0T DtiMLO
Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajec
Oglejte si našo zalogo 1 Dostavljamo na dom
TRST - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-155
G. M. GMfl & FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
MiUTOTLOTE in B%l>*:LKOV
Trst, Ulica I. dellaCroce4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE