KATOLIŠK GKRKVEN LIST.
„Danicau izhaja vsak petek oa celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 el. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik.izide ..Danica dan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 21. grudna 1888.
List 51.
Na Sveti večer.
<» Jez«s. ws umj blagor Ti! Ljubezen sladka čez moči. Sere«* po Tebi vse gori Ko v Tebi le se zveseli.
Hicinser
Pozdravljen, sladki Jezus moj, Ki v štaiici si se rodil, Solzice britke zame lil Že pervo noč, ah že nocoj! Priserčno duša te slavi. Marije Ti deviški Cvet, Si razveselil celi svet. O Jezus, ves moj blagor Ti!
O zdrami se. Adamov rod! Čuj wglorije" veseli glas, Ah danes rojen je za nas, Zveličar naš, in naš Gospod. — Oberni v štalico oči, Glej, v merzlih jaslicah leži, Na terdi slamici medli Ljubezen sladka čez moči.
Oj dete milo, ti moj Bog! Jaz molim Te in trepetam; Tud zame prišel si, spoznam, Oteti večnih me nadlog. Oj sprejmi s slavo vsih stvari Še moj solza ponižni dar; Ne zverzi grešnika nikar, Serce po Tebi vse gori.
O naj gori za tvojo čast, Od Tebe jaz ne ločim se, Oj Dete Božje, moje vse, Brezkončna radost, rajska slast! Iz jaslic milo se ozri, Ti moje duše sladki vir; Naj najde v Tebi željni mir, Ko v Tebi le se zveseh.
Radodav.
Skrivnost včlovečenja.
Advent spominja nas na pričakovanje Zveličarjevo, Božič pa na njegov prihod. Božji Sin se je včlovečil, to se pravi, vzel )e nase človeško natoro. da je mogel kot človek terpeti in umreti, da je bil namestnik človeštva pri Bogu, a ostal je Bog, Božje bitje se ne da odložiti, ostane vekomaj. In ravno to je bilo vzrok, da so njegova dela imela toliko nezmerno zasiuženje.
Da je Božji Sin postal človek, to je naj lepša in naj bolj čudovita resnica v zgodovini človeštva; je pa tudi sama na sebi neizrečeno vzvišena, popolno Božja misel, katera ima neizrekljiv zaklad posvečevajočih po-močkov v sebi — ker ona še le je iz zagrešenega človeka zopet prav za prav naredila človeka. Dodelila mu je višji pomen, vcepila mu človeka. Dodelila mu je višji pomen, vcepila mu človeka vredno velikost. Brez odrešenja bila bi zgodovina sveta le versta žalostnih zmot, nerazrešljivih zmešnjav in strašnih zločinov. Pravi napredek v človeškem življenji moremo spoznati le v skrivnostnem včlovečenji; še le včlovečenje Kristusovo je povzročilo tako rekoč včlovečenje pravega človeka.
Zatoraj včlovečenje ni zastonj glavni mejnik svetovne zgodovine. Dolga noč, ki je bila poprej, je jtnjala; s Svetim večerom nastopil je dan, dan, katerega solnce je pravica, milost in zveličanje. katero solnce pa ne bode zašlo.
Z včlovečenjem božjega Sina je večni Bog stopil v nekako drugo razmero s človekom, da, z vsem stvar-jenjem, stopil je ž njim v ljubezen, da si ne moremo misliti gorečnejše. Beseda prišla je k nam ubogim ljudem, pokazala nam je svojo nezmerno lepoto, dala nam je svojo moč, da smo postali otroci Božji. S tem, da se je Sin Božji včlovečil, postal je naša glava, naš sobrat, mi pa Njegovi pravi bratje in deležniki nebeškega kraljestva. Vso naravo, poprej ukleto, posvetil je v svoj tempelj, katerega je napolnil s svojim duhom in zveličavnim blagoslovom.
Včlovečenje bilo nam je pa tudi predpodoba in vzor duhovne popolnosti in naj čistejše svetosti, kateri vzor je sicer človeški, a vendar tako nezmerno vzvišen nad vsem človeškim hrepenenjem.
Včlovečenje dalo nam je tudi božjega učenika, milega prijatelja otrok (opazuj silno veselje malih o Božiču, pri jaslicah), dalo nam je usmiljenega rešjAjJff?^,,
grešnikov, tolažnika žalostnih pobožnega molivca, čudo-delnika; pokorno ljubečega sina do matere, očetovsko ljubečega mojstra učencem — i o vzgled, katerega moramo vsi posnemati.
Včlovečenje dalo nam je Zveličarja, ki se v neskončni ljubezni daruje, dalo ob enem vse, kar nas tolaži v bornem življenji in tudi v zadnjem boji, ko imamo smert pred očmi iu kar nas sledujič pripelje v večno zveličauje
Včlovečenje nas je približala angeljem in augelje nam, storilo uas je sorodnejše zveličanim duhovom večnosti, iu povišalo je uašo krasoto v nebeškem kraljestvu.
Le vsled včlovečenja Sinu Božjega bilo je mogoče, da nas je Gospod sam v človeški podobi učil ponižnost, kar je naj težavnejše, a naj potrebnejše k večnemu zveličanju: Kajti, Gospod vseh stvari bil je pokoren do smerti, da nas je zopet pripeljal do ponižnosti in pokorščine, ponižala se je vsemogočnost do onemoglosti, da se je zadostilo za greh, veličastvo Stvarnika se je ponižalo do deteta v jaslih ležečega, Njegovo veličastvo do popolnega uboštva. Premnoge okoliščine Jezusovega življenja kažejo iu razodevajo tako prečudno ponižnost, da premišljevajoč človek nikoli ne more zadosti stermeti. Pomi*li njegovo rojstvo, beg pred Herodom, okoliščine prebridkega terpljenja in smerti, in še dalje: bivanje v skrivnosti sv. R. Telesa.
Včlovečenje nam tudi razodeva, kar je edino pri Bogu vrednega, uči nas zaničevati posvetni blišč, njega veselja in bigastvo, nasproti temu pa visoko ceniti ono, kar je nagnilo Sinu Božjega k takemu daru, to je »zveličanje duš," milost od zgoraj in naše lastno zveličanje.
Vsled včlovečenja je naše življenje dobilo še le pravo vrednost, ker vrata v nebeško kraljestvo je od-perl On, kateri je za nas: rpot resnice in življenja."
Neprenehoma se zahvaljujemo, polni veselja in pobožnosti, Vsegamogočnemu za njegovo premilostno včlovečenje, in vse dni naj se veličastno glasi: „In beseda je meso postala in je med nami prebivala !u (Prim. „Sendb.' 1883.)
Dva častnika in Lurška Mati Božja.
Že dolgo časa so opazovali dve černo oblečeni gospe v kapeli v F., posvečeni Naši ljubi Gospej v Lurdu, ki sta se med vsemi mogočnimi odlikovali s plemenitim obnašanjem in pobožnostjo. Bili sta gospa
in hči vpokojenega polkovnika J_____ ki ni imel nika-
kega premoženja, in kar je še slabše, nič vere.
Polkovnik J. je stanoval v ulicah S... in nihče ni hodil v njuno skromno stanovanje, razun nekega druzega upokojenega polkovnika, ki je bil v verskih rečeh ravno tako malomaren, kakor njegov prijatelj.
Pokovnik P____prišel je vsak večer in je igral Whist
s polkovnikom J____
Neki božji dau najde svojega prijatelja nevarno bolnega v postelji. Bolezen je rastla in zdravnik je mislil, da mu je dolžnost naznaniti gospema pretečo nevarnost. Mislimo si njuno zadrego in obupljivost! Obe skušate bolnika pripraviti, da spolni svojo versko dolžnost; pa on ji je odpravil na tak način, da ni bilo misliti na nov poskus.
Polkovnik P----pride po navadi, da bi poprašal,
kako je prijatelju. Gospa in hči ga zaderžite, ko hoče stopiti v sobo. »Ljubi polkovnik, pravite 8 solzami v očfeh, le v Vaa imave še zaupanje: Spovedati se noče.
Ali naj umre kakor pes? strašno bi bilo to. Vam zelo zaupa, vam bo verjel. Usmilite se naji in pripravite ga, da se bo spovedal."
„Jaz — naj ga pripravim, da se bo spovedal? vzklikne polkovnik P.... začuden. Kaj vendar mislite? Kaj pa naj mu rečem? Saj ne poznam nobenega duhovna !"
Ženski mu pritiskate: „Nič ni ložjega kot to. Midve poznave izverstnega duhovna, gospoda župnika
L----, svojega lastnega spovednika. Povejte mu, da
bomo poslali po tega in vse se bo vravnalo.u
Malo nejevoljen nad vsiljeno mu nalogo, pa vendar predober, da bi se ženskama ustavil, obljubi polkovnik P.... Spravite ga v bolnikovo sobo in ostanete zunaj pred durmi klečite ter priporočate čudnega misijonarja Lurški Materi Božji.
Polkovnik P .... preide berž k stvari sami. „Veš, ljubi moj, kaj bi jaz na tvojem mestu storil?", pravi ter si berke više.— „Ne vem." — „Umreti boš moral! No! Pa vendar ue boš šel iz sveta kot pes, zato si prepošten star dečko. Na tvojem mestu bi jaz poslal po duhovna in bi se spovedal."
„Ti da bi se spovedal? Ali se šališ?" „Jaz! Spovedal bi se, če ti rečem?" —
„Ali res?" — „Da." — „Komu naj se spovem? Ne poznam nobenega duhovna." — „No! jaz jednega poznam, in sicer prav izverstnega, svojega lastnega spovednika."
Polkovnik J____si premišlja trenutek, potem pogleda svojemu prijatelju v oči. „Dobro, je rekel; če je tvoj spovednik, pripelji mi ga."
Polkovnik P____se vzdigne takoj in hiti iz sobe.
„Je že vravnano," pravi nejevoljno gospema, ki še klečite na istem mestu; pojdem mu po vajinega župnika
L....
Pride tedaj v cerkev sv. Rozalije, najde duhovna v zakristiji, pove mu zgodovino in sklene z besedami: „Ako bode ubogi polkovnik J.... govoril o meni, gospod župnik, recite mu, da me poznaste in da ste moj spovednik; sicer utegne vse spodleteti."
„Toda, ljubi gospod, kako smem to reči? Ni dovoljeno lagati, celo tedaj ne, če se s tem dobro na-merja."
„Kaj pa naj potem storiva?"
„Najložjo stvar na zemlji," pravi spovednik pohlevno. »Pojdite za mano v ono sobico, in spovejte se mi, kakor se spodobi za dobrega, poštenega moža, kot ste Vi, potem bom res lahko rekel vašemu ubogemu prijatelju, da se poznava, da sem Vaš spovednik, da, še več, da sem Vaš najboljši prijatelj."
Dobrotljivost duhovnova gane starega vojaka. Gre za duhovnom, se mu spove, kar najboljše more, in hiti potem ves vesel k svojemu prijatelju v ulice S....
„0 ljubi moj, zakliče pri vstopu v bolnikovo sobo, ako bi ti vedel, kako veri mož je!.. Nikdar še nisem takega videl — dobro ti bo storil."
Župnik pride, spove ubozega umirajočega, podeli mu popotnico in sv. poslednje olje. Zvečer zopet pride, dajat mu serčnost in prihodnje jutro je umeri polkovnik
J .... od polkovnika P----k Bogu spreobernjen, sklene
lahko in mirno, polj ubije vaj oč sv. britko martro, katero mu je podajal njegov stari prijatelj. Gospa in gospodičina J ..., sta bili spreobernitev drazega soproga in in očeta izprosili od Lurške Naše ljube Gospe. — (Echo d. Annalen U. L. von Lourdea.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Dob, 11. decembra. (Sv. misijon.) Premnogo veličastnih slavnosti veršilo se je že letošnje leto po naši mili domovini. Navdušeoo smo praznovali zlato mašo sv. Očeta; z veseljem smo obhajali štiridesetletnico vladanja našega presvitlega cesarja; — a naša fara veselila se je pervi teden v Adventu še neke posebne duhovne slovesnosti, obhajali smo namreč od 30. novembra do 9. decembra sveti misijon. Ne moremo in ne smemo opustiti, da ne bi naznanili te velike sreče, ki smo jo letos doživeli; da ne bi omenili milosti sv. misijona, katerega so vodili prečastiti očetje Lazaristi, gg. Nežmah, Premož iu Heidrih. Ne bom vam popisoval ginljivih, preserčnih govorov gosp. Nežmaha; milih, Ijubeznjivih besedi gosp. Premoža, in navdušenih, globoko v serce segajočih govorov g. Heidriha. — saj ljudstvo samo je nar boljše spričevanje prečastitim gg. govornikom, ker dan za dnevom zjutraj, ob lOih in popoldne prihajalo je z veseljem skupaj; napolnjena, pogostoma prenapolnjena je bila farna cerkev, tako, da so bili gg. misijonarji sami radostno iznenadeui. In kako verno so poslušali vse gg govornike, kako je bilo vse ginjeno in veselo; zares je čas sv. misijona srečen in zlat čas.
Bog daj, česar se za gotovo nadejamo, da bi sv. misijon obrodil obilno sadu. ker blizo 2400 pobožnih sv. obhajil je brez dvoma poklicalo preobilno milosti božjih iz nebes.
Nar lepša slovesnost je bila pri sklepu sv. misijona. Ker je bil namreč že pred 16 leti postavljen misijonski križ, imeli smo zadnji dan veličastno procesijo s s v. R. Telesom, pred kterim je svetilo 100 odraščenih deklet. Neštevilna množica pobožnega ljudstva iz domače in sosednjih fara, pa lepo vbrano petje je silno povzdignilo vso svečanost. Procesije so se vde-ležili tudi sosednji prečasti gg. župniki z Berda, Ibana in Rove, pa g. beneficijat z Goričice, kateri gospodje so s čast. o. Celzom iz Kamnika tudi med tednom prav pridno pomagali spovedovati. Hvala jim!
Naša velika dolžnost je zahvaliti se Bogu, nebeškemu Očetu, ki nam je dodelil toliko milost sv. misijona. Preserčno se zahvaljujemo preč. g. misijonarjem, ter hočemo pobožno prositi Boga, naj jim On tam gor v nebesih bogato poplača preobilni trud, ki so ga imel' z nami. Vsa čast in hvala pa tudi našemu prečastitemu g. župniku. Že leta 1872 priredili so sv. misijon tukajšni fari; a zdelo se jim je, da bi bilo dobro, ko bi zopet svojim priljubljenim ovčicam naklonili to milost. Niso se ustrašili ne stroškov, ne truda, in dasiravno so bolj slabotnega zdravja; vendar skerb in ljubezen do far-manov jih je spodbujala, da so pozabili na vse drugo, in nam preskerbeli srečo sv. misijona. Bog jim toraj obilno poplačaj in jih ohrani še dolgo v veselje in blagor dobskim faranom!
Iz Notranjskega. (Kako pomagati na bolje?) Boj zoper ples, bale itd. imamo; raznotere velike zamere, tudi sovraštva, kljubovanja izvirajo odtod, ker se Človek upira zoper nered, proti zapravljanju itd. Tudi po deželi, ne samo po mestih, so nerodnosti, posnemanje mestnih brezverskih lahkoživcev, na stare dni pa beračev, vmes tudi potepuhov, tatov. O kako lahko bi marsiktera oblast v takih neredih pomagala, ko bi bila potrebna resnoba in bi marsiktera županstva resniše spolnovala dane naredbe, ko je marsikaj le na papirju. Kako se gojzdi uničujejo! Postave so. pa marsikod le na papirju tudi v tej zadevi. Zoper postavo se seka predrobni les, očitno se vozi po cestah, ko je vendar tako potrebno, da bi se pustote pogojzdovale. Potreba vzajemnih misli,
skupnega prizadevanja za blagor dežele, za povzdigo domovinske koristi.
Z neumnim plesom in norijami ne pridemo naprej, — darežljivost, požertvovalnost, zatajevanje v mnogem oziru, sploh poštenje, oravnost je pomoček, da si pridobi čast posamezni človek, kakor tudi skupuo cele vasi, sreuje in okrajiue.
Iz Boh. Bistrice. (lOOletna in 25letna slovesnost.) Dogodek, ki se veršil 9. decembra t. 1. v Bob. Bistrici, je pre/uameuit. da bi ga smeli Slovencem zamolčati.
Obhajali smo namreč stoletuico naše fare sv. Nikolaja in ob enem tudi 251etnico pastirovanja prečast. g. župnika in duhovnega svetovalca Janeza Mesarja. Verli Bohinjci prizadeli so si mnogo, da bi ta dan kar naj bolj slovesno obhajali, dobro vedoč, kako imeniten je za-nje. Že dan popred zadobila je vas popolnoma praznično lice in raz več hiš vihrale so zastave in slavoloki s pomenljivimi napisi oznanjali so slavnost prihodnjega dneva. Med drugimi omenim naj le slavolok blizu cerkve z napisom:
„Serčno sv. Nikolaja fara se raduje. Ker se nje stoletnica praznuje."
Na drugi strani pa:
„Let dvajset že in pet ste modro nas vodili;
Da bi nas še in še: Bog Vas ohrani mili!"
Okolu 7ih zvečer pa se začuje močen strel z bližnjega griča; takoj potem oglasi se iz zvonika farne cerkve slovesno zvoojenje, in ua to začelo je zvoniti po vseh podružnih cerkvah naše fare, in mogočno streljanje iz topičev odmevalo je od gore do gore. nazna-njevaje našo radost in veselje. Zares vesel bil je ta večer vsak Bohinjec, razodevalo se je veselje, kar se je dalo. še po zuuanje. Skoraj na vsakem oknu mogel si opaziti ta večer mnogo veselo raigljajočih lučic, ki so spreminjale temno noč v beli dan.
A ne samo to. Kmalu začuje se tudi godba tukajšnjega gasilnega društva, in malo potem mogel si videti dolgo versto čverstih Bistričanov z mnogobrojnimi „lam-pijoni" iu drugimi svetili. Med petjem in godbo korakali so ti skozi vas do župnijskega doma. Ne menimo opisovati čudo lepega prizora, ki se je kazal tukaj. Omenimo le, da je bila krasna nova cerkev z zastavami in raznimi mlaji olepšana; na zvoniku blesketalo se je neštevilno lučic; čarovno razsvitljena je bila cerkev z bengaličnim ognjem; Bohinjski pevci pa so jasno pokazali, da dobro umevajo svoj posel. Vivant!
„Bog ima Bohinjce rad"; ta izrek vresničil se je tudi sedaj; kajti jutro se je zaznalo prekrasno, ne jed-nega oblaka ni bilo videti. O ■/*lOih dopoldne bila je procesija okolu cerkve in po procesiji blagoslovili so prečast. gospod dekan J. Razboršek {med azi-stenco 6 gg. duhovnov) dva nova stranska oltarja, ki sta bila dodelana še le letos. Oba sta mojstersko delo, prava lepota nove cerkve. Eden je sv. Jožefa in drugi Matere Božje čistega spočetja. Hvaležni smo, da imamo dva tako mogočna priprošnjika v svoji cerkvi: Marijo in sv. Jožefa. Nato so čast. g. Vole, župnik iz St. Vida nad Ljubljano, v krasnem govoru naglašali imenit-nost tega dneva, ki se ga vesele vsi Bohinjci, zlasti pa farani Bistriške cerkve sv. Nikolaja. Častno so omenili domačega gosp. župnika, kateri so si pridobili tolikih zaslug za svojo faro, kakor tudi sploh za ves Bohinj. Po govoru bilo je darovanje za cerkev in imeli so domači gosp. župnik peto sv. mašo.
Naj omenim še nekoliko o 25Ietnici. Toliko let namreč že pastirujejo preblagi gospod tukaj med svojimi farani, katere ljubijo z vso priserčnostjo. Koliko dobrega so storili v teku dolgih 25 let svojim Bohinjcem
v dušo i iu telesni blagor, to se pač oe da popisati. Ne bodem tudi našteval, koliko so storili za povzdigo bohinjskega kmeta.
Moram pa vendar še omeniti, kakor je sicer znano, da mi Bohinjci se imamo zahvaliti posebno g. župniku, da imamo tako veličastno cerkev, ki se zamore meriti z naj lepšimi na Kranjskem. Ako se ozremo v daljno preteklost, vidimo, kako borne bile so razmere naše fare v njenem začetku. Cerkev bila je majhna, še celo zvouika ni imela. Notranje lice njeno bilo je revno; ui bilo ue stranskih oltarjev, ne križevega pota. ue žagrada, še celo velikega oltarja prav za prav ni bilo, razun menze. za katero je visela na steni lesena podoba sv. Miklavža. To bila je vsa oprava bistriške farne cerkve pred sto leti. Ravuo tako revne bile so druge razmere. Zastonj iskal bi bil na Bistrici župnijskega doma; kajti ui ga bilo. Pervi župnik Bistriški, čast. g. Mat. Kuustelj, stanoval je v Zojzovem gradu. Duhovnega pomočuika ni imel. Pervega kaplana nahajamo še le leta 1790, g. J. Sumrekarja.
Tako je bilo v pervih časih. Pozneje se je sicer zdatno zboljšalo; vendar se je mnogo pogrešalo. Zlasti pa se je čutila potreba nove večje cerkve, kajti stara, dasi nekoliko obširnejša, je bila le premajhna za toliko število duš. In tega dela lotili so se sedanji g. župnik, mož čverstega značaja in ves goreč za Božjo čast. Serčno so se poprijeli in ga s pomočjo svojih vdanih jim farauov in mnozih druzih dobrotnikov po mnozih zaprekah doveršili. Iu sedaj imamo novo, prostorno, prelepo cerkev. Blagi gospod župnik postavili so si s teiu delom spominek za pozne prihodnje čase.
Bohinjci se pa tudi zavedajo, kaj dolgujejo svojemu dušnemu pastirju. To pokazali so zlasti sedaj o njihovi 251etnici. Ne bodem našteval vseh daril, ki so jim jih poklonili hvaležni njihovi farani o tej priliki; omenim naj le neKterih. Sirarske zadruge darovale so jim sre-beren veuec in krasno podobo župnikovo; bralno društvo prelep evangelij; bistriški fantje pa zale mašne bukve, iu županstvo sreberen križ.
Mi mlajši iu posebej šolska mladina, ki nimamo druzih darov, darujemo ljubljenemu gospodu očetu iz prav gorečega serca gorko hvaležnost, sinovsko spoštovanje iu zvesto vdanost, ter hočemo moliti, da nam jih Bog še dolgo dolgo ohrani.
Iz Amerike. St. Johu's Iudustrial School, Iti. nov. 1888. Gotovo je že pri Vas sploh znana žalostna osoda. da je nemila smert po nezapopadljivi previdnosti Božji uzela nam ljubega, velezaslužnega rojaka, čast. g. Jerneja Rajgelj-a. Le najbolj poglavitne reči naj tukaj omenim; morebiti si bode gotovo kdo izmed njegovih spretnih rojakov prizadel po previdnosti in zasluženju ga postaviti.
Rojen je bil v Bitnjah na Gorenjskem leta 1848, 21. dec., bil je toraj še ne popolnoma 40 let star, ker 18. okt. preselil se je v boljši kraj, kjer bode vžival na veke obilno plačilo, katero mu je dodelil Gospod, pravični sodnik. Spoinil še ni devetnajstega leta, odkar je zapustil drago domovino, starše in sorodnike, da bi tukaj v daljnem kraji delal in se potil Bogu v čast in slavo, ljudem pa v dušni prid in blagor.
Glavne čertice. kar bom tukaj povedal, zapomnil sem si iz pogrebnega govora, katerega so imeli visoko častiti g. opat v angleškem jeziku.
»Velečastito duhovstvo, slavna gospoda, dragi mi navzoči prijatelji, znanci in rojaki umerlega gospoda! Pred toraj imamo truplo rajnega g. Jerneja Rajgelj-a, koliko tvarine toraj za nas. da bi premišljevali minljivost tega pozemeljskega življenja. Ko so nam bili ta predmet prav lepo razložili; nadaljevali so: „Ubožno
obleko je sprejel umerli Iti. maja 1869, 22. maja 1873 naredil je slovesno obljubo, in 29. sept. ravnotistega leta bil je mašnik posvečen. Pervo sv. mašo opravil je v St. Pavlu, glavnem mestu Minesote, kjer je ostal do leta 1877 kot duhovni pomočnik. Jeseni tega leta prestavljen je bil v vzhodnji del Minneapola, kjer je pasti-roval do svoje blažene smerti. Ta fara bila je takrat v silno slabem stanji; pa z Božjo pomočjo in neutrudljivo pridnostjo jo je kmalo lepo vravnal, ter je zdaj ena izmed najbolj cvetočih duhovnij v omenjenem mestu in se veseli dušnega kakor tudi telesnega blagostanja in sreče. Bil je duhoven 15 let, to so bile leta polne terdega in neprenehljivega delovanja. Njegovi podložni bili so večji del ubožni. iu za te se je posebno trudil. S svojim vljudnim značajem pridobil si je zaupanje in vdanost vsacega. Natanko je spolnoval povsod vse svoje dolžnosti, kamor ga je klical njegov duhovski stan. Ljubil je molitev iu hišo Božjo. Imel je usmiljeno serce do revnih iu ubozih, v dušnih in telesnih nadlogah, njegova radodarna roka ni pustila nobenega brez pomoči."
Med drugim so tudi sledeče besede iz sv. pisma prav ganljivo rabili: „Quomodo ceciderunt fortes in
proelio,......Doleo super te, frater mi, Jonatha."
To je: „Kako so padli junaki na vojski... Žalujem nad taboj, brat moj Jonata!" Da, človeška pamet ne more zapopasti, da bi bil tako do^ri in neutrudljivi duhoven naenkrat poklican iz tega življenja, „in uimidio dierum suorum."
On, čigar življenje in vse njegovo dejanje in ne-hanje je bilo le za čast Božjo, po vsi svoji moči in zmožnosti prizadeval si je pridobiti obilno duš, in razširiti nebeško kraljestvo. Naša borna pamet tega ne spreumeva. tukaj moramo le priznati: „Kako nezapo-padljiva. neizmerna in čudopolna so tvoja pota, o Bog." Pa zakaj bi žalovali? Storil in dokončal je svoje delo; dopadljiv je bil Gospodu, zatoraj ga je poklical k večnemu plačilu. Mi pa, zapuščene sirote, si ne moremo kaj, da silno obžalujemo to veliko zgubo. Le to je velika tolažba za nas, da se nismo za vedno ločili od njega, in on, ki se je toliko trudil za nas. nas gotovo ne bo pozabil pred stolom Božje milosti, da bi tudi mi bili enkrat vredni deliti venec rajskega veselja z njim, in vživati neskončno veselje svetnikov Božjih na vse večne čase."
Z umerlim gospodom sem bil osebno dobro znan, vendar o njih malo vem, ker le enkrat na leto, takrat ko so prišli k duhovnim vajam, imel sem priložnost z njimi govoriti. Pretočene počitnice sem jih obiskal v Minneapolu; bili so še precej terdni, vendar so tožili, da se od časa do časa prav slabo počutijo. Proti koncu mesca avgusta ulegli so se v posteljo, katere potem niso več zapustili. Prihajali so vedno slabši, vsa zdravniška pomoč bila je zastonj.
Vedili so dobro, da smertna kosa ne bode več dolgo odlašala; tega so si bili svesti in so se prav dobro pripravljali za zadnjo pot. Previaeni 8 svetimi zakramenti umirajočih in poterjeni in oskerbljeni z vsemi verskimi pomočki, zamenali so solzno dolino z večnim kraljestvom 18. oktobra o '/«^ih zvečer. Vzdignila se je njih čista duša proti nebu, da ondi prejme obilno plačilo iz rok Njega, ki ga je čez vse ljubila v življenju.	(Konee n&sl.)
Iz Bulgarije. (f Milgsp. Rafael D. Popov v Adri-janopolu. *) V ponedeljek 6. sušca t. 1. ob 4ih popoldne
Ta znameniti dopis se nam je po neljubem naklučji zelo zakasnil; naj ga bero tudi tisti, kteri sicer ne prebirajo Danice'; — ne bo jim žal. Vr.
je zašumela po drinopoljskem mestu nepričakovana, pretresljivo žalostna novica, da je nauagluina umeri vis. Čast. škof Rafael D. Popov, apostoliski administrator bulgarskib zedinjencev. Zjutraj zgodaj je še maševal v stoljnici, opolne bival še pri seji pri pašatu, v civilnih zadevah zedinjenih Bulgarov; ob 4ih popoldne pa je bil že merlič.
Zdravniška preiskava precej nato je skazala, da edini vzrok tako nagle smerti je hil mertud ua sercc. Pravijo, da tudi oče prečast. umerlega je bil ravno tako naglo umeri, in je blezo mertud dedna nadloga v družini. To pa ne zmanjšuje žalosti, in dokaz, da sočutje in milovanje je bilo resnično in splošno v Adrijanopolu. je bil velikansk pogreb, kakoršnega še ni bilo v Adrijanopolu.
Dva dni in tri noči je bil umerli šKof postavljen v sredini stoljne cerkve, in ne kakor je navadno v kaki rakvi. ampak v pontifikalnem ornatu, s krono, z na-persnim križem, s perstanom in škofovo palico, sedeč v naslonjači, z vzdignjeno desnico kakor blagoslov dajoč. Med tem slovesnim izpustavljenjem je bila cerkev neprenehoma in obilno obiskovana od pobožnih, ki so žalujoči klečali okrog merliča in tiho molili za dušo ranjcega škofa.
V	sredo, 8. sušca, ob 3eh popoldne so počasni in zaporedni zamolkli udarci katedralnih zvonov naznanovali, da se častitljivo truplo vzvišenega škofa k pokoju nese. Cerkev je bila že dolgo poprej napolnjena, zunaj pa se je bila zbrala tolika množica občinstva, oa se je le s težavo moglo predreti. Vse narodovnosti in vsi stanovi so bili tu zastopani; ker bi bilo pa popisovanje tega pretežavno, ostanimo pri cerkvenem osebstvu. Pričujoči so bili: bulgarski škol Nil Izvorov, ki stanuje v Adrijanopolu. odkar se je spreobernil k sv. uniji, IG duhovnov (po tukajšnih okoliščinah veliko število) in 2 dijakona; razni konzuli zunanjih vlad iu tem so se pridružili veliki tukajšni vradniki vis. Porte, ki so verh tega poslali še število „zaptijM (turških žandarmov) za častno stražo pri spremstvu slavnega merliča. Dalje je bila obilna gospoda tukajšnih Francozov, Italijanov in druzih narodov. Za temi so se verstili vsi študenti, učeniki io bratje lajiki naše kolegije, pa vsi dečki in deKlice iz redovnih šol oblatov, z učeništvom in šolskimi brati Razun teh povabljenih je bila še tolika množica raznega občinstva, da bi biii našo revno stolj-nico lahko saj desetkrat napolnili.
Potem ko so goreli vsi svečnjaki in bile prižgane vse svetilnice po cerkvi in ko so pričujoči dobili pnžgane sveče v roko, je milgsp. Nil s sedeža naglasil slovesne mert-vaške večernice. Ob koncu P. Luka, redovnik vstajenja J. Kr., stopi na lečo in govoril je v bulgarskem jeziku ginljiv mertvaški govor. Iz tega govora sledi le naj važniše, kar je povedal o rodu, življenji in značaju pokojnega škofa.
V	vvodu je oziroma na Božji poklic ranjcega in na njegove ljubeznjive lastuosti primeril ga z Mojzesom, ko je bil izvolil lepi rek iz Eklezijastika: „Bil je oa Boga in ljudi ljubljen, njegov spomin je v blagru." Potem je bolj na tanko popisal značai umerlega škofa.
Rojen je bil Rafael D. Popov 1. 1830 v Strelišči na Balkanu, in šolal se je v okrajini Filibeški (Fili-popol). V svojih mladenških letih, ves željan za vede in učenosti, je z gorečnostjo mladino podučeval v Ber-kovici. Pozneje, čutivši v sercu hrepenenje po popolnosti, se je posvetil službi Božji v tako imenovanem Rylski — samostanu. L. 1860 je bil dijakon in ravno to leto je bilo poseben pokret za bulgarsko ljudstvo, vstalo je namreč ta čas versko gibanje na Bulgarskem, pri kterem Rafael ni ostal hladnokerven, čutil je namreč že naprej jutranjo žarijo, ki je oznanovala zopetno ze-
dinjenje bulgarskega naroda s sveto katoliško Cerkvijo, Pridružil se je sv. uniji (zediujenju) z dušo, ki je ko-pernela po zveličaoji in tešenju.
Sme se reči, da razun ss. slovenskih aposteljnov Cirila in Metoda je Bulgarija imela 3 može, kteri so ji kazali pota pravega rešenja iu olike, in ti trije možje 80: bulgarska kralja Boris iu Ivan Assen (tudi „Ivan Lepi" imenovan), in pa Ra f ael D. P o p o v. In ko je Boris za napredek bulgarskega uaroda delal sploh, in Iva niča si prizadeval povzdigniti ga k oliki in s središčem kerščanstva. to je. s stolom sv. Petra zediniti, bil je pa umerli škof Rafael D. Popov od Boga odločeu, to silovito tehtno, pa od tistega časa več ali manj' zastalo delo zopet poprijeti in nadaljevati; žali, da mu je toliko in tako zopernih okoliščin v tem pot zastopalo Vendar kljubu vsim pri-težnostim iu laskavim skušnjavam je ostal stanoviten in zvesto vdau sv. uniji do zadnjega trenutka svojega življenja; ko pa je pravi iu prav za prav pervi škof SokolsKi postal nezvest; ker nektere mesce potem ko je bil v Rimu od sv. Očeta samega prejel škofovsko posvečenje, se je vernil v Carigrad, zapustil svoje bo-rišče in od Rusov podkupljeu sedai biva v ueKem raz-kolnem samostanu v Kijevu.
Ko je ta obžalovauja vredni škof Sokolski sel po posvečeuie v Rim, bil je Rafael, takrat še dijakon, njegov spremljevalec, in 1. 1865 je postal njegov naslednik. ObisKal je Rim vdrugič o priliki, ko se je obhajala slavna 18001etnici častitljivega inučeništva sv. aposteljna Petra. In tretjič iu zadnjikrat je bil tudi on 1. 1869 - 70 med 700 Škoti vatikanskega koncilija. Ta obiskovanja Rima, kakor je sam priznal, so mu oči odperla in ga poterdila v Kato.iški veri. Blagroval je one. kterim je dano stopiti v središče katoličaustva. m rekel je o neisi priliki naši šolski mladini: rOtroci. prosite Boga milosti, da bi zamogli Rim obiskati."
(Konec nasl.)
Vari a.
Quando preces praeseriptae post Missam pri vat a m recitandae sunt? — Si post Missam SS. Eucharistiae Sacramentum tidelibus administraudum est. saepe disceptatur, quouam ordiue id faciendum sit; aliqui sacerdotes iique numero plures prius preces reci-tant. postea SS. Communionem distribuuut, usum huuc iustiticautes. reliquos tideles, si numerus commuu:cautium magnus sit, interim morae impatieutes ecclesiam relin-quere ac ita indulgentia precibus adiuncta privari; alii econtra putant: fidelium communio ad Missam spectat, ita ut sine causa ratiouabiii post Missam eam admini-strare non liceat; verum precibus iuteriectis fieri, ut Missa et tidelium communio segregentur. Cousulente episeopo Basileensi 8. Ii. C. a. 23. nov. decrevit: „ Preces a Sauctissimo Domino Nostro Leone Papa XIII post Missam praeseriptae recitandae sunt immediate expleto uitimo Evangelio."
In Missis de Uequiem au miuistranti d i-cendum sit „Laus tibi ChristeaV — Nou est, cur illud omittatur. Etenim tum in Ritu celebr. Missam (tit. VI. 2.) tum in Ordine Missae prius commemoratur: „quo tinito respondet minister: Laus tibi Christe", ac deinde subiungitur: „Sacerdos osculatur evangelium dicens: Per evangelica" etc. Quod additum est „prae-terquam in Missis defunetorum" in Rit. cel. Missam, non refertur nisi ad wosculari libruma et verba interim pronuntianda; sicut patet ex iis, quae porro exponuntur („et nisi celebret coram ... Episeopo, quo času cele-
brana non osculatur libruoo, nec dicit: Per evangelica dieta.") In Ord. Missae accurate commemorantur, quae occasione evangelii omittenda sunt; in quibus tamen »Laus tibi Christe" non occurrit. Item tit. XIII. Rit. cel. Missam omnia enumerat. quae omittuntur in Missis pro defunctis; responsi „Laus tibi Christe" vero omit-tendi ne levissima quidem mentio invenitur. Dicendum est ergo in Missis de Requiem. (Fol. period. Archi-doec. Gor.)
Razgled po svetu.
Amerikanske novice. Puške, ognja in noža otrokom ne v roke! V Rocbestru je 51eteu smerkovec 191etnega W. H. Rice-a ustrelil. V šaii je lovsko pušo svojega očeta nameril na mladega Rice-ta, kar puša poči in zadene nesrečnega v možgane.
Mesečnost nevarnost! Neki Nels Peterson v Du-luth-u. ki ;e kakor mesečnik okrog krožil, je z višave v reko padel in utnDil.
V .larkton-u je bil nedavno nekas Allen Anderson zarad big&mije na 3 leta v ječo obsojeu. — So pač tudi v E\ri>-)i taki. ki zaslužijo v Ameriko poslaui biti.
Pri žagah pazite! V Wausavu na Viskonsinukem je Karol Stregge zašel v krožno žago. ki ga je na dvoje prerezala. Revež je zapustil ženo s 5 otroci.
Igra nevarna. V VVillistonu pri Minot-u je vstal prepir pri kvartačih in L. Martin je ustrelil nasprotnika E. Creuley-a.
Št. Pavel nadškofija. 27. sept. je bil milgsp. Ire-landu podeljen „paiiium/ znamnje nadškofovske časti.
Kaj povzdiguje Ameriko? Škof Gilmour v Cleve-landu je nedavno rekel v nekem govoru: Lastnosti, ki morate v Ameriki nas v en narod prepodobiti, ste: „kar tiče narodnost, naše amerikansko deržavi jan-stvo, in kar tiče verstvo, naša katoliška vera." —
Neslišani napredki v Ameriki. Bilo je 27. sept. ravno petdeset let. ko je bila v starodavnem gostem gozdu ob gorenjem Misisipu postavljena perva koča iz hlodov na mestu, kjer zdaj stoji že po vsem svetu znano slavno mesto Št. Pavel. Nedolgo potem je bila ondi zidana perva cerkvica na čast sv. Pavlu, od ktere ima sedanje velikansko mesto svoje ime. Pred 37 leti je v to mesto slovesno prišel pervi škof preč. Jožef Kretin, pozdravljen od starega mašnika msr. Ravoux-a (r. Ravu-a), ki je še živ. Pred 31 leti mu je nasledoval — tudi še živeči milgsp. škof Tomaž Grace (r. Gras), ki tudi še živi. Pred 10 leti je bila od tega škofijstva izločena severna Minesota in pred 9 leti Dakota, kakor apostoljska vikarijata s svojima škofoma. In danes je sedanji škof Ireland (r. Ajerlend) v posestvu npaliuma" že nadškof nove cerkvene provincije.— V naši deželi so pa znatne vasi. rfi — ue v 50. ampak, v blizo 100 letih skoro ne ene bajte niso pridobile!
Avstrijansko. Na Dunaju in drugod po Avstriji se med katoličani razodeva znatna nejevolja, da je središčni odbor odložil veliki katoliški shod na Dunaju. Majhno zadostenje za to zgubo, meni nKathol. Vereins-blatt" v Liucu, je bil 25. nov. veliki shod nemškega šolskega društva v naj večji dunajski sobani, v Sofijinem salonu. Le-ta je judovskemu in pojudenemu dunajskemu prebivalstvu veselje malo skalil. Organi teh listov so se v svoji škodoželjnosti veselili in katoličanom zabavljali, češ, da je veliki katol. shod odložen zarad pomanjkanja deležnikov. Katoličani so pa pokazali, da jih ni misel orožje pod klop vreči, če tudi sovražniki naprej tiše. 2e pred začetkom so silno veliko sobano tako na-
polnili, da se je moral nadaljnim prihajavcem pristop odreči, ker naj manjšega prostorčku ni bilo več dobiti.
V toliki množici /.brani kristjani so čutili, da so enodušni, enoserčni. kajti treba je bilo pokazati, če Dunaj hoče stati še na kerščanski podlagi, ali se je nihili8tom že posrečilo novi zavjet staremu podvreči.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
(Vesoljni namen za mesec gruden (december.) a) Glavni namen: Kerščanska šola. b) Posebni nameni:
v
26.	S. Štefan. Da bi se spodobno posvečevali prazniki, posebno po tovarnah (fabrikah.) Na mnogih krajih za vrednejšo postrežbo pri sv. maši. Maščevanja željni in nespravljivi.
27.	S. Janez Ev. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca J. bratovščine. Velika, občekoristoa podjetja in njih vstanovitelji in vodniki. Več na duhu bolnih.
28.	Nedolžni otročiči. Gojenci in vzgojevališča. Društva prijateljev otrok, posebno Serca Jezusovega vstanova.
29 S. Tomaž iz K. Naši škofje. Prav veliko duhovnov. GleGe svojih dolžnosti do Boga in Cerkve boječi, leni, na slabi poti bivajoči vradniki.
30.	S. David. »Duhovni in obhajanci " Več pleme-nitnikov. Mnogim pomoč za dobre kerščanske gospodarje. Zadeve zarad dedšine.
31.	S. Silvester. Sv. Oče. Vse poslane, a še ne uslišane zadeve. Mesca decembra umerli in oni udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine, ki bodo umerli mesca januvarija.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagoraiu Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Preserčno naj bodete v bratovsso molitev priporočene dve sestri v dušnih in telesnih potrebah. — Bolan dušni pastir se priporoča v molitev za ljubo zdravje.
Zahvale.
Pri nekem zlu na obrazu, kjer zdravniška pomoč ni zdala, sem pribežala k Materi Božji in k dušam v vicah. in bilo mi je pomagano. Enako pri neki bolezni na jeziku. Češčena bodi Marija Pomočnica! Bog se smili duš v vicah !	A. M. Jesenko.
Žena bila je tako nevarno bolna, da ni bilo drugje pomoč iskati, kakor pri Bogu. Namenila sem se jest, da bočem 9dnevnico opravljati in tudi drugim sem naročila, da naj molijo zanjo; dali so tudi za sv. mašo k sv. Antonu; opravljata sem tudi njemu na čast 9dnev-nico. In ker imam svetinjo sv. Benedikta blagoslovljeno,
opravljala sem 9dnevnico tudi k sv. Beuediktu, ia precej tisto jutro se je sv. maša opravila, pa tudi bolezen se je koj na boljše obernila, tako, da je že zdrava. Sklenila sem bila po Danici se zahvaliti Devici Mariji, sv. Jožefu, sv. AntODU in sv. Benediktu, če bom uslišana, in s tem bodi obljuba spolnjena.
V Ljubljani.	K. S.
Listek za raznoterosti.
Za lepoto po cerkvah. Morebiti bo marsikterim vstreženo, ako opomnimo, da pri Gospej Ani Hotbauerovi je lepa zaloga blaga za vsakoršno cerkveno obleko; tudi izdelani mašui plašči, pluvijali in dalmatike, ban-dera, baldakini, banderca pred sv. Rešnjim Telesom. Dalje blago in izdelano cerkveno perilo, albe, koretlji, korporali, raznoverstne rutice. Staro cerkveno robo jemlje tudi v zameno ali v popravo in predelovanje; sprejemlje ravno tako vsa dotičua vezljanja. Tudi ima v zalogi svetiloice, križe, svečnike, moštrance itd. Sprejemlje ter vestno zveršuje vsako dotično naročilo, in sicer ročno io pošteno, kolikor mogoče po nizki ceni.
»Slovenski Pravnik", ki ga izdaja dr. Moschfc, — stane 4 gld. na leto, za pol leta 2 gld. Sostavlja se družba pravnikov, ki bo pozneje tudi list prevzela.
»Zgodovinski Zbornik" se imenuje nov list, ki je prišel na dan kot priloga k ljubljanskemu škofijskemu listu, pa se more dobivati tudi posebej. Zbiral bo listine, rokopise iu sploh zgodovinsko tvarine kot podlago za škofijsko zgodovino. Škofijski list s prilogo vred stane 3 gld. Za „Zbornikw sam se pošlje 50 kr.
Sleparski tatovi. Iz P; riza jo je izpihnil borzi-janski agent Bex, ki je zapustil malenkost osein milijonov primanjkljeja. — Iz Strassburga jo je popihal 161etni potepuh K. Helmbold, ki je odnesel 3000 mark, in iz Berlina 151etni tat K. Weber s 4300 markami tatvine... Take novice so neprenehoma na dnevnem redu. Kdaj bo bolje?
Odgovor: Kadar bojo mlade „stucerjeu namesto tobak pušiti učili 10 zapovedi moliti in namesto v kaza-lišča, učili v cerkev hoditi.
Na Dunaju je 16. t. m. zvečer umeri slavni gr. Leon Thun, vzor naj poštenejšega katoličana, avstri-jana in domoljuba. Rojen je bil 7. aprila 1811 v Dečinu na češkem, kamor bo tudi kot merlič prepeljan. Bil je o svojem času tudi kultusminister in imel je premnoge časti in visoke stopinje. Kam sreče, ako bi bila Avstrija imela veliko L. Thunov! Bog mu plačuj njegovo poštenost z večnim blagrom!
Z Dunaja ve „Blahovčst," da še ta mesec se pošlje sv. Očetu v Rim skupna adresa, v kteri se z vso krep-kostjo poganjajo škofje za samostojno papeževo oblast in za povernitev njim ugrabljenega posestva.
Predsednik ministerski, zagrizeni Crispi, je poslal vsim zastopnikom pri tujih dvorih okrožnico, s ktero jih opominja, naj bi se pečali pri dotičnih vladah, da bi se zatirali oglasi katoličanov v prid samostojnosti sv. Očeta. Signor Chrispi hoče tedaj tudi v druzih deželah katoličanom usta zamašiti.
Norišnice. „Sonntagsblattu piše, kako grozno so na Dunaju zblaznjenci množijo. Pred štirimi leti je bila norišnica tako prenapolnjena (700 blaznih), da so morali napraviti še drugo, novo za 500 oseb; pa tudi ta jo tako napolnjena, da je v nji 200 tacih revežev že spet preveč. Marsiktere dni se jih glasi po 6—10 znorelih. To je žalostno znamoje naših hvalisanih časov... Zanikamo časništvo, ki napuh goji, poželjivost podkurja
in ljudem vero iu upanje krade, ima pri tem iu pri samomorih polno zadolženia. Tako sodi omenjeni list.
Kerščanska akademija v Pragi je na vatikanski razstavi odlikovana z zlato svetinjo, in to zarad bogo-služnih izdelkov. To je najvišja odlika, ktero je mogel odbor prisoditi, in dela čast mestu Pragi io ondotni kerščanski akademiji.
Civilna poroka. Župan v Grossetu je dvema poro-čencema čital zakonske članke. Pride tudi do tistega, ki pravi: Žena mora povsod slediti svojega moža; — na te besede nevesta zakliče: — Če je to potrebno, gospod župan, ne bo nič z zakonom. Pomislite, gospod župan, moj ženin je pismonos.
Kazališča gorijo! Na en dan sta pogorela dva teatra, eden v Oswegu in drugi v ČiKagu — v Ameriki... Se pa spet angelji jokajo? —
Sveti Oče Leon XIII so podelili avstrijskemu poslancu, grofu Paar-u Kristusov red, s čimur so menda hoteli uaznaniti zadovoljuost, da cesar Franc Jožef ni bil prišel v Rim. (Sendb. št. 23.)
Berlin. Katoliški vojni škof in dosedanji prošt cerkve sv. Hedvige, g. As man, je 15. oktobra prejel škofovsko posvečenje po knezoškofu dr. Koop u med asistenco škofa dr. Rednerja io vratislavskega posvečenega škofa Gleicha.
Kdo odganja goste od gostilnic?... Večkrat se toži, da ta ali ta gostilničar ne more izhajati, da ga gosti zapuščajo. Zakaj ? Vzrokov je več, pa le enega naj omenim. Ta je: nemodre točajke modre goste odganjajo. Postavna moška postrežba bi bila želeti po gostilnah, in bilo bi bolje marsikaj. Pri mnogih postrežbah se pase zelenec vmes, in tam ne more biti blagoslova, in modri gosti se take paše ogibajo.
S tem je dosti povedanega, — sam dalje misli, previdni čitatelj. in sodi!
Russel in Bismark. Lord Russel je bil neki dan pri knezu Bismarku; beseda nanese na množice tistih nadležnih obiskovanj, s kterimi je vedno oblegan, in vpraša Bismarka, kaj počne, da bi se jih znebival. Oh' odgovori kuez, imam pač tudi svoje male pomočke. Lejtel Moja žena prebiva tudi v bližnji sobi, in kadar spazi, da imam pri sebi kacega sitoeža, ki čas krade s praznim čenčanjem, se neprevidoma prikaže, in me pokliče s kacim izgovc .m. ali s čimur si bodi.
Ravno da je knez izrekel te besede, odprejo se vrata sosednje sobe, prikaže se kneginja in reče: Dragi Oton, ne pozabi, da moraš zdravilo vžiti... Russel in Bismark se pogledata eden druzega, in nato se močno zasmejata. Nato se Lord poslovi in ter pusti, da poslednji more mirno vžiti svoje zdravilo.
Duhovske spremembe.
V Ljubljanski škofiji. Cerkveno vmeščena sta bila čč. gg.: Jan. Podboj na župnijo Planino in Fr. Do-linar na faro sv. Katarine v Topolu. — Č. g. Martin Malenšek je dobil predmestno faro sv. Petra v Ljubljani. — Č. g. J. Alijaučič je prestavljeu iz ItiDnice v Naklo. Tako tudi čč. gg.: Simon P ris to v iz Ribnice v Št. Vid pri Zatič.; Peter Ogrin iz Tomovega v Ribnico; Pet. Bohinjec iz Srednje vasi ua Bob. v Dobrepolje; Ant. Verbajs iz Cerkelj za eKspoz. k sv. Petru pri Slavini; Gust. Šifrer iz Preserji v Cerklje; J. Hudovernik iz Leskovca v Preserje; Mat. Erzar iz Škofje Loke v Ribnico. — Razpisane ste [ari Adle-šiče in Spodnji Log do 28. jan. — Umeri je zraven že imenovanih č. g. Jan. Ar ko v Podlipi. R. I. P.
Dobrotni darovi.	sirotišnico v Kočevji so darovali p. n. gg.: Primož
, . _ . ..... w , ..	Peterlin, dub. pastir v Št. Lenartu. 5 gld. — Janez Kunej,
Za dijaško mizo: »Miklavž oO kr. — Neka mati	župQ y Dobeji 3 gld __ Edvard Legat kapJaD v Lipici^
v zahvalo za ozdravljenje hčerke 1 gld. — tast g. M.	- w _ Nejmen dobrotnik 25 gld. — Čast. g. župnik
Barlič 5 gld. — Čast. g. župnik Ant. Jamnik o gld. —	M { 1(j
Preč. gosp. kan. dek. in župnik Frid. Križnar 5 gld. —	* '. . 0,
Preč. g. dekan Jan. Koprivoikar 3 gld. — F. D. 40 kr.	zidanje nove farne cerkve ss. Fabijana m Seba-
—	Neimenovana 50 kr. - Č. g. župnik M. Saje 1 gld.	® mestu Kočevskem: C. g. župn. M^Saje 1 gld.
—	Č. g. župnik Jan. Kobilica 3 gld. — A. M. J. 50 kr.	Za naj potrebniši misijon na Jugu: C. g. župn. M.
—	Č. g. Fr. wNadravniM 5 gld. kot navadno „štibro za	Saje 1 gld.
komunsko zakladnico.*4 — Preč. g. župnik Jan. Mesar	Za misijone na Jutrovem: Iz Černuč 1 gld.
tako velik in težek hlebač sira, kakor polna luna, s	Za afrikanski misijon: Neimenovane gpdč. 10 gld.
pristavkom: „za dijaško k uh i nj o v s po m i n farne	_ Kamniška duhovnija 10 gld.
100letnice na Boh Bistrici." Ta prelepi dar bode	Za amerik. misijone: tz župn. M. Marolt 1 gld.
kakor priruček za Božič v celi dijaški družbi veselje	Za misijonarje v Indiji in Afriki: Kmetovalec iz
napravil. Bog plačaj in podeli blagemu g. darovavcu in	Savinjske doline po preč. P. Himuiiu 1/ Rudolfovega 200gld.
vsem naAini dobrotnikom prav vesele praznike!	Za bratovščino sv. R. Telesa: Iz Preserja 1 gld.
Za misijonsko hišo v Kočevji: Preč. in čast. gg.:	Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Iz Preserja 1 gld.
M. Kljun 2 gld. — Marija Blažan 3 gld — Župnik Jan	Za spominek r. g. Jož. Jeriča: Preč. g. župnik Fr.
Teran 5 gld. — Župnik Martin Barlič 1 gld. - Dekan	Karun 3 eld. — Č. g. Jurij Sterbenec 2 gld.
Andr. Droboič 4 gld. — Župnik Ferd. Kogej 2 gld. —	Za kristjane na Jutrovem: Kamniška duhovnija
Dek. Tooj. Kajdiž 2 gld. — Župnik Jan. Brence 3 gld.	5 gld. 70 kr
—	Župnik M. Saje 1 gld.	(Dropci dar. prih.)
i
TJ, BI M
k naročbi na eerkveno-politiški tednik
ZGODNJA DANICA"
za leto 1889.
5T
,.Zgodnja Danica," z Božjo pomočjo in po blagi darežjivosti Slovencev prične svoj dva in štirdeseti letnik. Ta številka je znamnje že postavne in čverste dobe zemeljskega bitja; zato se nadja, da postavni in značajni Slovenci jo bodo tudi nadalje blagodušno podpirali s svojo krepko desnico — s pisanjem in nekoliko obilnišim naročevanjem. Zato prosimo, da bi jo častiti gospodje duhovni pastirji vernikom vneto priporočili in svetovali, naj bi se jih po več skupaj zbralo, kterih vsak bi dal malo grošev, — pa imajo „Danico" za pol leta, ali se bolje — za celo leto. Tako posebno tudi delavci in delavke po tovarnah — naj bi si jo po 10 in 10 oseb skupaj naročilo, ter jo zverstoma prebirali. Poskusite, in pospešilo se Vam bode. „Danicau Vam utegne veliko pomagati k dušni svitlobi in lepoti ter k Vašemu in druzih zveličanju, „Daniciu pa, da bode ložej izhajala in prihajala bolj mična in koristna. Založništvo je naročilo nove, nekoliko večje čerke, in nadalje bode izhajala z nekoliko razmaknjenim tisom za slabejše oči, zato pa tudi po malo znižani ceni. Ako bi se naročniki znatno pomnožili, bi se mogle narediti še vgodniše pogoje in včasi dati kaka priloga.
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. n pol „ „ „ 2 „ 20 „ V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 60 kr.
„ „ pol leta 1 „ 80 ,, „ lU leta — „ 90 „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-
menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova
tiskarna v Ljubljani.'1
Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.