Š O L S K I C E N T E R Š K O F J A L O K A S R E D N J A Š O L A Z A L E S A R S T V O S R E D N J E S T R O K O V N O I Z O B R A Ž E V A N J E ( S S I ) P O K L I C N O - T E H N I Š K O I Z O B R A Ž E V A N J E ( P T I ) P R O J E K T M O J E P O D J E T J E N A V D U Š U J E M O M L A D E , D A S O N A J B O L J Š I , K O T S O L A H K O 2 1 / 2 2 V S E B I N A UVOD 5 3 DIJAŠKA PODJETJA SSI 13 DIJAŠKA PODJETJA PTI 35 U V O D 5 Moje podjetje je učni program za srednješolce, kjer dijaki preko šolskega leta izkusijo vse faze vodenja podjetja, od ustanovitve do likvidacije. Tekom leta dijaki dodobra spoznajo sami sebe in ugotovijo kako pomembno je JA nacionalno tekmovanje programa sodelovanje v skupini za dosego skupnih ciljev. Moje podjetje 2022 Finalno srečanje tekmovanja V začetku šolskega leta preko različnih aktivnosti in vaj dodobra spoznajo svoje kreposti in šibkosti ter spoznajo kako lahko svoje talente uporabijo za zaposlitev po koncu šolanja. V šolskem letu 2021/2022 se je odvijalo že 9. JA nacionalno tekmovaje programa Moje podjetje, ki smo ga izvedli v petek, 6. maja 2022, na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani ... To šolsko leto smo Nadalje sledi iskanje podjetniške ideje. Z gradivi in vajami, ki jih njihovi učitelji prejmejo od zavoda, dijaki skušajo poudarjali področja krožnega gospodarstva in uporabe surovin ... Prav tako smo dijake spodbudili, da najti podjetniško idejo, ki bi jo bilo možno realizirati. Tedaj naredijo poslovni načrt, razdelijo vloge v dijaškem svoje izdelke usmerjajo za namen promocije slovenske zapuščine ... Poudarek je bil na uporabnosti podjetju in ga tudi ustanovijo z registracijo pri našem zavodu. izdelka v vsakdanjem življenju, ekološki naravnosti in uporabi naravnih ali recikliranih materialov ... Seveda je aktivnosti podjetja potrebno financirati. Dijaki to storijo sami ali s prodajo delnic. Delnice prodajajo V letošnjem letu je z nami sodelovalo 26 šol, 56 učiteljev in 480 dijakov, ki so ustanovili 110 dijaških svojim sošolcem, staršem, učiteljem, ravnatelju ... in če bo šlo vse po načrtih, bodo delničarji poplačani z podjetij, nad čimer smo nadvse navdušeni. Od teh se je kar 68 dijaških podjetij prijavilo na JA dividendami podjetja. nacionalno tekmovanje programa Moje podjetje. Zato smo se prvič odločili, da izvedemo regionalne 7 izbore v Ljubljani, Kopru, Celju in Škofji Loki ... Tedaj se prične izdelava izdelkov in trženje po šoli, po internetu, preko socialnih omrežij, ... Zmagovalci JA NTMP 2022 Nazadnje pa sledi finale programa, sejem dijaških podjetij. Vsako leto v maju organiziramo sejem, kjer dijaki svoje izdelke prodajajo in tekmujejo za naziv "Dijaško podjetje leta". V zavihku Fotografije in video si lahko Prvo mesto na tekmovanju in vozovnico za evropsko tekmovanje GEN-E 2022 si je prislužilo podjetje Resina, d.d., ki ga vodijo dijakinje Jerca Tehovnik, Beti Filipič, Hana Kenda, Ema Škrlj iz Biotehničnega ogledate utrinke preteklih sejmov. Po končanem sejmu dijaki še napišejo poročilo o delovanju podjetja in centra Naklo. Mentorica dijaškega podjetja je prof. Nataša Šink in somentorica prof. Marija Smole. podjetje likvidirajo. VIR: https://www.jaslovenija.si/nt-2022 Zmagovalci se nato uvrstijo naprej na evropsko tekmovanje Company of the year competition, kjer tekmujejo s svojimi vrstniki iz drugih evropskih držav. VIR: https://www.jaslovenija.si/moje-podjetje MOJE PODJE TJE NAVDUŠUJEMO ML ADE , DA SO NA NA JBOL JŠI, KOT SO L AHKO Peter Kurnik 9 V Šolskem cent s ru Škofj ru Š a Loka osmo leto (20 to (2 2 0 2) omrežij ... Na j ... N zadnje p a a sle a s di finale prog o rama, sejem vidom ali otipom. V letošnjem letu je z nami sodelu del jemo z Zav a odom za spodbujanje podjetnosti dijašk aš ih podjetij. Vs . V ako leto v maju je org to v maj ani u je org ziran sodelovalo 2 v 6 š alo 2 ol, 56 učiteljev in 480 dijakov, k v i so mladih a , ki po licenci Junior A i J chievement izvaj v a sejem, kjer dijaki svoje izdelke prodajajo in ustanovili 110 dijašk aš ih podjetij, nad č , na imer smo projekt Mo t M je podjetje. Gre za projekt, ki zajema tekmujejo za naziv "Dijaško p aš odjetje leta" a . P " o . P nad na vse nav e na du d šeni. Od teh se je kar 68 dijašk aš ih celovito podjetniško i š zku k šnjo in spodbuja končanem sejmu dijaki še napišejo poročilo o podjetij prijav a ilo na JA na ilo na J c A na ionalno tekmovanje v podjetnost. Ne g . N re samo za tekmovanje, kdo ima v delovanj v u p anj odjetja in podjetje likv je lik idirajo. idirajo prog o rama Mo rama M je podjetje. Zato s a mo se prvič odločili, boljšo idejo, amp jo ak tudi kdo zna to idejo sprav pra iti na Zmago ma valc v i se nato u e na vrstijo naprej na evropsko s da izvedemo regionalne i e zbore v Ljubljani, Kopru, trg in v življenje. Pomembno je, d jenje. P a dijaki postav a ijo tekmovanj v a Comp a C any of t an he year competition, kjer Cel C ju in Škofji L u in Š oki. Na dr . N žavnem tek a movanj v u s anj e je celovit delu t del joč poslo s vni model. Sodelu del jejo v tekmujejo s svojimi vrstniki iz drugih e z dru vropsk s ih predstav a ilo 26 finali ilo 2 stov tekmovanj v a. V pr a og o ramu sk s upinah z zunanjimi mentor k ji in podjetji, srečajo se držav a . v sicer po svetu sodelu del je na milijone mladih a , v s prodajo in predstav a itvami ter s pra v v ami ter s pra im denarjem. Slo S veniji pa poteka pod licenco Junior A d licenco J chievement Pr P ojekt jim zelo veliko pomeni, že v nižjih letnikih se JA na J c A na ionalno tekmovanje pr v og o rama Mo rama M je podjetje veselijo, d jo a se bodo lahko preizku k sili v podjetništvu. 20 2 2 0 2 Zmago ma valc v i JA NT i J MP 2 A NT 0 MP 2 2 0 2 Sk S u k šamo jih spodbujat a i, naj razvijajo svoje dobre Finalno s F rečanje tekmovanj v a lastnosti, želimo jih vzgaj g at a i za odličnost, da bi Razgl g asili smo Po mo P djetje leta 20 a 2 2 0 2, ki smo ga i mo g zbrali nenehno razmišl š jali, kaj bi lahko naredili oziroma V šolskem le s tu 20 tu 2 2 0 1/20 1/2 2 0 2 se je odvijalo že 9. J e 9 A . J na tekmovanj v u J anj A na u J c A na ionalno tekmovanje v izvedli bolje, kot že obstaja. P a o . P djetnostne nac na ionalno tekmovanje pr v og o rama Mo rama M je podjetje, ki prog o rama Mo rama M je podjetje 20 je 2 2 0 2. Pr . P vo mesto na kompetence so pomembne povsod, kjer koli bodo je bilo izvedeno v petek, 6. maja 20 a 2 2 0 2, na tekmovanj v u in v anj ozovnico za evropsko tek s movanje v oprav opra ljali posel, bodo zaposleni ali pr s eprosto živeli. Gospodarsk s i zbornici Slo i S venije v Ljubljani. Dogo o dek GEN- EN E 2 - 0 E 2 2 0 2 si je prisl s užilo podjetje Re je R sina, d. d., ki Zelo je pomembno, d omembno a opazimo vsak napredek je bil izveden pod častnim pokroviteljstvom ga v g odijo dijakinje Jer inje J ca Teho a T vnik, Beti Filipič i F , Hana , H posamezneg ne a di g jaka in ga p a in g ohv oh alimo v , s alimo aj tako predsednika Republike S a R lo epublike S venije, g. Boruta Pahor a P ja. a Kenda in Ema Š a in E k ma Š rlj iz Biotehničneg tehnične a cent g ra Nak ra N lo. lo gradi ra jo samozav a est, brez kater a e ni prav e ni pra eg e a u g speha. eha Po P dporo projektu je izkazal državni s a ekretar Mentor M ica dijaške aš g ke a p g odjetja je prof. N of a . N t a aša Šink in Razvijat a i želimo delovne nav vne na a v de, k a repiti socialne in Ministrstva z v a gospodarsk s i razvoj in tehnologi j in tehnolo je, g. somentorica prof. M of arija Smole. moralne vrednote naših dijakov, d v a bodo v Simon Zajc, direktor Cent tor C ra RS za poklicno prihodnosti odgo d vorni v svojem poklicnem in izobraževanje, g v . Jer . J nej Damjan, direktorica Ura a U d ra a Srednjo šolo za lesarstvo so uspešno predstav a ili osebnem življenju jenj . Vr . V ednote, ki jih sk i jih s u k šamo doseči, za intelektualno lastnino, g nino a , g . K a armen Žv men Ž okelj, in dijaki 4. al in 5. ml s š i 4. al in 5 tirimi dijašk aš imi podjetji, ki so 11 so odgo d vornost, ustvar v jalnost, strokovnost, koordinator dina ica projekta Sk a S ills For The F s F u or The F ture, ga e, g . a prišl š a skoz a s i sito regi e jsk s a izbora, in sicer Stenko in kolegi kole alnost in sodelovalno v st. Ligita Baleisyte, ki so dijake nago ake na vorili na finalnem Držalček iz 4. al in Sle z 4. al in S epy pet in Fr t in F eš iz 5. ml z 5 . Ko podjetnišk š a ideja zaživi srečanju tek anj movanj v a. P a ra . P v t ra ako je podporo izkazal Po P sebna komisija podjetnikov in gospodarstvenikov direktor G ospodarske z s bornice Slo nice S venije, g. Ale š ocenju cenj je dijašk aš a pod jetja v devetih različnih Mo M je podjetje je učni prog o ram za srednješolce, kjer Cantarutti, ki je omogo i je omo čil gostovanje finalne v g anje finalne a g kate a gor te ijah. dijaki v enem šolskem le s tu izku k sijo vse faze vodenja srečanja tekmovanj v a. T a o š . T olsko le s to smo poudarjali podjetja – od ustanovitve do likv e do lik idac a ije. Dijaki področja krožneg ne a go g spodarstva in up v orabe Na naši š N oli je šest sk t s upin di k jakov priprav ipra ilo dodobra spoznajo sami sebe in ugo e in u tovijo, k jo ako surovin. Vs . V ebine smo izvaj v ali s sodelovanjem v v nasle nas dnje podjetniške pr š edloge dlo : pomembno je sodelovanje v s v k anje v s upini z k a dosego e projektu Sk tu S ills for the future z Evr e z E opsk s im inštitutom LIGNINKO – M K at a ic Garbajs, Ta , T de a j Kern, Žiga Ko g g a Ko l g ar, ar sk s upnih c k iljev. V z v ače a tku š k olske s g ke a le g ta z različnimi za inova v c a ije in tehnologi je in tehnolo jo (EIT R jo ( aw M a ater a ials). S to s Jo J št Žakelj (4. al, srednje strokovno izobraževanje v ). anje aktivnostmi in vaj mi in v ami dodobra spoznajo svoje priložnostjo smo dijašk aš a podjetja spodbujali, da STENKO – Iz K ak Pe ak P ternelj, Žan Suha an S dolnik uha , Domen kreposti in šibkosti ter spoznajo, k najo ako lahko svoje svoja dijašk aš a podjetja osnujejo z misli s jo na ponovno Tor T kar, Da ar v , Da id Zup id Z an (4. al, srednje strokovno talente uporabijo za zaposli s tev po koncu š o konc olanja. a uporabo recikliranih mater liranih ma ialov in surovin. Pra . P v ra izobraževanje v ). anje Dalje sle je s di isk s anje podjetniške ide š je. Z gradi ra vi in tako smo dijake spodbudili, da svoje izdelke DRŽALČEK – M AL aks Fi s F ster, P ter r , P imož Mavr a ič, Mate a j vaj v ami, ki jih njihovi učitelji prejmejo od zav a oda, usmerjajo za namen promocije slo je s venske s Per P nuš, Saša Rup a R ar (4. al, srednje strokovno dijaki sk i s u k šajo najti podjetniško ide š jo, k jo i bi jo bilo zapuščine. Te v ine. T sebine smo izvaj v ali s sodelovanjem z v izobraževanje v ). anje mogo mo če realizirat ira i. Te . T daj naredijo poslo s vni načr vni na t, nac na ionalno znamko I FEEL SLO namko I FEEL SL VEN O IA, ki jo uprav i jo upra lja PA P SJA P SJ OSTELJA – N J e A – N jc Albreht, Greg e a Thaler g , a Thaler razdelijo vloge v di lo jaškem p aš odjetju in ga tudi u in g Ura U d v ra lade R a S za komuniciranje. Izdelki, ki so jih Mihael Štur Miha m (5. ml m (5 , poklicno-tehniško š ustanovijo z regi e strac ra ijo pri zav a odu d . Seveda je dijaki na tem področju razvijali, bodo namenjeni za izobraževanje v ). anje aktivnosti podjetja treba financirat ira i. Dijaki to storijo promoviranje držav a e v času predsedovanj v a Evr a E opsk s i RED PA P RED P I A P KA – Jane A – J z Dolenc, Pr , P imož Bertoncelj (5. j (5 sami ali s prodajo delnic. Delnice prodajajo svojim Uni U ji. Poud . P arek je bil na uporabnosti izdelka v ml, poklicno-tehniško i š zobraževanje v ). anje sošolcem, staršem, učiteljem, ravna , ra tel vna ju ... In če g u ... I re vsakdanjem življenju jenj , ekološk š i naravno i nara sti in uporabi FREŠ – Sebastjan Galičič, Benjamin Kav a čič, Nik vse po načr o na tih, bodo delničarji poplač a ani z naravnih ali r nara ecikliranih mater liranih ma ialov. G v lavno v a odilo je Malovrh (5. ml h (5 , poklicno-tehniško i š zobraževanje v ). anje dividendami podjetja. T a e . T daj se prične izdelav a a v dijakom sl akom s užila beseda "FEEL" , k FEEL i jih je usmerjala, izdelkov in trženje v šoli, na internetu, prek socialnih naj se izdelek zač a u č ti z vonjem, oku , ok som, sl , s uhom, D I J A Š K A P O D J E T J A 13 S R E D N J E S T R O K O V N I P R O G R A M ( S S I ) R A Z R E D 4 . A L L I G N I N K O M a t i c G a r b a j s T a d e j K e r n Ž i g a K o g l a r J o š t Ž a k e l j 15 Veliko novega. Pouk je potekal drugače. Bilo nam je všeč. 17 Raziskov s al kov ni pr al oblem bila izku k šnja res zelo zelo všeč, ker smo testirali Lansk s o šolsk s o leto smo sodelovali v projektu Ta T de a j Ker j K n sebe v najrazličnejših situac a ijah in pridobili Lesni feniks, kjer smo izdelovali izdelke iz »V s » rednji šoli je bila izku k šnja v prog o ramu neprecenljive zač a etne izku k šnje podjetništva, odslsuženega le ne sa, ki nam ga je prisk s rbelo Mo M je podjetje ena najzanimivejših v celotnem odrasle as ga s le veta, kate a rega del b e omo po končani podjetje MSora. O a bčino Žiri smo opremili z šolanju. P anj r u. P ojekt so nam profesorji odlično šoli postali.« lesenimi klopmi, prav t a ako smo delali zunanje predstav a ili. Po . P sebej izjemen je bil pri tem pohištvo za kopališče Pu e P stotnik v Žireh. S tem profesor Kur or K nik, ki je vsako leto tudi vodja projektom smo videli, da lahko z majhnimi projekta in je bil vedno priprav a ljen pomaga oma t ga i. Žiga K g o a K g o l g ar zamenjavami in s a premembo razmišlšjanja Pr P i njem smo vedno lahko dobili vse potrebne »P » r P ojekt Mo t M je podjetje je najbolj zabavna in a naredimo velike spremembe. Pr e. P oblem, ki smo informac ma ije. Naj je. N težji del mi je bil zač a etek, poučna izku k šnja v celotnem šolanju. P anj r u. P epričan ga zaznali, je, d , je a imajo vsa kopališča plastične isk s anje ideje. Razmišlšjat a i smo morali, kaj sem, da smo se v našem podjetju vsi nauč i na ili ležalnike, k e i so ekološk š o sporni, estetsk s o prav a zaprav p a očnemo v življenju in k nj akšne timsk s ega del e a, saj nam brez tega naš z te ega e neprivlač a ni in neudobni. pripomočke na različnih področjih pog o rešamo, amo ležalnika ne bi uspelo narediti. In seveda ne da bi si olajšali kako delo ali rešili kakšen brez spodbude profesorja Kur a K nika, ki nas je Re R šitev problem ali pa si zgolj polepšali bivanje s vodil sk l s ozi projekt. Naj . N težji del projekta zame Odločili smo se, d e a bomo razvili lesen ležalnik, kakšnim uporabnim dekorat a ivnim izdelkom, ki je odkriti prav a o idejo in jo potem tudi dejansk s o ki bo odprav a il zaznane pomanjkljivosti. bi ga lahko naredili tudi v različnih velikostih izpeljat a i. Naj . N več dela smo imeli z reševanjem Konkur Konk enca ponuja og a o romno izdelkov iz po željah kup ah k cev. V naš v i ekipi smo se odločili konstrukcije ležalnika in z doseganje e m čim drugim ma dru te gim ma rialov in drugi v in dru h oblik. Obstajajo za ležalnik, ki je bila, po prav a ici povedano, ano manjše cene. Pr ne. P i tem smo se kar veliko nauč o na ili, tudi leseni ležalniki, večinoma uvoženi ali iz preveč kompleksna ideja za tekmovanje proti kar smo kasneje lahko uporabili pri izdelav a i tujih drevesnih vrst. Rač a unamo č , d unamo a je naša drugim p dru odjetjem, saj je po nava o na di b va olje zaključnega i ne zdelka. K a ljub temu da se z našim prednost oblika, erg r onomsk s a ustreznost, nag na rajen manjši izdelek zaradi ni a žje cene, ne podjetjem nismo uvrstili naprej, je bila to res 19 izdelava i a z domač z doma ih drevesnih vrst in lažjega s je preminjanja in morebitnega ne nepozabna izku k šnja.« a prilag a odljivost našega p e odjetja. Z a a prototip dodelavanj a a. P a o ide . P ji in nač ji in na rtu je sle tu je s dil meni smo uporabili jav a orjev in smrekov les. Kupi . K li najbolj zabav a en del, ko smo z ekipo naredili smo tudi trakove (opr e ( ti) in vijake ter sredstvo prototip ležalnika. T a u s . T mo se nauč e na ili marsikaj za površinsk s o obdelav a o. o novega o le e su. Me su. M d izdelav a o prototipov smo dobivali ideje, k je ako bi lahko izdelek malo Po P djetje v prihodno d sti spremenili, da bi bil lažji za izdelav a o ali pa kako Naš i N zdelek sk delek s ladi a šči 20 i 2 , 0 7 kg CO2 g C , medtem ko bi še kaj dodali. Po k . P ončanem prototipu se je bi za izdelav a o plastičnega i ne zdelka enake zač a elo tekmovanje, k vanje jer smo predstav a ili svoje prostornine v okolje sprostili 115 k 1 g CO2 g C . Če to . Č podjetje, ide je jo, pr jo ednosti našega i e zdelka v pomnožimo z večjim številom stolov ob primerjav a i z drugimi i z dru , izzive, s k e ate a rimi smo se nekem bazenu, lahko ug o u otovimo, d imo a smo z srečali pri izdelovanju. P vanj r u. P ojekt Mo t M je podjetje odločitvijo za nakup le a nak senih ležalnikov naredili mi je zelo všeč, ker spodbuja kreat a ivnost in tudi veliko za okolje. Po k je. P oncu pr onc ojekta smo nag na rajuje ino aj vat va ivne ideje, p je oleg te ole ga p g te a podjetje zaprli. ponuja tudi možnost, da dijašk aš o podjetje po končanem šolanju pr anj eraste v prav a o podjetje, je Izku k šnja kar je uspelo že dvema podjetjema naše šole, ole S sodelovanjem v projektu smo se nauč e na ili ki uspešno prodajat a a izdelke, z e asnovane v veliko novega, p e ouk je potekal druga al dru č ga e, k e ar okviru tega pr iru te ojekta. N a am to ni u . N spelo, ni elo ti se nam je bilo všeč. nismo uvrstili na državno tek a movanje, a mi je vanje S T E N K O I z a k P e t e r n e l j Ž a n S u h a d o l n i k D o m e n T o r k a r D a v i d Z u p a n 21 Naučili smo se skupinskega dela za isti cilj in z določenim izdelkom rešili problem. 23 Raziskov s al kov ni pr al oblem povezovanju z dru vanj gimi u z dru , mog , mo oče tudi javnimi a Čl Č ani ekipe smo večinoma motoristi, zato s a mo ag a encijami. Po k . P ončanem projektu smo se odločili, da bomo izziv isk s ali na tem podjetje zaprli. področju. Ug u. U otav a ljali smo, k mo aj imamo, č aj imamo esar drugi nimajo dru . P gi nimajo r . P išli s š mo do sk mo do s lepa, da se Izku k šnja srečuje č mo z določenimi težavami pr a i V projektu Mo tu M je podjetje smo se nauč e na ili veliko shr s anjevanju mo vanj toristične opreme, s me poznamo o podjetnosti. Na . N uč a ili smo se, k e ako ustanoviti pa se na les in znamo izdelovat va i kvalitetne podjetje, k je ako zag a nat na i proizvodnjo, k dnjo ako izdelke. Pr e. P oblem, ki smo ga zaznali, je, d , je a narediti delujo i del č poslo s vni model. Za to izku k šnjo pog o osto nimamo kam odložiti čelade. P a ole de. P g ole smo hvale mo h žni. tega s te e vsako leto zgodi og di o romno prometnih nesreč, v kate a rih so udeleženi motoristi. Dav Da id Zup id Z an »P » r P ojekt Mo t M je podjetje v 4. letniku mi je bi k l Re R šitev zelo všeč, saj smo se po mojem mnenju pr nj i Izdeluje del mo lesena stojala (ob a ( ešala) z a a njem vsi nauč i na ili koristne stvari za življenje, k nje ot motoristične in drug ne in dru e čelade. V pr a vi vrsti je so deljenje vlog lo , prodaja delnic podjetja, izdelek namenjen elegant n ele nemu shr mu s anjevanju vanj nač na rtovanje izdelka, izdelava pr a ototipa, ki smo čelade. N a aš de. N a vizija je, d a je a bi z našimi stojali ga še malo spreminjali, preden smo prišli do š zmanjšali število nesreč, v kate a rih so udeleženi končnega i ne zdelka. No a v izziv je bil, kako motoristi. Tak . T o smo si zamisli s li, da bi motorist prav a ilno predstav a iti naš izdelek drugim in k delek dru ako vzel čelado s s a tojala, na kate a rem bi bilo ga najlažje prodajat a i. To je bi . T l zame najtežji del napisano posvetilo (npr lo ( . v npr ozi pametno, nek no do projekta. V nje a m sem zelo užival, zdi se mi res 25 te ima rad i a td.). Na t .). N rg r u je nek g aj obešal in stojal dobra ideja, saj po srednji šoli veliko dijakov za čelade. N a aš de. N a prednost je uporaba starega e zač a ne delat a i v raznih podjetjih in imajo tako že parketa, ki nam konkretno zniža strošek eno majhno izku k šnjo za seboj.« izdelavne a ga ma vne te ga ma riala, poleg te ole ga p g te a ponovno uporabimo les, ki bi sicer končal na odpad a u ali d Domen Tor omen T kar v peči. Naš . N a prednost je tudi možnost »P » r P ojekt Mo t M je podjetje nam je pokazal, da je v personalizac a ije izdelka. N a a s . N tojalo lahko izhodišču p č otreben nek sk n nek s up k en problem za vg v rav a iramo log amo lo otip znamke motorja, kakšen vse člane sk ane s upine k , k upine i potem iščejo neke sk e s upne k citat i a td. Na k . N oncu s onc mo izbrali obliko ščita, ki rešitve. Na e. N uč a ili smo se sk e s upin k sk s ega del e a za isti ima tudi simbolični pomen. Tak . T o kot čelad a a cilj in z določenim izdelkom rešili problem. ščiti pred udarci, stojalo ščiti tudi pred nesrečo. o Mislim s , da bi moral sk al s ozi to izku k šnjo iti vsak dijak, saj je to neka osnovna priprava z a a Us U peh na te e kmov h na te an kmov ju ustanav ana ljanje in delovanje prav a ega p e odjetja.« a Kvali K ficirali smo se na državno tek a movanje. Po P djetje v prihodno d sti Glede na to, d de na to a imamo dovolj zalog alo e in lahko naredimo veliko številko izdelkov, s v e moramo intenzivno ukvarjat a i z marketing in om in prodajo. ajo Pr P i našem izdelku v k idimo potencial tudi pri D R Ž A L Č E K M a k s F i s t e r P r i m o ž M a v r i č M a t e j P e r n u š 27 S a š a R u p a r Občutil sem , kako težko je vzbuditi resno zanimanje drugih. 29 Raziskov s al kov ni pr al oblem Izku k šnja Ko smo isk s ali izziv oziroma problem, ki bi ga z S svojim delom smo zado a voljni. Pole . P g te ole ga g te našimi produk d ti radi r a eševali, smo našli s mo naš k li s upno k nam je bil tak nač ak na in učenja zelo všeč, saj smo točko. V o s . V ak od nas kdaj pa kdaj išče ključe in delali konkretno in na naših idejah. denarnico, k o o se odprav a lja od doma. Z d doma aradi a tega s te mo tudi že zamudili av li a tobus ali vlak, Ma M te a j Per j P nuš zamudili smo v šolo ali na drug olo ali na dru e obveznosti. »I » zku k šnja v projektu Mo tu M je podjetje je bila Mislimo s , d limo a ima ta problem mnog m mno o ljudi, kar fenomenalna in v izvedbi ne bi ničesar povzroča stres in izgub g o časa. a spremenil. Dobil sem vpogle o d v ustanovitev, v vodenje in celoten proces pretvorbe ideje v Re R šitev podjetje. Pole je. P g te ole ga s g te em obču č til, kako težko je Izdelali smo elegant mo ele no leseno držalo, k alo i vzbuditi resno zanimanje drugi animanje dru h. Pr . P i projektu je omog omo oča shr a s anjevanje ključev in denarnice. Ko dobro, d o a podjetje ustanoviš s sošolci, ker to smo izbrali idejo, s jo mo ug mo u otovili, da obstaja pripomore k večjemu zanimanju z animanj a delo, a delo nekaj podobnih izdelkov. Nob v en od njih pa ni izvedba je veliko boljša, lažja in zabavne a jša. a narejen iz recikliranih mate h ma rialov. P v ole . P g te ole ga g te Kljub temu pa je bilo bolj zahtevno, k vno ot smo lahko naše izdelke prilag a odimo željam stranke pričakovali, dobiti unikat a no in izvedljivo idejo in jih izdelamo v različnih oblikah in iz različnih ter ime podjetja. T a o je bi . T l poleg u ole stnega ne lesov. T v e . T ga na e č ga na ina »obešanja« k a ljučev še ni na nastopa pred komisijo, pr jo edvsem v Ljubljani, trg r u. N g aj u. N bolje pri naši rešitvi je to, d i je to a najtežji del celotnega pr ne ojekta.« a uporabljamo staro rač a unalni č šk š o opremo. Ko mo t obesek za ključe uporabljamo stare Mak M s Fi s F ster 31 USB-priključke odslsuženih tipkovnic in mišk š , v »P » r P i projektu Mo tu M je podjetje smo se nauč e na ili držalu p al a so rač a unalni č šk š i »p i » orti oziroma dobrega s e odelovanja in komunikac a ije v vrat a a«, k a amor vtaknemo obesek in s tem sk s upini/p k odjetju. Na u. N uč a ili smo se organi e or zac a ije obesimo ključe. Za denarnico je predvidena dela in pridobili nekaj znanja o podjetništvu, ki posebna reža.a nam bo prav pr a išlo tudi v na š d lo tudi v na aljnjem življenju. nj Ta pr T ojekt je po mojem mnenju e nj na redkih Us U peh na te e kmov h na te an kmov ju stvari v šoli, ki nam bo v življenju de nj jansk s o 2. mesto na državne a m tekmovanju v k vanj ate a g te oriji koristila.« a Naj N boljša predstav a itev.v Po P djetje v prihodnosti: Za zač a etek bomo prodajali preko družbenih omrežij, kasneje pa v specializiranih trg r ovinah za opremo doma. mo doma Na inte N rnetu bi do kup tu bi do k cev lažje prišli pr š eko »influe »infl ncerjev«. Naš i v«. N zdelek ponuja tudi odlično priložnost za povezav a o z rač a unalni č šk š imi podjetji in podjetji, ki zbirajo odslsuženo rač a unalni č šk š o opremo. P mo o k . P oncu onc projekta smo podjetje zaprli. 33 D I J A Š K A P O D J E T J A P O K L I C N O T E H N I Š K I P R O G R A M ( P T I ) 35 R A Z R E D 5 . M L P A S J A P O T E L J A N e j c A l b r e h t G r e g a Th a l e r M i h a e l Š t u r m 37 Ugotovili smo, da imajo prednost manjši in cenejši izdelki oz. da take izdelke lažje in hitreje prodaš. 39 . . Raziskovalni problem Doma imamo vsi večje pse in srečujemo se s problemom, kako dobiti lepo, kvalitetno, udobno in cenovno ugodno posteljo. Vemo, da je pes pogosto potem na družinskem kavču ali postelji in s tem zasede prostor, povzroči nesnago in slabo voljo lastnika. Želeli smo narediti ležišče, na katerem bo pes rad počival – ga bo vzel za svojega – in ki je hkrati funkcionalno. Predvsem smo želeli, da je blazina pralna in da prevlada vonj lesa. Rešitev Izdelali smo estetsko posteljo, ki ima pralno blazino iz recikliranega jeansa in je napolnjena z odpadnimi oblanci – s tem smo spodbujali krožno gospodarstvo. Dizajn je preprost, sprednja ličnica je kriva, postelja pa ima tudi predal. Uspeh na tekmovanju 2. mesto na državnem tekmovanju kategoriji 41 EIT Raw materials (krožno gospodarstvo). Podjetje v prihodnosti Podjetje smo po končanem projektu zaprli in nimamo planov, da bi nadaljevali. Izkušnja Prvič smo delali v timih in spoznali, da to ni tako preprosto, saj je treba uskladiti mnenja, razdeliti delo in odgovornost, nato pa se držati dogovorov in rokov. S tem smo imeli kar nekaj težav in posledično smo se ogromno naučili. V naslednjem projektu bomo s tako izkušnjo zagotovo sodelovali bolje. Ugotovili smo tudi, da imajo prednost manjši in cenejši izdelki oz. da take izdelke lažje in hitreje prodaš. Je pa treba na tekmovanju tudi zelo poudarjati krožno gospodarstvo, kar je nam zelo dobro uspelo. . . 43 R E D P A P I K A J a n e z D o l e n c P r i m o ž B e r t o n c e l j 45 Meniva, da je to najboljši in najuporabnejši projekt, ki se izvaja na šoli. Raziskovalni problem razvijati idejo s čipi in narediti aplikacijo za Ko sva iskala idejo, sva ugotovila, da naju oba telefone. Trenutno ne namerava nadaljevati s zelo moti, če moramo iskati orodje v podjetjem, bomo videli, čas bo povedal svoje. delavnici. Zavedava se, da je osnovni problem v človeških navadah, vseeno pa lahko delno izboljšamo stanje, če imamo prave pripomočke za shranjevanje orodja. Rešitev Urediti sva želela delovno mesto za domače mojstre ali profesionalce in jim prihraniti čas zaradi iskanja orodja. Razvila sva pripomočke za domače mojstre, pri katerih ni treba vrtati v steno. Prilagojeni so tako, da se lahko obesijo kar na vrata, ki jih redko uporabljamo, ali na kakšno drugo mesto, ki omogoča obešanje. Prednost najinih stojal je tudi v tem, da si uporabnik lahko sam prilagodi položaj orodja – glede na velikost in želeno pozicijo. Podjetje v prihodnosti Najina vizija je, da bi na vrednejše kose orodja 47 namestila čipe. Tako bi jih hitro našli in preprečili krajo. Tako orodje bi lahko poiskali kar z mobilnim telefonom. Poleg tega bova najine izdelke testirala in jih izpopolnila, imava pa tudi nekaj idej za razvoj novih izdelkov. Za prodajo vidiva možnost predvsem v partnerstvih s servisi in prodajalci orodja. Na najina stojala bi lahko napisala tudi ime in kontakt podjetja, ki servisira orodje. Izkušnja Meniva, da je to najboljši in najuporabnejši projekt, ki se izvaja na šoli. Naučiš se osnov podjetništva in vidiš realno stanje, kako zahtevno je biti podjetnik, na kaj vse moraš biti pozoren … Danes je najino podjetje zaprto. Če bi se odločila, da ga obnoviva, pa bi rabila zelo malo začetnega kapitala. Potrebujeva le laser in 3D- tiskalnik, da bi lahko pričela. Vsekakor bi morala naprej . . F R E Š S e b a s t j a n G a l i č i č B e n j a m i n K a v č i č N i k M a l o v r h 49 To je bil najboljši del šolanja. Naučili smo se podjetniško delo od začetka do konca, vključno z oglaševanjem. 51 . . Raziskovalni problem Osnovni problem, ki ga z našim produktom Izkušnja želimo reševati, je hitro staranje in plesnenje Zelo dobra, to je bil najboljši del šolanja. kruha. Radi bi podaljšali čas svežine kruha. Naučili smo se podjetniško delo od začetka Poleg tega, da se kruh hitro suši, pa smo želeli do konca, vključno z oglaševanjem. reševati tudi pomožne izzive, ki se pojavljajo v gospodinjstvu. Običajno poleg posode za kruh nimamo deske za rezanje in noža, zato moramo kruh rezati na drugem mestu. Poleg tega imamo pogosto na pultu drobtine, ki bi bile lahko tudi uporabne. Rešitev Raziskali smo rešitve na trgu in ugotovili, da večinoma že obstajajo rešitve za naštete izzive, ampak nobena ne pokriva vseh treh področij. Zato smo se odločili in razvili izdelek, v katerem kruh dlje časa ohrani svežino, ima predal za shranjevanje noža in rezanje kruha, poleg tega pa ima tudi notranji predal za lovljenje drobtinic, ki jih lahko porabimo za krmljenje živali. Nastal je 53 eleganten lesen kruhovnik s tesnili in z izvlečnim predalom za rezanje in zbiralnikom za drobtinice. Gre za prvi prototip, ki ga moramo še dodelati. Dobro tesnjenje dosegamo s posebnim tesnilom, rezanje in lovljenje drobtinic pa z dvema predalčkoma pod posodo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v letu 2019 zavrgli 140 tisoč ton hrane, od tega največ v gospodinjstvih. Z našo rešitvijo želimo pomagati zmanjšati količino odpadne hrane. Uspeh na tekmovanju Kvalificirali smo se na državno tekmovanje. Podjetje v prihodnosti Po končanem projektu smo podjetje zaprli. Verjetno je to zaključena zgodba. V resnici smo idejo dobili zelo na hitro in če danes . . pogledamo nazaj, nismo najbolj zadovoljni. ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA Direktor: Martin Pivk SREDNJA ŠOLA ZA LESARSTVO Ravnatelj: Milan Štigl PROGRAMA Srednje strokovno izobraževanje (SSI) Poklicno-tehniško izobraževanje (PTI) PROJEKT Moje podjetje Vodja projekta in mentor: Peter Kurnik, univ. dipl. inž. les., nosilec modulov Mentor v delavnici: Jože Gregorc, les. teh. Moduli: Ekonomika poslovnih procesov (EPP), 4 al; Projektiranje (PRJ), 5 ml Zbirka VEZI, album 5 Projekt: Moje podjetje: Navdušujemo mlade, da so najboljši, kot so lahko: 21/22 Fotografije, besedilo, urejanje: Dimitrij Jeraj Intervjuji in lektoriranje: Janja Čenčič Gartner, Marija Jurjevič Fotografije: Peter Kurnik, str. 33 in 43 Škofja Loka, 2023 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 163415555 ISBN 978-961-96136-3-4 (PDF)