K podobnostim in različnostim slovenskega in madžarskega pregibanja Vlado Nartnik Cobiss: 1.02 Similarities and differences between Slovenian and Hungarian inflection m < Slovenščina in madžarščina sta sosedna jezika z zelo različnim pregibanjem. N V glagolskem pregibanju je madžarska posebnost zlasti razlikovanje nedoločne in določne sprege. Ker madžarščina nima posebne oblike za rodilnik, jo nado- ^ mešča s svojilno sprego samostalnih skladov, slovenskim predložnim sklonom Z pa ustrezajo po trije snopi prostih sklonov in priložnih skladov. Ključne besede: slovenščina, madžarščina, glagoli nedovršnega in dovršnega O vida, nedoločna in določna sprega, glagola bitja in imetja, svojilna sprega samo - j stalnih skladov, prosti skloni in priložni skladi, ciljni, krajevni in startni snopi O Slovenian and Hungarian are neighboring languages with very different inflection. In verbal conjugation a special feature of Hungarian is the distinction between indefinite and definite conjugations. Because Hungarian does ^ not have a special form for the genitive, this is substituted for by a possessive inflection of substantival constructions, whereas the Slovenian locative and instrumental cases correspond to simple cases and constructions with postpositions with a three-way orientational distinction. Keywords: Slovenian, Hungarian, imperfective and perfective verbs, indefinite and definite conjugation, verbs of being and having, possessive inflection of substantival constructions, simple cases and constructions with postpositions, allative, essive, and ablative sets 1 Uvod Slovenščina in madžarščina veljata za daljni potomki indouralščine (Erhart 1982: 24). Ta se je nekdaj govorila med Uralom in Pontom ter se postopno razvejila v bolj južno indoevropščino in bolj severno uralščino (Kortlandt 2002: 217), v nadaljnjih tisočletjih pa je iz baltoslovanske veje indoevropščine med drugim izšla slovenščina podobno kakor iz ugrofinske veje uralščine madžarščina. V dolgi ločenosti je tudi vzrok za veliko različnost slovenščine in madžarščine, čeprav sta se celo minulo tisočletje razvijali v novi, alpsko-panonski soseščini. K O S L O V z 2.1 Osnovna sprega Različnost se kaže že v oblikoglasju, saj je naglašanje bolj raznotero v slovenščini, medtem ko pregibanje pestri madžarska težnja po harmoniji samoglasnikov v okviru posameznih besed (Skalička 1975: 25). V oblikoskladju sicer oba jezika poznata klitične in tonične oblike spregalnoosebnih zaimkov, s tem da so prve naj -prej zvalno-nazivno ničelne (Nartnik 2006: 93). Zvalno-nazivna ničelnost klitičnih oblik namreč dopušča pregibanje samih glagolov, tu pa mimo naglasne in glasovne raznoterosti posebej izstopa slovensko vezanje glagolske sprege z nedovršnim in dovršnim vidom v ednini, dvojini in množini (Bezlaj 2003: 703) nasproti madžarskemu vezanju glagolske sprege z nedoločno in določno prehodnostjo v ednini in množini (Allieres 2000: 112): N A P I S K 0 nedov dov nedol dol 0 dajem - dam 0 ^ adok - adom 0 daješ - daš 0 ^ adsz - adod 0 daje - da 0 ^ ad - adja 0 dajeva - dava 0 dajeta - dasta 0 dajeta - dasta 0 dajemo - damo 0 ^ adunk - adjuk 0 dajete - daste 0 ^ adtok - adjatok 0 dajejo - dajo 0 ^ adnak - adjak Nasproti slovenskemu razlikovanju tožilnika moškega in ženskega ter srednjega spola tipa ga - jo - ga v ednini vrh tega stoji madžarska dvotirnost glagolske sprege lat - latja (Bernjak 2004: 194), ki kaže na nedoločnost tožilnika engem - minket za prvo in teged - titeket za drugo ter določnost tožilnika ot - oket za tretjo osebo ednine oziroma množine v iskalnih vprašanjih (Naumenko-Papp 1982: 249): Kdo me vidi dajati? Kdo te vidi dajati? Kdo ga ... vidi dajati? Kdo naju vidi dajati? Kdo vaju vidi dajati? Kdo jiju vidi dajati? Kdo nas vidi dajati? Kdo vas vidi dajati? Kdo jih vidi dajati? Ki lat engem adni? Ki lat teged adni? Ki latja ot adni? Ki lat minket adni? Ki lat titeket adni? Ki latja oket adni? 2.2 Povratna sprega Vmesno varianto glagolske sprege pa kaže potlačena povratnost v povzemalnih vprašanjih (Mukič 1997: 210, 241): Mene je videti? En latszom? Tebe je videti? Te latszol? 1 1 Njega ... je videti? O latszik? o fS Naju je videti? 4» Vaju je videti? 1 Njiju je videti? hH Nas je videti? Mi latszunk? Vas je videti? Ti latszotok? m Njih je videti? Ok latszanak? hH Pri izrecni povratnosti je spet določen tožilnik vseh treh oseb ednine oziroma množine (Tutek 2010: 736): Jaz se vidim? En latom magam? HH Z Ti se vidiš? Te latod magad? On ... se vidi? O latja magat? Midva ... se vidiva? o Vidva ... se vidita? hJ Onadva ... se vidita? m Mi ... se vidimo? Mi latjuk magunkat? o Vi ... se vidite? Ti latjatok magatokat? Oni ... se vidijo? Ok latjak magukat? HH S Nasproti slovenskemu razlikovanju spregalnega nazivnika moškega in ženskega ter H srednjega spola tipa on - ona - - ono v ednini, midva - medve - midva, vidva - vedve - vidva in onadva - onedve - onadva v dvojini ter mi - me - mi, vi - ve - vi in oni - one - ona v množini stoji zdaj daljnosežno razlikovanje povratnega tožilnika v madžarščini. 3.1 Osnovni skloni V osnovnih sklonih iskalnih zaimkov od nazivnika do dajalnika se namreč jezika razhajata tako, da se v slovenščini opisuje manjkajoča množina tipa ... vse, v madžarščini pa manjkajoči rodilnik (Naumenko-Papp 1982: 207; 226): osebe stvari osebe stvari N ed kdo kaj ki mi N mn kdo vse kaj vse kik mik Ted koga kaj kit mit Tmn koga vse kaj vse kiket miket Red koga česa Rmn koga vse česa vse Ded komu čemu kinek minek Dmn komu vse čemu vse kiknek miknek K O S L 0 V z 1 Z A P I S K 0 3.2 Vezni glagol biti Primer slovenskega opisovanja kazalne množine ezek - azok - amazok ob toničnih oblikah spregalnoosebnih zaimkov mi - ti - ok je sicer nedopuščanje ničelnih oblik tretje osebe veznega glagola 0, značilnih za madžarščino (Mukič 1997: 28 in 255): To sem jaz Tisto si ti Ono je on ... To sva midva ... Tisto sta vidva ... Ono sta onadva ... To smo mi ... Tisto ste vi ... Ono so oni ... Ez en vagyok Az te vagy Amaz o 0 Ezek mi vagyunk Azok ti vagytok Amazok ok 0 Pred ničelno vezjo 0 se predhodno vzpostavi še svojilna sprega samostalnih imen (Naumenko-Papp 1982: 278): To je moj maček Tisto je tvoj maček Ono je njegov ... maček To je najin maček Tisto je vajin maček Ono je njijin maček To je naš maček Tisto je vaš maček Ono je njihov maček To so moji mački Tisto so tvoji mački Ono so njegovi ... mački To so najini mački Tisto so vajini mački Ono so njijini mački To so naši mački Tisto so vaši mački Ono so njihovi mački Ez az en kandurom 0 Az a te kandurod 0 Amaz az o kandurja 0 Ez a mi kandurunk 0 Az a ti kandurotok 0 Amaz az o kandurjuk 0 Ezek az en kandurjaim 0 Azok a te kandurjaid 0 Amazok az o kandurjai 0 Ezek a mi kandurjaink 0 Azok a ti kandurjaitok 0 Amazok az o kandurjaik 0 Medtem ko se v navezavi na sprego v slovenščini za veznim glagolom je javlja razlikovanje moške in ženske svojilnosti tipa njegov - njen, se v madžarščini pred ničelno vezjo 0 vzpostavi dvodelna svojilnost, razvidna iz vzporednosti tipa az en kandurom ^ az enyem in a mi kandurunk ^ a mienk (Mukič 1997: 77): Ta maček je moj Tisti maček je tvoj Ez a kandur az enyem 0 Az a kandur a tied 0 Oni maček je njegov ... Ta maček je najin Tisti maček je vajin Oni maček je njijin Ta maček je naš Tisti maček je vaš Oni maček je njihov Ti mački so moji Tisti mački so tvoji Oni mački so njegovi ... Ti mački so najini Tisti mački so vajini Oni mačke so njijini Ti mački so naši Tisti mački so vaši Oni mačke so njihovi Amaz a kandur az öve 0 Ez a kandur a mienk 0 Az a kandur a tietek 0 Amaz a kandur az övek 0 Ezek a kandurok az enyeim 0 Azok a kandurok a tieid 0 Amazok a kandurok az övei 0 Ezek a kandurok a mieink 0 Azok a kandurok a tieitek 0 Amazok a kandurok az öveik 0 3.3 Sevni glagol biti Nadaljnji primer dvodelne svojilnosti je obrat dajalne pripone -nek iskalnoosebnega zaimka kinek v dajalno predpono nek- spregalnoosebnih zaimkov nekem... nekünk... v vlogi imetnikov pred imetno rabljenim glagolom sevnega bivanja van (Bernjak 2004: 171) ter nedoločnim nazivnikom s svojilnimi priponami egy kandurom ... egy kandurunk... v vlogi imetij: Jaz imam mačka Ti imaš mačka On ... ima mačka Midva ... imava mačka Vidva ... imata mačka Onadva ... imata mačka Mi ... imamo mačka Vi ... imate mačka Oni ... imajo mačka Nekem van egy kandurom Neked van egy kandurod Neki van egy kandurja Nekünk van egy kandurunk Nektek van egy kandurotok Nekik van egy kandurjuk m hH NN Z > O hJ m o NN N H Jaz imam mačke Ti imaš mačke On ... ima mačke Midva ... imava mačke Vidva ... imata mačke Onadva ... imata mačke Mi ... imamo mačke Vi ... imate mačke Oni ... imajo mačke Nekem vannak kandurjaim Neked vannak kandurjaid Neki vannak kandurjai Nekünk vannak kandurjaink Nektek vannak kandurjaitok Nekik vannak kandurjaik K O S L O V z Dodatni korak pomeni ciljna pozaimitev imetja rä - rajuk pred samostalnikom potrebe v obliki nazivnika s svojilnimi priponami szüksegem ... szüksegünk ...: Jaz ga moram imeti Ti ga moraš imeti On ... ga mora imeti Midva ... ga morava imeti Vidva ... ga morata imeti Onadva ... ga morata imeti Mi ... ga moramo imeti Vi ... ga morate imeti Oni ... ga morajo imeti Nekem van ra szüksegem Neked van ra szükseged Neki van ra szüksege Nekünk van ra szüksegünk Nektek van ra szüksegetek Nekik van ra szüksegük N A P I S K 0 Jaz jih moram imeti Ti jih moraš imeti On ... jih mora imeti Midva ... jih moramo imeti Vidva ... jih morate imeti Onadva ... jih morajo imeti Mi ... jih moramo imeti Vi ... jih morate imeti Oni ... jih morajo imeti Nekem van rajuk szüksegem Neked van rajuk szükseged Neki van rajuk szüksege Nekünk van rajuk szüksegünk Nektek van rajuk szüksegetek Nekik van rajuk szüksegük Pri zanikanju imetno rabljenega glagola sevnega bivanja nincs se nato vzpostavi dajal-nik spregalnoosebnih zaimkov v vlogi imetnikov v obeh jezikih (Nartnik 1982: 355): Meni ga ni treba imeti Tebi ga ni treba imeti Njemu ... ga ni treba imeti Nama ga ni treba imeti Vama ga ni treba imeti Njima ga ni treba imeti Nam ga ni treba imeti Vam ga ni treba imeti Njim ga ni treba imeti Nekem nincs ra szüksegem Neked nincs ra szükseged Neki nincs ra szüksege Nekünk nincs ra szüksegünk Nektek nincs ra szüksegetek Nekik nincs ra szüksege Meni jih ni treba imeti Tebi jih ni treba imeti Njemu ... jih ni treba imeti Nama jih ni treba imeti Vama jih ni treba imeti Njima jih ni treba imeti Nam jih ni treba imeti Vam jih ni treba imeti Njim jih ni treba imeti Nekem nincs rajuk szüksegem Neked nincs rajuk szükseged Neki nincs rajuk szüksege Nekünk nincs rajuk szüksegünk Nektek nincs rajuk szüksegetek Nekik nincs rajuk szüksegük 3.4 Svojilni skladi Primer madžarskega opisovanja manjkajočega rodilnika je obratnosvojilna veriga soseda kot prvega imetnika, njegove mačke kot imetja prve stopnje in druge imetnice ter njenega mačka kot imetja druge stopnje (Naumenko-Papp 1982: 274): To je maček mačke mojega soseda To sta mačka mačk mojih sosedov To so mački mačk mojih sosedov Ez az en szomszedom macskajanak a kandürja 0 Ezek az en szomszedaim macskainak a kandürjai 0 Obratnosvojilne verige se navadno krčijo v svojilne sklade, ki ustrezajo slovenskemu nihanju med zvezami s svojilnim pridevnikom in svojilnim rodilnikom (Bernjak 2004: 168): To je sosedov maček To sta sosedova mačka To so sosedovi mački To je maček sosedov To sta mačka sosedov To so mački sosedov Ez a szomszed kandurja 0 Ezek a szomszed kandurjai 0 Ez a szomszedok kandurja 0 Ezek a szomszedok kandurjai 0 4.1 Ciljni skloni in skladi V nasprotju s slovenščino pa madžarskemu dajalniku namesto predložnih sledijo prosti skloni in priložni skladi (Naumenko-Papp 1982: 214; 230). V pretežno ciljnem snopu prostih sklonov se pripone spet obračajo v predpone svojilne sprege, primerljive z izpredložnim tožilnikom ednine (Naumenko-Papp 1982: 282): m hH NN Z > O hJ m o NN N H osebe stvari osebe stvari Ted v koga v kaj kibe mibe Ted vame belem Tdv v naju Tmn v nas belenk Ted na koga na kaj kire mire Ted name ram Tdv na naju Tmn na nas rank V priložnih skladih se izglasna pripadnost snopu še bolj jasno prenese na priloge, ki so tokrat sami primerljivi predvsem z izpredložnim tožilnikom ednine (Deme 1984: 174): J osebe stvari osebe stvari Z Ted pred koga pred kaj ki ele mi ele I Ted predme elem K Tdv pred naju O Tmn pred nas elenk S Ted nad koga nad kaj ki fole mi föle L Ted nadme folem O Tdv nad naju V Tmn nad nas folenk N Ted za koga za kaj ki möge mi möge I Ted zame mogem Tdv za naju Z Tmn za nas mögenk A Ted pod koga pod kaj ki ala mi ala P Ted podme alam I Tdv pod naju S Tmn pod nas alank K Ted med koga vse med kaj vse kik köze mik köze I Ted medme in tebe közem es közed 1 —1 Tdv med naju • Tmn med nas közenk 2 1 Ted ob koga ob kaj ki melle mi melle • Ted obme mellem 2 Tdv ob naju Tmn ob nas mellenk Red okrog koga okrog česa ki köre mi köre Red okrog mene körem Rdv okrog naju Rmn okrog nas körenk 4.2 Krajevni skloni in skladi V pretežno krajevnem snopu prostih sklonov se pripone prav tako obračajo v predpone svojilne sprege, primerljive s predložnim mestnikom (Nartnik 1998/99: 81): osebe stvari osebe stvari M ed v kom v čem kiben miben M ed v meni bennem M dv v nama M mn v nas bennünk M ed na kom na čem kin min M ed na meni rajtam M dv na nama M mn na nas rajtunk V priložnih skladih se izglasna pripadnost snopu še bolj jasno prenese na priloge, ki so tokrat sami primerljivi s predložnim orodnikom pa tudi mestnikom in rodilnikom: osebe stvari osebe stvari Oed pred kom pred čem ki elott mi elott hH Oed pred mano elottem Odv pred nama m Omn pred nami elottünk hH Oed nad kom nad čem ki fölött mi fölött Oed nad mano fölöttem Odv nad nama Omn nad nami fölöttünk Oed za kom za čem ki mögött mi mögött HH Oed za mano mögöttem Z Odv za nama > Omn za nami mögöttünk o Oed pod kom pod čem ki alatt mi alatt hJ Oed pod mano alattam m Odv pod nama o Omn pod nami alattunk Oed med kom vse med čem vse kik között mik között HH Oed med mano in tabo közöttem es közötted S Odv med nama H Omn med nami közöttünk M ed ob kom ob čem ki mellett mi mellett M ed ob meni mellettem M dv ob nama M mn ob nas mellettünk Red okrog koga okrog česa ki körül mi körül Red okrog mene körülöttem Rdv okrog naju Rmn okrog nas körülöttünk Krajevnost sicer vključuje tudi priložno skladnost in sledenje: osebe stvari osebe stvari M ed po kom po čem ki szerint mi szerint M ed po meni szerintem M dv po nama M mn po nas szerintünk M ed po kom po čem ki utan mi utan M ed po meni utanam M dv po nama M mn po nas utanunk 15 Odmik od krajevnosti v prosto iskanje in namen je primerljiv predvsem z izpredložnim tožilnikom ednine, odmik v priložni neprid in vzrok ter nadomeščanje pa s predložnim tožilnikom in rodilnikom: osebe stvari osebe stvari u S Ted po koga po kaj kiert miert L Ted pome ertem O Tdv po naju V Tmn po nas ertünk N Ted za koga za kaj ki vegett mi vegett I Ted Tdv zame za naju vegettem Z Tmn za nas vegettünk A Ted zoper koga zoper kaj ki ellen mi ellen P Ted zoper mene ellenem I Tdv zoper naju S Tmn zoper nas ellenünk K Red zaradi koga zaradi česa ki miatt mi miatt I Red zaradi mene miattam 1 __J Rdv zaradi naju • 2 Rmn zaradi nas miattunk o ^ Red namesto koga namesto česa ki helyett mi helyett • 2 Red namesto mene helyettem Rdv Rmn namesto naju namesto nas helyettünk 4.3 Startni skloni in skladi V pretežno startnem snopu prostih sklonov se pripone spet obračajo v predpone svojilne sprege, primerljive s predložnim rodilnikom (Toth 1936: 11): osebe stvari osebe stvari Red iz koga iz česa kibol mibol Red iz mene belolem Rdv iz naju Rmn iz nas belolünk Red s koga s česa kirol mirol Red z mene rolam Rdv z naju Rmn z nas rolunk V priložnih skladih se izglasna pripadnost snopu še bolj jasno prenese na priloge, ki so tokrat sami primerljivi s predložnim rodilnikom: osebe stvari osebe stvari fS 4» 1 Red izpred koga izpred česa ki elol mi elol 1 0 Red izpred mene elolem 4» Rdv izpred naju 1 Rmn izpred nas elolünk hH Red iznad koga iznad česa ki fölül mi fölül Red iznad mene folülem K S Rdv iznad naju hH Rmn iznad nas fölülünk Red izza koga izza česa ki mögül mi mögül < Red izza mene mögülem N Rdv izza naju hH Rmn izza nas mögülünk Z Red izpod koga izpod česa ki alol mi alol Red izpod mene alolam Rdv izpod naju O Rmn izpod nas alolunk hJ Red izmed koga vse izmed česa vse kik közül mik közül S Red izmed mene in tebe közülem es közüled O Rdv izmed naju Rmn izmed nas közülünk K NN Red od koga od česa ki mellol mi mellol N Red od mene mellolem H Rdv od naju Rmn od nas mellolünk 4.4 Dodatni skloni Skoz celo vrsto madžarskih primerov se je že pokazalo tudi pestrenje pregibanja v težnji po harmoniji samoglasnikov v okviru posameznih besed tipa ez - ezek nasproti az - azok ali kinek - nekem nasproti kirol - rolam. Po pomenu pa prosti skloni kažejo predvsem na kraj kot cilj in start ter mero: osebe stvari osebe stvari Ded h komu k čemu kihez mihez Ded k meni hozzam Ddv k nama Dmn k nam hozzank M ed pri kom pri čem kinel minel M ed pri meni nalam M dv pri nama M mn pri nas nalunk Red od koga od česa kitol mitol Red od mene tolem E Rdv od naju Z Rmn od nas tolünk I Red do koga do česa kihez mihez K Red do mene hozzamig O Rdv do naju S L Rmn do nas hozzankig O Priložni skladi spet rajši vpenjajo daljšo pot v okvir ciljne ter startne smeri: V z osebe stvari osebe stvari I Ded proti komu proti čemu ki fele mi fele Z Ded proti meni felem A Ddv proti nama P Dmn proti nam felenk I Ted skoz koga skoz kaj ki altal mi altal S Ted skozme altalam K Tdv skoz naju I Tmn skoz nas altalunk 1 Red od koga od česa ki felol mi felol • Red od mene felolem 2 O h^ Rdv od naju • Rmn od nas felolünk Še drugačna je protistava prostega spremstva pa tudi rabe priložnemu nespremstvu pa tudi nerabi (Naumenko-Papp 1982: 251): osebe stvari osebe stvari Oed s kom s čem kivel mivel Oed z mano velem Odv z nama Omn z nami velünk Red brez koga brez česa ki nelkül mi nelkül Red brez mene nelkülem Rdv brez naju Rmn brez nas nelkülünk Za razvoj v priloga sicer govori svojilna sprega prislovov recimo h krajevnemu snopu odvisnih sklonov kin - min (ŠaFga 1984: 90): osebe stvari osebe stvari fS 4» Red znotraj koga znotraj česa kin belül min belül 11 O fS Red znotraj mene rajtam belül 4» 7 Rdv znotraj naju 1 Rmn znotraj nas rajtunk belül hH Red zunaj koga zunaj česa kin k^vül min k^vül Red zunaj mene rajtam k^vül m Rdv zunaj naju hH Rmn zunaj nas rajtunk k^vül 5 Povratni skladi Naposled je še pomenljivo, kako se snopi priložnih skladov s povratnoosebnim zaimkom nasproti predponsko-predložni sklanjatvi tega zaimka izjemoma ne obračajo v predpone (Mukič 1997: 236): NN Z > O hJ osebe osebe O Ted podse magam ala Ted podse magad ala NN Ted podse maga ala Tmn podse magunk ala m Tmn podse magatok ala Tmn podse maguk ala Oed pod sabo magam alatt Oed pod sabo magad alatt Oed pod sabo maga alatt Omn pod sabo magunk alatt Omn pod sabo magatok alatt Omn pod sabo maguk alatt Red izpod sebe magam alol Red izpod sebe magad alol Red izpod sebe maga alol Rmn izpod sebe magunk alol Rmn izpod sebe magatok alol Rmn izpod sebe maguk alol S slovensko sklanjatvijo se pri tem očitno prekrivata tako dana spregatev kakor štetje v snopih priložnih skladov. In zdi se, da ravno v zaporedju sprege, štetja in snopja tiči tudi razlaga za prekrivanje madžarskih končajev s svojilno sprego: K O S L 0 V z 1 Literatura Z A Allieres 2000 = Jacques Allieres, Les langues de I'Europe, Paris: Presses Universi-p taires de France, 2000 (Que sais-je? 3559). 1 Bernjak 2004 = Elizabeta Bernjak, Slovenščina in madžarščina v stiku: sociolingvistič-s ne in kontrastivne študije, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2004 (Zora 29). K Bezlaj 2003 = France Bezlaj, Doneski k poznavanju glagolskega aspekta, v: Fran-1 ce Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi II, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba 1 ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica 6/II), 693-712. • Deme 1984 = Laszlo Deme, A beszed es a nyelv, Budapest: Tankönyvkiado, 1984. 0 Erhart 1982 = Adolf Erhart, Indoevropske jazyky, Praha: Academia, 1982. 1 Kortlandt 2002 = Frederik Kortlandt, The Indo-Uralic verb, v: Finno- Ugrians andIndo- 2 -Europeans: linguistic and literary contacts, Maastricht: Shaker, 2002, 217-227. Mukič 1997 = Francek Mukič, Slovenska slovnica, Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 1997. Nartnik 1982 = Vlado Nartnik, Modalni romb in modalne pretvorbe, Slavia 51 (1982), št. 3-4, 353-357. Nartnik 1998/99 = Vlado Nartnik, Pregibanje spregalnoosebnih zaimkov pogovorne slovenščine med nemščino in italijanščino, Slava 12 (1998/99), št. 2, 77-82. Nartnik 2006 = Vlado Nartnik, Prekrivnost slovenske in hrvaške sklanje samostal-nih zaimkov, Riječ: časopis za slavensku filologiju (Rijeka) 12 (2006), št. 1, 90-102. Naumenko-Papp 1982 = Agneš Naumenko-Papp, Praktičeskij kurs vengerskogo jazyka, Moskva: Vysšaja škola, 1982. Skalička 1975 = Vladim^r Skalička, K marfarske gramatice, v: Lingvisticke č^tanky III: typologie 1, sestavil Bohumil Palek, Praha: Statn^ pedagogicke naklada-telstv^, 1975, 5-48. ŠaFga 1984 = Attila ŠaFga, Vengerskij jazyk v zerkale russkogo jazyka, Budapest: Tankönyvkiado, 1984. Toth 1936 = Pal Laszlo Toth, A mondatok grafikai abrazolasa (Mondattan), Budapest: Kiralyi Magyar Egyetemi Nyomda, 1936. Tutek 2010 = Nikola Tutek, Kratka poredba osobnih, pokaznih i povratnih zamje-nica i njihove sklonidbe u hrvatskom i madarskom jeziku, v: Riječki filološki dani (Rijeka) 8 (2010), 729-739. Vlado Nartnik, K podobnostim in različnostim slovenskega in madžarskega pregibanja Similarities and differences between Slovenian and Hungarian inflection Summary • Slovenian and Hungarian are neighboring languages with very different inflection. ^ They differ markedly in their verbal conjugation with regard to Slovenian imperfec- hh tive versus perfective verbs, Hungarian differentiation in conjugation between the indefiniteness versus definiteness of the direct object in the accusative, Slovenian verbs of being and having, and Hungarian differentiation between the logical subject hh in the nominative or dative. Because Hungarian has no special form for the genitive, e^ it has broadly developed the possessive inflection of substantival constructions of the type a szomszedok kandurjuk (the neighbor-PL cat-poss.PL) 'the neighbors' cat', rather than with a possessive suffix on the possessor. The Slovenian locative and instrumental cases each correspond to three sets each of simple cases and constructions with postpositions with a three-way orientational distinction. As part of three sets—allative, essive, and ablative—the simple case endings are turned into affixes ^ on the possessive inflection, and in postpositional constructions a word-final suffix O belonging to any of the three is transferred to the postposition. hJ S O K NN N H Z