Od tedna do tedna STOJADINOVIC svoboden? prošlo soboto je Associated Press agencija poročala iz Bel- grada, da so oblasti spustile na prosto bivšega premierja Mila¬ na Stojadinoviča, ki se je pričel takoj pogajati s slovenskimi vo¬ ditelji — očividno z dr. Koroš¬ cem — glede sestave nove vlade, k j bo zunanjo politiko Jugosla¬ vije prilagodila osišču Rim-Ber- lin. Isti dan pa je United Press agencija javila, da se Stojadi¬ noviča, ki je bil interniran v aprilu radi zarote, da se strmo¬ glavi vlado in Jugoslavijo iz- roči nacijski Nemčiji, še ni osvo¬ bodilo iz internacije, temveč da se o tem le ukrepa, oziroma, da najbrže v kratkem pride na svo¬ bodo. Katera vest je resnična, mi ne vemo. Odkar se j,e Jugosla¬ vija približala Rusiji, je bilo njeno obnašanjem napram Rimu in Berlinu precej samozavest¬ no. Pred mesecem dni se je na očitno direktivo Moskve začel formirati balkanski blok za od¬ por proti Italiji, in izgled, da Balkanu ne bo treba kloniti til¬ nika pred fašistično osjo, je bil precej dober. Katastrofalni po¬ raz Francije je sliko seveda temeljito spremenil. Če je vest o svoboditvi Sto- jadmoviča točna, potem je jas¬ no, da Rusija bodisi dela roka v roki z Berlinom, ali pa da je Cvetkovičeva vlada v Jugosla¬ viji' izgubila zaupanje v spo¬ sobnost Rusije, da bi odvrnila napad osišča na Balkan, dasi- ravno Moskva svojega stališča glede balkanskih držav ni spre¬ menila. VOLUME IV. Z..T .. Official Organ of The Slovene Progre«- sive Benefit Society Glasilo Slovenske Svobodomi¬ selne Podporne Zveze Cleveland, Ohio, June 19, 1940 This issue in two sections NUMBER 203 ZAVAJALNE PRIREDBE Pred kratkim se je v neki nemški dvorani v Clevelandu kazal film iz nacijske Nemčije. Ko se je na platnu pojavil Hit¬ ler s svojim spremstvom, je nekdo v temi zaklical “Aufste- hen!” in avdijance, ki je štela okrog tisoč oseb, je kot bi tre¬ nil planila pokonci in viharno aplavdirala. Ni s tem rečeno, da so bili vsi oni, ki so bili navzoči na dotič- ni priredbi, naciji in člani pete kolone. Marsikateri se je morda že naslednji trenotek kesal svo¬ jega dejanja in ga je bilo sram, da se je dal tako imenitno po¬ tegniti v trenotku psihološke nepripravljenosti, katero je člo v ek, ki je dal'klic, spretno iz- ‘Dejstva, ki pojasnjujejo zrna- goslovm pohod nacijev Angleški kapitan Lindell Hart ralen in tudi strategičen poraz je pred dvema letoma izjavil:'za Francijo.” Ljudje, ki govorijo, kako pre- * * prečiti novo vojno, so najmanj Ko je Mussolini okupiral Af- dve leti za časom — v globokej- bani jo, so se še našli ljudje pri šem pomenu besede. Druga veli- angleški vladi, ki so se tolažili ka vojna dvajsetega stoletja se z upanjem, da je bila to poteza, je začela v juliju 1936.” naperjena proti nacijskemu po- Navedena izjava se tiče civil- ^ hodu na Balkan. Razumeli niso, ne vojne v Španiji, katero sta da je bil to le nadaljni korak izzvala' Hitler in Mussolini, pri čemur jima je bil general Fran¬ co le za orodje. Angleški in francoski državniki so bili ta¬ krat tako slepi, da tega niso videli, oziroma niso hoteli videti, posledica česar je, da je Španija danes v oblasti elementov, ki so sovražni demokracijam. Fran¬ cova vlada, dasiravno ni napo¬ vedala vojne Angliji in Franciji, služi navzlic temu fašističnemu osišču jako učinkovito s tem, da nudi nemškim in italijanskim podmornicam svoje baze, s ka¬ terih lahko nemoteno operirajo proti francoskim in angleškim ladjam. Španija že zahteva Gi¬ braltar za sebe, kar pomeni to¬ liko kot da ga zahteva za Hit¬ lerja in Mussolinija. / Ljudje, ki so tekom civilne vojne v Španiji javno simpati¬ zirali s Francom, trdeč, da se fašisti borijo proti komunizmu in za verske principe, so ostali na laži. Taki ljudje so se našli tudi pri uredništvih slovenskih časopisov v Ameriki. Ali danes vidijo svojo zmoto? Možato bi bilo, če bi to priznali. Nov film Slovenije Kaj je nacizem Zavezniški diplomati, ki so odgovorni za padec demokracije v Španiji, ne morejo reči, da sta Hitler in Mussolini skrivala svo¬ je nakane in načrte. V aprilu 1938 se je mudil v Italiji pro¬ fesor Max Gruen, znana nacij- ska avtoriteta, ki je po spreje¬ mu pri Mussoliniju imel preda¬ vanje, v katerem je rekel: “Vojna v Španiji je evropska rabil v manifestacijo za Hitler- vo jna, ki se bije za nadvlado fašističnega osišča za pridobi¬ tev strategičnih baz, ki mu bodo izborno služile, kadar pride do vojne. Nacijski list “Angriff” je to odprto povedal, ko je ob času albanske okupacije zapisal: “Albanija ni samo odskočna deska italijanskega imperija za aktivno vdeležbo v južno-vzhod- ni Evropi, temveč je takorekoč ključ k zadnjim vratom Sredo¬ zemlja.” Podjarmljenje Albanije je bi¬ lo izvedeno s polnim odobrava¬ njem nemškega generalnega šta¬ ba z namenom, da učinkuje kot direktna grožnja Jugoslaviji, to se pravi, da se jo prisili v osišče Rim-Berlin ali pa da ostane nevtralna. * * Neko poročilo iz evropskega bojišča javlja, da so Nemci pri Sedanu predrli francosko linijo s pomočjo težkih topov in iz¬ redno močnih tankov, ki so bili narejeni v Škodovi tovarni. Ti topovi in tanki so bili nekoč last (Dalje na 3. Str.) Iz stare domovine je tik pred ukinjen jem zvez med Ameriko in Jugoslavijo, ki je posledica italijanskega vstopa v vojno, dospel nov film Slovenije, katerega je napravil za SSPZ akadem¬ ski slikar Božidar Jakac. Film je povečini v barvah in je krasno delo. Za njegovo predvajanje se bo rabilo dve polni uri. Prvo kazanje tega filma se bo vršilo v petek 28. ju¬ nija v avditoriju S. N. Do¬ ma na St. Clair Ave., pod pokroviteljstvom Skupnih društev SSPZ. Zapomnite si ta datum in povejte svojim prijateljem. Več o filmu in predstavi bomo poročali prihodu jič. Koledar prireditev SSPZ Sredozemlja. Doslej je Italija igrala vlogo Angliji in Fran¬ ciji podrejene sile, kakor se je izkazalo v svetovni vojni... Da¬ nes je Italija najmočnejša angle¬ ška tekmovalka v Sredozemlju. Ako pade Španija v Francove roke, bo ogrožan Gibraltar, in prevoz francoskih čet iz kolonij bo skoro nemogoč radi utrjenih Balearskih otokov. Kadar se bo to zgodilo, bo Nemčija POKA¬ ZALA HUDIČA Franciji na na- kakor ni ta dežela izkusila nikdar v vsej svoji zgodovi- Ja. Bilo jih je tam brez dvoma tudi veliko, ki bi hitro stisnili re p med noge, čim bi spoznali, da Amerika takih stvari ne smatra za šalo. Kar je jasno, je to, da take Priredbe podžigajo in zavajajo lahkomiselne ljudi, katere lahko celo dovedejo do resnično izda¬ jalskih dejanj, za katere bi bili koralno odgovorni ljudje, tajni agentje nacijskega režima, ki jim niti na mar ne pride, da bi s e javno navduševali za Hitler¬ ja. Take afere bi tudi lahko spravile v nesrečo ljudi, ki ni¬ so drugega krivi kot da so nemškega pokolenja in da pri¬ padajo kaki organizaciji, katera se pusti rabiti za nacijsko pro- industrije . p agando lische Zeitung komentiral. Svoboda je lepa čednost. Am- “Francoska pot v Afriko je Pak tudi svoboda mora poznati ' se( i a j ogrožana po Sardiniji in neko mejo, če noče sama sebi iz- B arC eloni. Nacionalistična Špa- kopati grob. Take priredbe kot n -j a j n Italija sta sedaj trdni omenjana bi se sploh ne smele; pr ij a teljici . . . Francija ne v nšiti. Prvič, ker so zavajalne, " J - 1 ~~ : — dr ugič pa, ker pomagajo odvra¬ čati pozornost od krogov in lju¬ di, ki so resnično nevarni tej deželi in njenemu ljudstvu. cm, še ni. V januarju 1939, ko je padla Barcelona, je list nemške težke Rheinisch-West'fal- more SOBOTA, 22. junija — Ve¬ selico in kazanje premičnih slik iz stare domovine priredi dru¬ štvo št. 1, CHICAGO, lil., v dvo¬ rani Paula Bergerja, 2653 So. Laumdale Ave. NEDELJA, 30. junija — Pik¬ nik društva št. 56, ROCK SPRINGS, Wyo., na Fox Farm, štiri milje od Green River. NEDELJA, 30. junija — Pik¬ nik društva št. 162 in 1. obletni¬ ca Vrtca “Starlighters,” BON AIR, Pa., na navadnih prosto¬ rih. NEDELJA, 30. junija — Seja federacije društev SSPZ v vzhodnem Ohio v mestu Salem, O., po seji piknik. NEDELJA, 30. junija — Dan SSPZ priredijo Skupna društva v CHICAGU, lil., s piknikom na vrtu Romian Picnic Grove, 123 cesta in Union Ave. NEDELJA, 30. junija — Pro¬ slava “Dneva SSPZ” Skupnih društev v CHICAGU, lil., z ve¬ likim piknikom na zabavišču, 123. cesta in Union Ave. SOBOTA, 13. julija — Ve¬ černa vrtna veselica društva Trail Blazers, št. 197, CHICA¬ GO, lil., v John Romain Grove, 658 West 123rd St. NEDELJ A, 28. julija — Pik- USODNI DNEVI V petek 14. junija, natančno pet tednov po začetku nemške ofenzive na zapadni fronti, je padel Pariz in Hitlerjeve kohor¬ te so vkorakale v mesto, ki ni samo prestolica francoske re¬ publike, temveč v polnem smi¬ slu središče in setjpž zapadno- evropske civilizacija Francoska vlada je proglasila dan prej Pariz za “odprto mesto.” Fran¬ coske čete so se umaknile iz mesta brez boja in ga s tem rešile razdejanja. * * DOBRA MISEL Včeraj je mrtev — pozabi ga. Jutri še ni prišel — ne beli s * ž' s njim glave. Danes je tukaj — porabi ga. nikdar upati, da bo imela novo nik društva št. 59, Conemaugh, Španijo na svoji strani v sluča- Pa., na znanem izletniškem pro- ju vojne v Sredozemlju. Na- štoru v BON AIR, Pa. sprotno, španska pristanišča bo- NEDELJA, 4. avgusta — Pik- do odprta zavezniški Italiji. S 1 nik društva št. 100, CHICAGO, padcem Barcelone je status quo tako spremenjen, da je to očit¬ no vsem očem.” V istem tonu je takrat pisal italijanski list “Trevere,” ki je padec Barcelone označil kot “mo- 111., na prostorih Parson Grove v bližini 138. ceste in Stoney Island Ave. SOBOTA, 7. decembra — Ve¬ selica društva št. 1, CHICAGO, 111., v Fleinerjevi dvorani. Ob času, ko to pišemo, je vlada premierja Reynauda od¬ stopila in formiran je bil nov kabinet, kateremu načeljuje 84- letni upokojeni maršal Petain, ki je odredil prenehanje bojev ter sporočil Nemčiji, da je Fran¬ cija pripravljena na sklenitev “častnega miru.” Navzlic temu pa se boji na fronti, ki je po¬ tisnjena globoko južno od Pa¬ riza, še vedno nadaljujejo. Nemci so zasedli Verdun in Metz in prišli so v ozadje Ma- ginotove črte, ki je vsled tega brez vrednosti za francosko ob¬ rambo. Okupacija Maginotove črte od strani Nemcev je ne¬ izogibna. H- * V torek 18. junija sta se sestala v Monakovem Hitler in Mussolini na konferenci, na ka¬ teri so bili sestavljeni pogoji, katere se bo predložilo poraženi Franciji. Nobenega dvoma ni da bodo ti pogoji neizprosno trdi. Zmagoslavni nacizem ne pozna milosti fn prizanesljivosti. Dokaz je usoda drugih narodov, ki so padli pod nacijskim me¬ čem. * * Angleški premijer Winston Churchill poživlja Francijo, da ne odneha z bojem, obenem pa je slovesno izjavil, da bo Anglija brez ozira na to, kaj se zgodi s Francijo, sama nadaljevala z bojem. Kar Angleži upajo, je, da francoska sila na morju in zraku ne bo kapitulirala, tem¬ več da se bo pridružila Angliji, tudi če bi stari Petain zahteval podajo. * < * Sovjetska Rusija je zadnje dni okupirala Litvo, Latvijo in Estonijo, katere je prej obtoži¬ la, da so izza prošle jeseni skle¬ nile medsebojni pakt, ki je na¬ perjen proti Rusiji. V Berlinu je bila ruska okupacija balti¬ ških držav sprejeta brez komen- V teh dneh, ko nacizem trium- fira v Evropi, se še vedno naj¬ dejo ljudje, ki ne razumejo, da | nacizem predstavlja kulturno reakcijo, povratek v črni vek, ki za podjarmljene narode po¬ meni ne samo telesno, temveč tudi popolno duševno sužnost. So ljudje, ki v svoji slepoti odobravajo proti-židovsko gonjo nacizma, ne zavedajo se pa, da njegova zmaga bi pomenila brez¬ obzirno zatrtje ne samo Židov, temveč vsega in vsakogar, ki ni nemške krvi; da je nacizem zlasti za Slovane rezerviral sta¬ nje popolnega helotstva, kajti Hitler sam je Slovane označil za “gnoj,” ki imajo služiti le temu, da bo nemška rasa uspe¬ vala in gospodovala svetu. Kdor razume diabolični zna¬ čaj nacizma, ne more biti ravno¬ dušen napram njemu, še manj pa more odobravati njegove zmage. Naj navedemo nekaj ci¬ tatov iz Hitlerjevih ust in iz propagandnih virov nacijske stranke. Opozorila pri tem je vredno dejstvo, da nacizem bru¬ talno izvaja sleherno točko svo¬ jega programa, kar dokazujejo zlasti dogodki, ki danes stresa¬ jo Evropo. Biti si moramo na jasnem,” je zapisal Hitler v knjigi “Mein Kampf,” “da si izgubljenih o- zemelj ne bomo pridobili s sve¬ čanimi pozivi na Boga ali s po¬ božnimi željami, s govoričenjem parlamentarnih gobcev, temveč z oboroženo silo, z ostrim me¬ čem, s krvavim bojem.” V isti knjigi je nacijski firer zapisal: “Slovani so zgodovinski gnoj. Odvratna mi je vsa ta mešanica ljudstev: Čehov, Srbov in Hrva¬ tov.” (Stran 135, 64. izdaja.) Alfred Rosenberg, glavni ide¬ olog hitlerizma, je zapisal, da smo Slovenci “manjvredno alp¬ sko ljudstvo, ki je brez vsake lastne vrednosti, kljub vsej ger¬ manizaciji ostalo v bistvu babje- verno in hlapčevsko.” In zato, ker so slovanski na¬ hodi manjvredni, barbarski, za¬ to jih morajo hitlerjevci kultivi¬ rat. “Ne pozabite,” je vzkliknil Hitler, “da ste vi Nemci naj¬ slavnejše ljudstvo tega sveta, najplemenitejši zastopniki arij¬ ske rase, ki jo je vsemogočni Bog določil za vladarja tega sveta .. . Sveto poslanstvo Nem¬ čije je, pripravljati orožje za končno osvoboditev in združitev nesrečnih zatiranih delov. (Mein Kampf, stran 688.) Točka 4. nacijskega progra¬ ma, sprejetega v februarju 1920 se glasi: “Nihče razen članov naroda more biti državljan. Nihče razen onih, ki so nemške krvi, ne more biti član naroda.” “Kadar slišim besedo ‘kultu¬ ra,’ je moj prst takoj na var¬ nostnem peresu mojega revol¬ verja,” je zapisal Hans Johat, predsednik nemške pesniške akademije. Nacijski cerkveni minister Kerrl je v februarju 1937 izja vil: “Pojavila se je nova avto¬ riteta, kaj je Krist in krščan¬ stvo — Adolf Hitler.” Značilne za nacizem in njego¬ ve metode so Hitlerjeve besede, zapisane v knjigi Mein Kampf: Solidarnost ameriških re¬ publik: fakt ali bajka? Govor brazilskega predsednika je opomin, da ima fašizem vplivne simpatičarje tostran oceana V ponedeljek 10. junija je na- Predsednik Roosevelt je pra- znanil vstop v vojno Mussolini, vilno razumel položaj, ko si je Naslednjega dne je predsednik prizadeval, da bi Italijo odvr- Brazilije imel govor, v katerem nil od vstopa v vojno. Enako je moralno stopil na Mussolini- pravilno je ocenil položaj, ko jevo stran. S tem je bilo dano je v govoru na večer italijan- Zedinjenim državam javno sva- skega vstopa v vojno ta korak rilo od strani načelnika največ- označil kot dejstvo, ki je di- je južno-ameriške države, kaj bi rektne in vitalne važnosti za zmaga totalithrnih sil v Evropi Zedinjene države, pomenila tukaj. Povsem jasno namreč je, da Ko se je pred par meseci go- I ako naciji razbijejo angleško vorilo o obrambi ameriške hemi- vojno brodovje v severni Ev- sfere, se je pri tem imelo v mi- ! ropi ali pa ga zajamejo, in slih enostavno to, da se Hitlerju prepreči prevoz vojaštva v kako ako Hitler in Mussolini raz¬ bijeta zavezniško vojno bro- južno-ameriško državo. Oglasil dovje v Sredozemlju in, po¬ se je polk. Lindbergh in povedal, da je Atlantski ocean zelo širok. Potem smo videli, kaj se zgodilo na Norveškem in spoznali smo, tegnivši Španijo za seboj, vpri- zorita izpad na Atlantski o- cean, Zedinjene države ne bo¬ do imele moči in je tudi dovolj da se more neka dežela podjar- | hitro mobilizirati ne bodo mo- miti po metodi trojanskega ko- j gle, da bi bile v stanu braniti nja, to se pravi, z organizira- i Južno Ameriko. V takem slu- njem zarote in vtihotapljen jem .-čaju bi bila Južna Amerika iz- orožja in agentov, ki jo podpro. Amerika je nenadoma prišla do spoznanja, da ako bi se hoteli zoperstaviti zavojevanju te vr¬ ste v Južni Ameriki, bi morali poslati tja mornarico in arma¬ do preko morske razdalje, ki je tarja, zadnje vesti pa javljajo, da se na vzhodni nemški meji zbira močna armada. Ali Rusi¬ jo čaka usoda nesrečne Fran¬ cije? ven našega območja strategič- no, ekonomsko in ideološko. Južna Amerika bi s tem ne prišla samo pod popolno ob¬ last fašistična osišča, prav kot so danes balkanske države v Evropi, temveč Hitler in Mus- večja kot pa je razdalja med ^ solini bi tam našla pripravne Zedinjenimi državami in Evropo, baze za vojaške operacije proti Ampak celo potem, ko nam je j Panamskemu prekopu in no¬ to dejstvo postalo jasno, še ved- tranjim obrambam kontinen- no nismo razumeli problema, talnih Zedinjenih držav. pred katerim bi se znašli, ako j p 0 i k , Lindbergh pravi, da je bi nacijska Nemčija in fašistič- j za letala še vedn0 zelo težavno na Italija porazili zaveznike. preleteti Atlantski ocean in se Brazilijski predsednik Vargas je nat0 vrnitL To je brez dvoma sedaj vrgel luč na to možnost, in brez ozira na prizadevanja, da se njegov govor pojasni kot res. Ampak če bi letala imela letališča in pristajališča na tej strani oceana, katere bi pre- nekaj takega, kar,je bilo na- skrbeli zanje voditelji “mo- menjeno le za domač konzum, l žatih naro dov,” jim ne bo tre- so njegove besede svarilo, mimo ba delati povratnega poleta po katerega morejo Zedinjene dr- j grtif ki jo je Lindbergh rabil žave le na svoj lastni rizik. Predsednik Vargas je dal jas¬ no razumeti, da ako dovolimo, da os Rim-Berlin zmaga v Ev¬ ropi, tedaj ji sploh ne bo treba na svojem prvem poletu. Ocean bodo preleteli na črti, katere se je Lindbergh poslužil na enem svojih kasnejših poletov, južno od ekvatorja, kjer je rabiti sile, da dobi ono, kar hoče ocean med Afriko in Brazilijo v Južni Ameriki. Celo z zarota- t ako prikladno ozek, da ni raz- mi in tojanskimi konji se ji ne dalja nič več ja kot med drža _ bo treba dosti ukvarjati. i vama Main in Florido. Na strategičnih točkah v Juž- j ni Ameriki bo že našla na krmi¬ lu diktatorje, ki se bodo progla¬ sili za voditelje “možatih naro¬ dov.” Zvezali se bodo s Hitler¬ jem in Mussolinijem in rekli, da Stoje “na strani revnih, mnogo¬ številnih narodov, ki se borijo proti izstradovalcem, ki tiščijo v svojih rokah monopol vseh bo¬ gastev in vsega zlata na svetu,” kakor je rekel Mussolini v go¬ voru, s katerim je naznanil vstop v vojno. Problem Zedinjenih držav te¬ daj ne bo, kako braniti to he¬ misfero proti Evropi, temveč naš problem bo, kako braniti Zedinjene države proti totali¬ tarizmu v tej hemisferi. “Nemec nima niti pojma, koliko se mora ljudi zavajati, ako je potrebna opora mas ... Resnič¬ no, celo kot deček nisem bil noben ‘pacifist,’ in vsi izobra¬ ževalni poizkusi v tej smeri so bili zaman.” Jasno je torej, da se bo uso¬ da Monroeve doktrine in var¬ nosti zapadne hemisfere odlo¬ čila v bitkah v bližini Velike Britanije in Gibraltarja. Ako se Hitlerju posreči zlomiti Francijo in ako se zavojuje Veliko Britanijo, kar bi pome¬ nilo, da bi os Rim-Berlin pri¬ šla v popolno kontrolo Španije in severozapade Anfrike, bo zdrobljena tudi strategična ob¬ ramba zapadne hemisfere. Kadar bi se to zgodilo, bodo Zedinjene države na svojih iz¬ postavljenih postojankah spo¬ sobne biti le umikalni boj, med tem pa bodo moi - ali napeti vse sile in se pripraviti na vse žrtve za boj za svojo lastno neodvisnost. Po zaslugi predsednika Var- gasa je položaj tako jasen in svarilo tako nezmotljivo, da se morejo udajati kakim iluzi¬ jam samo še oni, ki so brez¬ upni gluhi in slepi. Junija, STRAN 2 "NAPREDEK” iaLASIL.0 IN LASTNINA SLOVENSKE SVOBODOM1 SELNE PODPORNE ZVEZE. IZHAJA VSAKO SREDO Cene ojlaita: Ma ptlM »m p—■mrraltre; a palec ta društva Naročnina u člane 78« letno; ta nečlane 8LS8; ca tnsaenutT« 82.8® PROGRESS JFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRES¬ SIVE BENEFIT SOCIETY Owned and Pnbllshed by the Slovene Progressive Fmelit Societjr ISSUED EVERT WEDNESDAY Subscription (or members 8-78 per year — forsifn eountries 82.00 nonmemben 8L58 Advertising rates: 40c net (or individuals; 35e net ( or socletie« _ VAPREDEK 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O Naslov uredništva in upravništva: 6231 ST. CLAIR AVENUE Teiephone: HEnderson 5311 sovražnih namenov proti državam ameriške hemisfere, je treba vzeti na znanje kot odprto deklaracijo vojnega namena proti Zedinjenim državam in ostalim ameriškim republikam. Mar zgodovina nacizma ne priča, da se je Hitlerjevo zagotovilo varnosti v slehernem slučaju iz¬ kazalo za poljub smrti? Da je vsak narod, ki je bil deležen tega zagotovila, poginil? Amerika je mogočna in bogata po svojih materijal- nih virih in po svoji moralni sili. Ampak ta sila ni orga¬ nizirana in ne disciplinirana za obrambo. Od tega, da brez zavlačevanja vse svoje sile strne v eno mogočno falango ter se pripravi za boj, je odvisna njena usoda, in usoda civilizacije. Ameriki, ki je zrastla iz ubežnikov pred tiranijami starega sveta, je v trenotku, ko se Evropa pogreza v temo, dan mandat, da krčevito prime bakljo 'civilizacije ter jo drži kvišku, dokler narodi, ki jih.jg podrl val barbarizma, zopet ne najdejo poti nazaj k vrednotam, ki za znak kulturnega človeka. štev sklenili na predzadnji red¬ ni seji. V zadovoljstvo vseh navzočih je bilo sklenjeno, da Skupna društva priredijo sku¬ pen piknik vseh društev SSPZ v Chicagu. Na isti seji je bil m „, da v združenju in <**■ ' 1C “za društvo Balkan, «■ 2“ VOLUME IV. m NUMBER 203 Entered as Second Class Matter August 5th, 1936, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912. NA BRANIKU CIVILIZACIJE a - OJNI VIHAR preko oceana se bliža svojemu usod¬ nemu koncu. Evropa kot smo jo do sedaj poznali, - je prešla v zgodovino in se nikdar več ne dvigne. Francija je na tleh, poražena vojaško in moralno. Anglija in njen imperij sta pred razsulom. Evropi vlada danes Adolf Hitler. Italija je za vse praktične svrhe nemški protektorat in Mussolini samo sluga nemškega firerja. Evrope v starem smislu ni več. Danes je tam samo Velika Nemčija. Male države, ki so nominalno še samostojne — Jugoslavija, Romunija, Grčija; Ogrska, Turčija, in Špa¬ nija — edinole čakajo ukaza iz Berlina. Njih ko-ordina- cija bo izvršena, kadar in kakor bo ukazal novi gospodar Evrope. Rusija, ki je po Monakovu pretrgala vse stike z za- padom in sklenila sporazum s tretjim rajhom, je v zadnjih dneh absorbirala tri male baltiške države, Litvo, Latvijo in Estonijo, če je to storila na svojo odgovor¬ nost ali sporazumno s'Hitlerjem, ni znano. In je tudi brez pomena. Ako je računala na dolgo vojno, v kateri bodo nacijska Nemčija, Francija in Anglija izkrvavele dc onemoglosti, nakar bo ona stopila na pozornico, da za¬ vlada razbitim ostankom Evrope, se je strahovito uraču- nala. Vojna ni bila dolga in še zdaleka toliko uničevalna da bi mogla Rusija v bodočnosti igrati kako vlogo v evropskih zadevah. Hitlerja je dvignila na višek vojaške in materijalne moči in v roke mu je dala gospodarske vire in pplitično oblast, ki se raztega nad vsem kon¬ tinentom Evrope, od arktičnih pokrajin Norveške pa dc Sredozemlja, od Dardanel pa do Angleškega kanala. Tej kolosalni sili je prav tako malo sposobna kljubovati kot Velika Britanija, katere kapitulacija je neizogibna, mor¬ da .v teku nekaj tednov, morda v teku nekaj dni. Rusija več ne šteje kot aktivna sila v oblikovanju Evrope. Stavi¬ la je vse na eno kocko in — izgubila. Danes se nahaja tam kot Zedinjene države, s to važno razliko, da ima ona Hit¬ lerja za soseda, ki lahko vsak čas vdere v ruski teritorij dočim se med Hitlerjevim imperijem in Zedinjenimi dr¬ žavami nahaja Atlantski ocean, ki navzlic temu, da ni več tako širok kot je bil nekdaj, vendar daje Ameriki prilož¬ nost, da organizira svoje sile za obrambo zapadne hemis¬ fere. Padec evropskega kontinenta pred silo nacizma j c dogodek, ki mora vsakogar, ki še čuti človeško, pretre¬ sti do mozga. Ampak ne smemu se pustiti vdajati čustvom. Gonjev in trpki občutki ne pomenijo nič. Treba je zreti faktom v obraz in misliti realistično. Vprašanje za Ameriko — za nas, ki smo državljani ameriške repu blike — je, kaj sedaj? Kaj storiti, da tudi za Zedinjene države ne bo prepozno, kot je prepozno-danes za ljudstva pred par tedni še svobodnih evropskih držav? Jasno je, da se Amerika danes nahaja ravno tam, kjer sta se po Monakovu nahajali Francija in Anglija. Hitler se ne bo zadovoljil z vlado nad Evropo; on hoče postati diktator nad vsemi narodi sveta, nad vso zemelj¬ sko oblo. Nacijska propaganda ni tega nikoli skrivala, in prav kot je Hitler izpolnil vse grožnje, ki so se nanašale na evropski kontinent, prav tako bo dobil oblast nad za- padno hemisfero, razen ako gre Amerika takoj energično na delo in zgradi tako mogbčen obrambni aparat, vojaški in moralni, da bo nepremagljiva na zno¬ traj in na zunaj. Ako bo zadnja demokracija na svetu sledila stopinjam Chamberlaina in Daladierja in se varala z upi na mirno sožitje z nacijskim zmajem, tedaj ni rešitve zanjo. Pogina more rešiti ameriško ljudovlado samo odkrito priznanje, da stoji danes Amerika pred križo, pred kakršno še ni stal noben narod v moderni zgodovini človeštva. Na njegovih ramah je usoda civi¬ lizacije. Ne varajmo se, ne vdajajmo se lažjivim upom! Pred par dnevi podano zagotovilo Adolfa Hitlerja, da nima V nedeljo 30. jun. proslavijo Skupna Društva SSPZ v Chi- cagi ZVEZIN DAN z velikim piknikom na izletniškem vrtu ROMAIN GROVE, ki se naha¬ ja na 123. cesti blizu Union Avenue. Na istem prostoru se je lani vršil piknik Trail Blaz- er Juniors. Pikniški odbor je pripravil zanimiv program, ka¬ terega se bo izvajalo popoldne in zvečer. Popoldne se vrše tekme v ba¬ linanju med moškimi in ženski¬ mi skupinami, kakor tudi razne tekme in igre za člane in članice Vrtcev. Zmagalcem bodo podar¬ jene primerne nagrade. Zvečer re bodo v paviljonu kazale pre¬ mične slike pod oskrbo Majka Vrhovnika. Prikazani bodo raz¬ ni prizori izza prejšnih priredb -Jkupnih Društev, slike 7. red¬ ne konvencije SSPZ v Indiana¬ polisu, slike 10. redne konven¬ cije, ki se je vršila maja me¬ seca letos v Clevelandu, in dru- /;e zanimivosti. Popoldne in zve¬ čer se vrši tudi ples, za kate¬ rega bodeta igrala popularna Iradišek in Omerza. Omenim naj še, da bo brat Vrhovnik imel na razpolago svo- o kamero in bo filmal razne za- iimive prizore in skupine v barvnih slikah. Torej dekleta, pozor! Pikniški prostor Rom ian Grove je zelo pripraven za vrt¬ ne veselice, ne samo radi tega, ker ima obsežen plesni paviljon in velik, senčnat vrt, temveč tudi radi dejstva, ker se naha¬ ja v mestu in ima dober dostop bodisi s avtomobili ali s po- idično železnico in busom. Za avtomobiliste je najbolj pri¬ pravno vzeti Halsted Street do 123. ceste, nato kreniti pol bloka vzhodno do prostora. Oni, ki se poslužijo cestne železnice, naj tranšferirajo iz tramvaja na bus na Halsted cesti, in se pe¬ ljejo do konca. Bus se obrne nazaj proti mestu ravno na 123. cesti, skoraj tik vrta. izvoljen pripravljalni odbor, da uredi vse potrebno, kar se tiče piknika. Ta se bo potrudil, da bo piknik v vseh ozirih vzorno izveden in da bo občinstvo v vseh ozirih zadovoljno. Nadalje želim članstvo opozo¬ riti, da bo ta piknik v resnici nekaj drugega kot so običajne priredbe tega značaja. Bo to proslava dneva SSPZ v Chicagu pri katerem sodelujejo vsa tu¬ kajšnja društva in mladinski Vrtci. Ta proslava se bo vršila na zabavišču Romain Picnic Grove na 123. cesti in Union Ave. Ta prostor je bil izbran, ker je pripravljalni odbor spre¬ videl, da je najbolj pripraven, kar se tiče vožnje, oziroma da se članstvo lahko udeleži pik¬ nika za prav male stroške. V prihodnji izdaji Napredka bo opisan tudi kažipot točno in pra¬ vilno, da se bo vsak vedel rav¬ nati I in bo brez neprilik prišel na prostor. Odbor se je tudi potrudil, da bo na tej proslavi oziroma pik¬ niku čim več zabave in razvedri¬ li za vse navzoče. V ta namen Perko, ?? h N St ^c.-pisnih Anton C. Ermenc, Za združenje velandski Slovenci na pl . se pridružiti tej naroda l j* pomembni ustanovi. ele ' Slovenska šola je s 1. iu .. letos zaključila 16 letnih s?** 1 pouka v slovenskem j ezik Zot > teh letih je mnogo uč etlCev učenk obiskovalo razrede, terih je danes že precejš n °< 4 a . J e Št*. Milwaukee redna vilo tudi očetov in mater, y • Deseta ma nj so se ti učenci ^ m/Kcc Wis. — wcov 7 i an “ u ^nci Qk aunvv, nami- „tili s poukom, ki so ' konvencija je » ^ ^ stm ^ .J ga z % Vse napredno f iVdi. da selilo njenega konca, bodo izpolnjene nase 1 Hitler je potegni _ On je nostjo lahko trdim, da Sl §ur. . J e Slo, venska šola mnogo koristii a (naije na 3. str.) na. smo očaranje nns Anglijo in Francijo. hitro. odborniki nas vlečejo ze dvajset let in kakor a, ^ ng bo megtu ubit od padle zavedno Manstvo za vselej ob- delu v hosti dne 30. aprila. maselj lawrence Vabi se torej vse člane SSPZ v Chicagi in okolici na udelež¬ bo. Zanimivosti in zabave bo v obilici do pozne ure zvečer. Društvo TRAIL BLAZERS, štev. 197, SSPZ, , priredi VE¬ ČERNO VRTNO VESELICO (MOONLIGHT PICNIC) v so¬ boto 13. julija v GANO FARM- ERS dvorani in vrtu. Podrob¬ nosti kasneje. M. G. Kuhel DOPISI IN POROČILA ČLANSTVA e ja vzhodno-ohijske fede¬ racije SSPZ Barberton, Ohio. — Zastopni- :i društev, pripadajočih federa- ;iji SSPZ v vzhodnem Ohiju, so prošeni, da se udeleže redne fe- ieracijske seje, katera se bo številno. Člani, ki se piknika ne bodo udeležili, bodo plačali 25c v društveno blagajno. Vabimo tudi bližnja društva, da nas po- setijo na ta dan, ker poset ob priliki povrnemo. V slučaju dežja, kot se dosti¬ krat rado pripeti, so nam člani /ršila dne 30. junija v Salem, j gjqpj obljubili dati dvorano na Ohio. Pričetek ob 10. uri dopol- razpolago . Kakor vi< jite, smo se Ine. Po seji se bo vršil piknik la istem prostoru, ki je dobro joznan v omenjeni naselbini, kajti tam prireja piknike in iruge zabave salemsko občin¬ stvo v splošnem. Zato sem go- ov, da boste prostor našli brez /sakih težkoč in da se bosta pripravili na vse. Poročati imam žalostno vest, da je smrt vzela iz naše srede dolgoletnega člana Štefana Be- lenčiča, ki je umrl 2. junija. Po¬ kojni je bil 58 let star in doma iz Hrvaškega. Pobrala ga je . naduha. Njegov pogreb se je ukmka udeležbi vsi zastopniki ^ 4 ja ob veliki U(Mežbi er pripeljali s seboj dosti po¬ je bilo sklenjeno, da vsako dru¬ štvo pošlje eno ali dve skupini na tekmo v igranju baline, in za prvenstvo se bodo tudi pri- poznale nagrade. Br. Vrhovnik bo ob tej priliki snemal pre¬ mične slike, ki bodo skrbele, da bo spomin našega delovanja ži¬ vel, ko nas bo že krila črna zem¬ lja. Obenem pa nam bo br. Vrhovnik pokazal slike, ki so bile posnete v Chicagu pred le¬ tom dni, kakor tudi prizore z 10. redne konvencije, ki se je vršila prošli mesec v mestu Cle¬ velandu. Za one, ki radi plešejo, bo igrala godba Frankyja Gra¬ diška in Tonija Omerze. Torej člani in članice, rezer¬ virajte dan 30. junija za obisk “Dneva SSPZ” in pripeljite svo¬ je prijatelje in znance, da bo naša slavnost čim bolj uspešna. Uljudno vabimo tudi članstvo iz drugih naselbin, da nas '‘po- setijo in se nekaj ur zabavajo s članstvom chicaškega mesta, ker upam, da na tem pikniku bomo vsi navzoči. Za pripravljalni odbor: Victor Zupančič računalo z njimi. Pravila govorijo, da ima kon¬ vencija polno oblast, m tu na¬ stane vprašanje, za koga. za par odbornikov, vse drugo mora pokorno kimati. Izgovar¬ jajo se: “Ne moremo, ker po¬ stava ne dovoljuje. Odvetnika nismo vprašali za svet. Izvolimo združevalni odbor in dajmo te mu odboru polno moč in seve¬ da tudi dobro plačo, ker ta od¬ bor ima strašno veliko dela, delo pa zahteva plačo. Izvolimo v odbor može, da bodo resnično delali za združenje.” Pride na glasovanje ali boljše rečeno ime¬ novanje. Izvoljeni so samo tisti, ki znajo dobro govoriti v ko¬ rist združenja, v žepu nam pa 'fige kažejo. Seveda, enega mo¬ ramo pustiti notri v odboru radi lepšega, ker tako ne bo mogel nič napraviti, ker večina zmaga. Zato smo ga bacili tudi ven iz glavnega odbora. Bratje in sestre SSPZ, vpra- delu v hosti dne 3U. aprila, t. ] v Hoquiamu, Washington. p 0 ' kojni je bil rojen leta 18% J Spodnji Loki, občina Krašnja v kamniškem okraju v Sloveniji Pokojnik je bil baje še samec i t zapušča tu še živečo mater j, dva mlajša brata. — Bil j e ^ društva štev. 187, Hoquiam Wash., od leta 1925. Društvo št. 24 Milivaukee, Wis. — Združe¬ valnemu odboru S. S. P. Zveze: Naše društvo je na svoji redni seji dne 9. junija 1940 sklenilo, da se pošlje apel na združevalni odbor in sicer sledeče: na pokopališče sv. Terezije. Dra- ,etnikov. ^ g j sobrat, zelo te bomo pogrešali Piknik se bo vršil v korist. med nami, še bolj pa Tvoja dru- Združevalni odbor naj gre ta¬ koj na delo, da se združenje prej ko mogoče uresniči, ker kakor razvidno iz pogodb, so pravice članstva zajamčene po našem mnenju v vseh ozirih, in BARIN IVAN, umrl v San Pedro, California, dne 8. maja, t. 1., vsled starostne oslabelosti srca. Pokojni je bil rojen l e t a 1876, v Prviš Luka, št. lij, opština Zlarin, kotar Šibenik v Dalmaciji. Bil je tu oženjeni član društva štev. 124 v Angelesu, Cal., od leta 1913 tu bratranca, v stari domovini šam vas, koliko časa bodemo še pa enega brata. Član je bil dni GOLEŠ JOHN, umrl 5. maja t. 1., v Indianapolisu, Indiana, vsled kronične srčne napah Rojen je bil leta 1877 v Ster- mici, občina Savonje, Italija. Bil je samec in trpeli to norčevanje iz nas član¬ stva. Moje mnenje je, da ima¬ mo zadosti tega. Bratje in se¬ stre! zahtevajmo splošno glaso¬ vanje, da bo tudi članstvo po¬ kazalo svojo moč. Veliki pred¬ sednik A. Lincoln je rekel, da ljudstvo se da vleči za le nekaj časa ali ne zmerom. Tako mo¬ ramo tudi mi storiti, ako hoče¬ mo tako dolgo zaželjeno zdru¬ ženje, ker nam je v teh kritič- Pa., leta 1916, umrl pa je M nih časih tako neobhodno po- član društva štev. 189, v Cover-1 štva štev. 22, v Indianapolisu Indiana, od leta 1912. BRAKUS MARTIN, ubit rovu dne 26. aprila, t. L, ? Coverdale, Penn’a. Pokojni jt bil rojen v vasi Trbovnje, Drniš, kotar Knin, Dalmaciji, kjer živi njegova družina. Po' kojni je vstopil v to Zvezo pri društvu štev. 140, v Donoi trebno, ker kolo časa se čedalje bolj hitro vrti. Pozdrav vsem čitateljem Na¬ predka in članom SSPZ. Joe Widmar, št. 24 ne vidimo nikakšnih zaprek in d n ^ ^ . - zadržkov za takojšnje združenje. ! spjpj 3 Z ruzitev izvrši Društvo št. 48 Arnia, Kan. — Društvo št. 48 je na svoji seji dne 9. junija vzelo v pretres združitev slo¬ venskih podpornih organizacij in zaključke 10. redne konvenci¬ je glede te zadeve. Društvena seja je soglasno sklenila, da se poziva sedanji združitveni od¬ bor, da gre resno na delo, da pride čim preje do združitve. Nadalje je soglasno sklenjeno S j Izjavljamo torej, da če je po-| dale, Pa. KELAČIČ JOHN, umrl 8. j| nija, t. 1. v Johnston City, nois. Rojen je bil leta 1888 selu Graberec, opština Dobrav: kotar Belovar na Hrvaškem. I zapušča soprogo Mary, rojeno l Belobrajdič. Bil je član društvaj štev. 67, v Johnston City, nois, od leta 1926. ederacijske blagajne m za do-, žina Bodi Ti blag sp0 min, dru-j trebno in za k on i t o, da nam je 1 aro postrežbo kot tudi za one, j £j n j pa na g e sožalje. d se radi vrtijo, bo za to pri¬ pravljeni odbor vse poskrbel v] .lajlepšem redu, tako da bo za¬ dovoljnost med vsemi, mladini in starimi. Anton Mele, tajnik št. Frank Štrukelj, predsednik Matt Ulepich, tajnik KOŽELJ PETER, umrl v 0 cagu, III., dne 16. maja, t. vsled raka na želodcu. Pokoja: I ki je bil tu oženjen, je bil r°j ell | leta 1895 v vasi Mile, občili Šenčur pri Kranju na Gorenj"I skem. V SSPZ je pristopil lebI 1913, k društvu št. 80 v H er I menie, Pa., umrl pa je kot i štev. l, v Chicagu, IH. Seja prestavljena Detroit , Mich. - Naznanjam I organizaciji ali drugi vseeno, če v dosego združenja] 59| se finančno premoženje in po-i D .. . , --—— ... - hištvo in vse vrednosti prepiše Slovenske šole SND J uni J a > t- k v zavodu Allegb eB ' PLUTE JOHN, umrl dne in odstopi, izroči v roke eni: Cleiol nnr i ^ okraja, v Woodwille, Pa., vsta j venske šol^S^N d!^ 1111 * Slo "| rosti 73 let - Rojen je N " Doma - — Po 186fi v Roro/i „ 0.1 nh bil Prav vedeli bi bili ako bi io Na7om7n članicam drušUa^! *°T^onca j ? P °7 Sem lo ' ^ ^ Precej^o b ?utn" 2i ~ T Ber ? či vasi ’. ’ ak ° bl 3 ° ; 220, da je biio na zadnji seji, ki | d f a ce do druženja,! vendar končno nastopi “ J aj Crn0melj “ ° v., -i o • •• , , i da bo to premoženje ostalo in ie v , bLO PUo polet-1 skem. Pokoini ie bil samecP nas br. glavni blagajnik Mirko! se J e vršila dne 2. junija skle-; M _ m ? e ' b P°mladi itak -- -- 1 OKOjm je Su-i na omenjeni dan primahal med j n „ , . . „ . [niptin nf) ž p seie tekom prišl ° v eno Magajno, in da bo ker je bilo vedr!! msmo .°P azili ,. Pušča pa več ožjih sorodnih’ G. Kuhel iz Chicaga. Z zanima- n L n °, da se nase se e tekom upravljala in vodila vse hladno , d ne Pnjetno im Pei#!* vti „ p julija in avgusta vršijo prvo f F , J , , vuuua vse niadno vreme. S tonlimi ■ vtlse i J , , , _ 6 • i to ena uprava ali oblast, v sku- ki smo jih p » pi mi dnev i pen dobrobit vsega članstva. krasnem J,? 11 ®! 1 ® deležni vi avgustu, 1909, k društvu njem sem čital njegove pod naslovom “Izza konvenčnih soboto ob 7. uii zvečer neprijetno in raznih krajih države Pfiuu® kulis” in posebno tista o kon- Opozarjam tudi nadzorni od- venčni sliki je prav dobro pogo- i bor, da pride malo prej, da bo dena. Kaj pa če bi opisal še ti- knjige pregledal. Prosim člane Zatp naše društvo apelira in pošilja to izjavo na združeval- = I ni odbor in v glasilo Napredek, | vanije. K SSPZ je pristop deljcTogiedujemo, ZmTo° ?°’ V Bishop ’ Pa ” umrl iJ Vsako nedeljo se' vrši več™ 0 ~ S * ; ^ dan društva šteV ’ ^ # sto. kar se je zgodilo na petek?; in članice, da upoštevajo to na- da ti SIani skupno JnTcTsamJ: P^nikOT 'Ari”."]!' J5sW f* Pozdrav vsem deiegatom 10.,znanilo in da se v polnem števtln, „„ deIajo , ta^Sli tol - *>ovek pote o^a" ? združenja rešen nemudoma, da sli, da bo s svoio t’ U mi ‘ I prt tem pokojnik«. »>' ne zaspi za dobo štirih let spa- največ boristilttu ? 0 ,® 03 « 0 rem “ J e ta Zveza nje pravičnega re se narod zbi a ' ° k0H kate ' «.000.50 v bolniški Prosimo tud, ostalo čianstvo, Eden „ajvaT„ e « ih - i ««5.00 v starosti in $92.91 «* da upošteva ta nas apel, ga pol. poletju ie J! ? lzletov ’ t' redni - - ■ ” r# redne konvencije! udeležijo seje. Mat Mochnik, Bratski pozdrav! tajnik federacije in Frank Režišnik, tajnik bivši delegat. 1 - Dan SSPZ v Chicagu Chicago, IH — Dasiravno je Piknik društva št. 59 Conemaugh, Pa. — Društvo že slehernemu članu in članici št. 59 je na svoji redni seji skle- znan sklep Skupnih društev SS- nilo, da priredi 28. julija piknik PZ v Chicagu, se mi vendar zdi na Bon Air. Torej člani in člani- umestno, da sporočam javnosti, ce, prosim, da se udeležite polno-1 kaj so zastopniki Skupnih dru- -r-i FU1 - poietju je hrp^ a v It; ani jDodpor e“°rSAi n 2 , aht r a ‘-I Slovenske šott nik > še plačitev smrtnine nj< kojšnje združitvene konference 1 St Clair A in rešitev te naloge - združi-]^ letos vrši v^’ tev vseh naprednih in foi ■ La na dediču ln ta k piknik podpori. Poleg teg a F • ,g 0 ve« svota $50Q.00- LJilJ 7, 77“— | ‘-‘•vo vrši V nedel-in Jo ■" se ! skupaj se je izplačala « a podpornih & TZŠfr* # _ - danjih kritičnih časih r a zvidi-1 dS^^t JaTtS^ »''kaSro^' , _ P U VS1 cle- asesment. Slovenska Svobodomiselna rna Zveza Podpoi USTANOVLJENA 1908 INKORPORIRANA 1909 ILL. GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET CHICACO Telelon: PULLMAN 9665 mCAGO ’ UPRAVNI ODBOR: JOHN KVARTICH, predsednik, 411 Statinn oh,.* t. RUDOLPH LISCH, podpredsednik , EOnštrf WILLIAM RUS, tajnik, 245-47 West inL Cleveland, O. Z S TZ - ■“““ **!”*. « »S£f*“• ,Pa. cago, 111. MTRKO KUHEL, blagajnik, 245-47 West ifnrrt en-- *. . MICHAEL VRHOVNIK, direktor anlleško 3 S hlCeg0 ’ m - NADZORNI ODBOR: WILLIAM CANDON, predsednik 1058 P ot <-.i JOSEPH H. GRILLS, Box 69, Moon Rm p a St " Cleveland , O. JOHN MAREN, 618 W. Pierce St., MUwk^ee, Wls. POROTNI ODBOR: FRANK PUCEL, predsednik, 17921 Delavan Road, Cleveland Ohio FRANK MEDVED, Box 40, Yukon Pa Cleveland, Ohio VINCENT PUGEL, 1409 South 56th St., West Allis, Wli. UREDNIK-UPRAVNIK GLASILA: VATRO J. GRILL, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI ZDRAVNIK: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Dr. Ivan Lah: MN HDTKI (Odlomek iz “Druge knjige spominov” pred par leti umrlega slovenskega pisatelja.) Boji, ki so se razvili v začet¬ ku avgusta 1917. na vsej ro¬ munski fronti in se končali 19. avgusta z veliko bitko ob Se- retu, so dobili “častno” ime “ro¬ munska Marna,” ker so imeli za Romunijo isti pomen, kakor “čudež na Marni,” ki je v za¬ četku vojne rešil Francijo. “Na treskom in gromom začelo ogla¬ šati drugo grmenje in je pri¬ letelo preko griča več dobro merjenih strelov. Nastala je ob¬ ča zmešnjava. Kaj je to? Na¬ pad? Šarži so letali kakor besni in zbirali svoje čete. Grom to¬ pov je rastel z divjanjem ne¬ vihte. Streli so padali v gozd svidenje v Jassyju,” je rekel 1 in klestili drevje z divjim hru- general Mackensen, ko je odha¬ jal k svoji armadi, a ob Seretu jc doživel ta nepremagljivi nem¬ ški general popoln poraz in zad¬ nji ostanek svobodne Romunije, ščem. Zdelo se je, kakor da je sodni dan. Prirodne sile so tek¬ movale v boju z moderno teh¬ niko. Vojaki, ki so se v začetku nevihte zatekli pod drevje, so Rekel je, da se čudi, da Dunajčani nimajo pravega ela¬ na, za kar so ga nekateri pravi Dunajčani precej grdo pogleda¬ li. Ko smo dospeli na vrh, so se pred nami razkrili rjavi bre¬ govi Sereta. Globoko med nji¬ mi se je valila kalna reka in za njo so se razprostirale ne¬ jasne, valovite planjave. Seret, Seret! Kdaj bi si bil mislil, da bom stal na tvojih bregovih! Daleč me je zanesla ta čudna pot sko¬ zi svetovno vojno! Toda preko teh pokrajin so prihajale pred stoletji prve slo¬ vanske družine na Balkan. Tu so potovali naši pradedje iz svo¬ jih prvotnih bivališč po pro¬ stranih pokrajinah za Karpati proti jugu, da si tam osvoje no¬ vo domovino. Kje so narodi, ki so se vsipali ob teh bregovih iz Azije v Evropo? Seret, Seret! Na tvojih bregovih sem. “Pfui, wie das stinkt!” je pr¬ idal major in ukazal sestop na¬ zaj proti dolini. z glavnim mestom Jassy, je bil bežali na piano. rešen nemške poplave. Ofenziva, ki se je začela na gričih okoli Fokšanov, kjer se je bilo prej¬ šnje leto ustavilo prodiranje Nemcev, se je razvila v dve kr¬ vavi bitki dne 9. in 13. avgusta, ki sta prisilili Romune in njih zaveznike Ruse, da so se umak- Sredi plohe in oglušujočega grmenja je prišlo povelje, da moramo zasesti grič. Gazili smo v polnem blatu sredi dežja proti vrhu, kjer se je med dimom in gromom kazala zapuščena sta¬ ra cerkvica. Vsi blatni in pre¬ močeni smo zasedli grič, ki ga nili proti severu, toda ti dve ^ je k našemu začudenju nasprot- zmagi sta bili le navidezni in j na artilerija nehala obstreljeva- dne 19. avgusta je prišlo na ti. Tudi nevihta je kmalu poje- bregovih Sereta do velike glav-, ne bitke, v kateri je bila Mac- kensenova avstrijsko-nemška ar¬ mada razbita. Ostanke čet so prepeljali na Piavo, Mackense- nova zvezda slave je šla v za¬ ton. Kot prostak 24. dunajskega strelskega polka sem se tudi jaz njala. Vseokrog je zadihalo v nekakem blaženem osveženju. Čutilo se je, da je ta suha zem¬ lja, okoli katere so že ves teden grmeli topovi, potrebovala mo¬ če. Tudi mi smo bili po vročih prašnih dneh kakor <3- krepčani. žejna zemlja je popila udeležil te odločilne bitke in bil j vase mokroto in, ko smo po¬ legli po griču, se je razprostrla pred nami lepa hribovita po¬ krajina, polna bujnega zelenja ki je prikrivalo našim očem vse kar se joc M upo„ young nationalist movement as _a revolutionary phenomenon, dan. of society. In 1825 the Austrian emperoj gerous to people there studied too much’ ^Let the peasants work and not go to schoolI. Studyshould be derued Let the peasamt, _ ^ oiot^ninn nation had its only repre. Francis I said in peasants _ slovenian na tion "et thr P ea S ant; the Slovenian agitators were the so„ s « peasants! Vraz aroused the latent disposition of the age and prepatej (J the way for the nationalist idea, for his work was extensive, that S breadThrForlhisreason he thought he could disregard histori- the effect of his work is not so much in its depth as i: The resolution adopted by the Detroit lodge and published in a recent issue of Napredek, gives us a good idea o’f the feeling with which the delegates de- parted. Very likely there will be many more statements of a similar tone forthcoming soon after lodges hold their first meetings following the conven¬ tion. Very surely nothing was ac- complished that would inspire the membership to new ambi- tions for building up the or- ganization. Especially will this be voiced among youth, which realizes the urgent need for combining some of our scattered forces in the fraternal field for greater accomplishments in the future. Most of the younger members belong to two almost identical organizations,* which, combined, into one povvereful unit, could double its Service to the mem¬ bership. It seems hardly possible that the general membership will much longer tolerate a circum- stance wherein its repeatedly expressed desire for a vvhole- some merger with the largest and most Progressive fraternal organization, will forever be disregarded. Pushing on into the future, I find July 28 a crimson letter day. That’s vvhen the Utops lay off the bartending and ticket selling, and dash down to Nel¬ son Ledges for our o\vn outing. Our friends are ali invited, be¬ cause now, as always, the more, the merrier. Details come later, because you’ll only forget them if I give them now, anyhow. And don’t forget our July meeting, folks, let’s get up one super- swell outing. Okey? This is just a forewarning, everybody! Mark August 10 in y o u r be-sure-not-to-miss-this date book, because it’s the date of the Utopians’ Second Barn Dance. More later. Valeria A. tire tone of the convention on the issue. Those desiring a motive with which to confuse the delegates, eagerly grasped the opportunity afforded by the SNPJ letter (which further explained the cal evolution and deal with Slavdom aprioristically. Opposing Vraz’s approach is Prešeren s anah tic method of building up a vvhole structure from separate units. That is why % work is intensive, assured of lasting success, for it depends on method whether we reach our goal or not. This is his formula: A small nation needs a great culture; this culture has a methodic significance; in it is expressed the tendency of a small nation. Its path leads us, through the instrumentality of Slovenian na- tionalism, to the Jugoslav Idea, but not beyond it. Of course popu- lation is a more or less important national factor, but on the other hand it is also true that a nation needs politically independent masses just avvakening to a spiritual life, most of ali to culture, while stili remaining in the hands of destiny. The consolidation and organization of the masses is, hovvever, painstaking work done man to man, step by step, worked out of the real, basic con- ditions of life. It was for this reason that Čop disliked admirers of the masses (“Massen-AnbetheP’) and that the position of Preše¬ ren and Bleivveis was that of urgent individualization of Jugoslav- dom in the sense of a Slovenian nation existing as independent units but united with the other South Slavs. Prešeren responded so brilliantly to the contemporary Slavic movement that he be- came the national representative of the Slovenes the world over. He became the poet and teacher of his nation in the sense that he taught it the methodical procedure of solving the great cultural questions of human society. The cultural heir of Prešeren among the Slovenes, Fran Levstik,* clearly defined in 1863 the content of the Jugoslav Idea from the linguistic-literary standpoint thus: “The Slovenian and Croatian dialects may be comparedto two rivers flovving from one source, later going their separate ways, flovving side by side in different channels. For this very reason it is our opinion that it is unnecessary to dig other channels into which one of the channels may be completely drained, the water from it flovving into the adjacent channel. We must act according to the na¬ ture of the water itself, vvhich eontinually changes its course. We should take čare that both of the channels flow slowly into one channel, again, so that, as in the beginning, they will have but one source. CHAPTER XIV. f\ h * gh J,f vel of culture is not sufficient for an independent na- Every sensible member real¬ izes the position of those who hold office and what risking their only means of a liveli- hood means. Likevvise, every sensible member can compre- hend what purpose the leader- ship had in mind in stirring up confusion over the issue, in vvhich, consequently, it was put into committee. The fine suggestion made re- cently, stating that the SNPJ G f-irvno 1 l*-f rpi - ivji an — proposed merger plan), vvillful- complementarv to t° economic P r oductivity. These a« ly misinterpreted it, and threw higher culture vvbieh -° + Gr ’ ° r econom y foundation of al ’ m tUrn ’ has a ^holesome influence on the material forces of a nation. the delegates into disastrous confusion. That they succeeded in their purpose is evidenced by the fact that-at the height of debating, vvhich lasted more than a day, there were no less than six motions on the floor simultaneously, each designing solution of the problem. AH six motions were v subsequ e n 11 y vvaived' and a committee elected to carry on negotiation with the organizations concerned. There the issue rests today. Austria^in 18 «n ° f constitu tional government davvned i" tics attracted ®l° ve Res to the field of poli- culturally and tBnomioi™' ° IaSSeS Ca " SUrV ‘ Ve that ^ StF °® Very sharply, the convention brought out one unpleasant fact. It unveiled the startling truth that a well organized clique, even tho it is small, can override any proposition of the membership, contrary to the plans of that clique. consUtuUonEd S g^)vernment S ? rUC ^ Ure ° f the Slovenes in thiS age0£ Germanistih The Slat^aM^^ 11 Germans was centralistic and this Germanistic centralist in Austria -Hungary oppos^ cal or political nation a rt- n< ^ ^ avore d federalism. But as histon political indtviduSsm ^V int ° S °- called hiSt ° riC °' Hy one nation federalUm^forgettinTtha,?!? leade rahip of Bleiweis accepK ' 1 “? mand other federalists. bourgeoisie as vet tn their nobility gone and their primitive cnltlflf^ devel °Po d , It is now apparent that the veiled desires of some of the principle leaderg became para- should have sent at least one‘ moim t in opposing the merging representative to the conven¬ tion, to make any necessary ex- planations, comes, of course, too late. Before the convention, it vvould have been the proper procedure to bridge the gap in¬ to vvhich the vvhole discussion subsequently fell. Undoubtedly, it could have changed the en-. of the organization. It is quite possible they will succeed in crushing the overvvhelming de¬ sire of the membership on the merger issue, sacrificing there- by the špirit and enthusiasm for future vvork. It is hoped that the desire vvill be curbed. (Contlnued on page 3) primitive culture and ecrm V ° ° ped ’ onl y the peasant with ^ factor. It was only in Gam came into account as a politic ahy arisen, but even there it & & petty bourgeoisie had g radu _ therefore natural that aft +T aS Very fickle and unreliable. h ' va the bourgeoisie of the '