274, številka.
Ljieljaia, y četrtek 30. novembra 1905.
XXXV]
3*fctia wak #aa svečar, talall padali« ta prralk*, ter val)« po poeti »rejataaii aa avatro-ogrske iaiala aa via lata xa K, aa sel iata IS K, aa Satrt lata • K 60 h, aa aa aiaaaa t K SO a.  Za LJubljano ■ aa«UJanj«a na dan
,s   M v       b   atrl   Sti I ■       *«  SMsat t  K.  Kdor hodi »aa panj, plača aa vat lat« It K« aa »a? lata 11 Kt m Satrt lata 6 K 60 b, ia aa ntaaa« 1 S »0 h. — Za tuja dažei* tolika voč, aoiikor tnaU poŠtama.
s«a?aa araa latcdabna vpaSiljatva aaračntaa a« na aaira. — Za oznanila aa plačaj« ad peteroatopna eatlt-vrate pa 11 a, ee aa aa eaaaaUe tlaka onkrat, pa 10 h, «a aa dvakrat, in po b h, Čo ae  tiaka trikrat ali večkrat.
sa? aa
Dapla-
hrrale irankoTati. — Rakopifi a« s»a vraSaja. — Uredništvo in upravnlaivo Jo v Kaaflevik alioah it. 6, ta oiaar aradnutro v I. nadstropja, spravnitoa pa v pritličja. — Upravniitva naj a« klagoTalija poSJjati naročnino, rakiamaoi*
aananila.
H
f. j. adaahiiatratTvno • tvari.
Fosamesne številke po lO to.
„Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
Vabilo na oaročbOi
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na ovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ II'— I En mesec . „ 1 90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-— j Četrt leta . K6*50 Pol leta . . *, 13*— I En mesec . „ 2-30 JOT Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. 33T Ust se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vposije Iste ob pravem času.
Upravništvcs »Slovenskega Naroda".
Po deželnozborskem zasedanju.
i.
Klerikalci so rr čeli cbstrakeijo v deželnem zboru, kakcr je znano, prvotno zaradi toga, kar se volitve v odseke niso izvršile tako, kakor se oni hoteli in zahtevali.
Sfccro so pa uvid * de-
janje kakcr je obstrakcij . ai ima tako dalekosežne posledice, vendarle ne da zagovarjati s tako malenkostnim vzrokom, kakor je nepovoljno izpadla volitev v odseke.
Iskali so torej tehtnejSih vzrokov j in končno nas;?, da je sedaj veljavni j volilni red krivičen, ker ne daje po j njihovi sodbi dovolj številnega zastopstva večini kranjskega prebivalstva — kmetskemu stanu — v dež. zbornici.
Ta argument, ki je kil samo pretveza njihovemu neutešljivemu stremljenju, da si pribere večino ▼ deželnem zboru, se jim je zdel dovolj tehten vzrok aa obstrukeijo. Zato so se ga oprijeli a vso vn«o*n in goreč-
nostjo ter z emfazo zatrjevali, da ne pokopljejo svojega bojnega obstruk-cijskega kopja preje, dokler se ne izvede v deželnem zboru takšna volilna reforma, ki bo jamčila kmetskemu prebivalstvu v deželni zbor-nioi zadostno zastopstvo, to je pre težno večino.
V to bi bila po njihovem prepričanju najbolj prikladna taka voiilca reforma, ki bi slonela na splošni in enaki volilni pravic*. C-na so klerikalci to uvideli, so tako) zapisali na svoj bojni prapor volilno reformo na podlfigi splošne in enake volilne pravice.
Toda t k rat na politična konstelacija ni bila nič kaj ugodna takšni zahtevi. Zato so pri prihodnjem deželnozborskem zasedanju volilno reformo, sloneeo na splošni in enaki volilni pravici, zopet zbrisali s svojega programa ter zahtevali, da se naj volilna reforma izvede na ta način, da se uvsde po vzeru driavnozbor-skega volilnega reda nova splošna kurija s 6 mandati.
Deželnozborska večina je bila pripisf ljarr* sa to koncesijo, ako se volilni okraji istočasno primerno preurede. S tem pa zopet niso bili zadovoljni klerikalci, ker bi jim s pravično razvrstitvijo volilnih okrajev tudi taka volilna reforma ne zajamčila večine v deželnem zboru; zato so jo ravnodučno pokopali.
Letos pa, ko se je po vsi državi pričelo živahnejše gibanje v prilog sploini in enaki volilni pravici, so naši klerikalci zopet posegli po svoji prvotni zahtevi, naj se volilna reforma aa deželni zbor kranjski izvede na temelju »plofir-e in enake volilne pravice, ter slovesno izjavili, da ne odnehajo preje, dokler se ne izpolni ta njihova zahteva.
Ko ee je pred tedni otvoril nač deželni parlament, smo z osirom na ta slovesna klerikalna zatrdila v prepričanju da jih smatrajo resno, upravičeno pričakovali, da bodo klerikalci predložili deželnemu zboru zakonski načrt o v o 1 i 1 n i r e f o r m i, skrbno
in natančno sestavljen do najmanjših detajlov.
No, klerikalci so vložili v prilog volilni reformi, sloneči na splošni in enaki volilni pravici, sam? nujni predlog, ki je kuiminiral v nedolžni resoluciji, kt nima nobenega ptak-t'Čnega pomena, « mp&k je rgolj aka* demična izjava, kakršne vlada navadno nikdar resno ne upošteva.
Preje eo klerikalci prisegali, da ne odlože preje obetrukcijskega orožja, dokler ni izvedena volilna reforma. To se ni zgodilo, a vkljub temu so klerikalci odnehali od ob-strukcije in se zadovoljili z zgolj akademijinim priznanjem principa.
Štiri ltata je trajal boj, pokalo je, kakor ae pravi, gorovje, a rodila se je mala, neznaiina miška.
Štiri leta so tirali klerikalci pod pretvezo, da se bore za najsvetejše pravice narodove, brezvestno svojo obstruksijo v neizmerno škodo vse kranjske dežeie, sedaj so se pa, ne da bi prišli do cilja, za katerega so ee berili, klavrno umaknili preko šibke brvi resolucije za splešno ?n enako volilno pravico v v&rno zavetje
B :»j za volilno reformo v kranjskem deželnem zboru se je torej končal za klerikalce z veliko blamažo. Preje so kričali, da ne odnehajo preje, dokler se ne sklene volilna reforma, ki bi bila njim po godu, sedaj so pa opustili obstrukeijo, dasi so od svojega smotra oddaljeni še prav tako kakor so bili preje.
Ta blamaža je pa še tem večja, ser ae je baš te dni jasno izkazalo, da je bil ves ta klerikalni boj, ki je štiri leta zaviral redno funkcioniranje deželnega zbora in s tem povzročil ogromno škode vsemu prebivalstvu, brezuspešen, da je bil samo udarec v vodo. Opetovano snvo neglaš&i: v našem listu, da nima boj aa volilno reformo, slo-nečo na splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor, vsaj dotlej nobenega^pravega zmisla, dokler se dotično na-
čelo ne izvede pri volitvah v državni zbor. Kako prav smo imeli, dokazuje izjava ministrskega predsednika, ki jo je podal v torek v državnem zboru, v kateri se je kategorično izrekel proti splošni in enaki volilni pravici pri volitvah za deželne zbore, češ, da to načelo ne sme nikdar izriniti iz deželnih zborov interesnih zastopstev.
Vlada je torej načelna nasprotnica taki volilni reformi za deželni zbor, ki bi temeljila na splošni in enaki volilni pravici. Za tako volilno reformo so se pa borili klerikalci in se v tem boju posluževali celo obstrukeijo, ki je zasekala toliko ran naši deželi.
In vsa ta dolgotrajna borba je bila brez sadu, bila je docela brezuspešna!
To bo v zadnjem času brez dvoma uvideli tudi sami klerikalci, zato so še pravočasno pred vladno izjavo o deželnozborski volilni reformi — kapitulirali, se zadovoljili z akademično izjavo v prilog splošni volilni pravici in prenehali z cbstrukoijo. Zakaj ? Voda jim je Že tekla v grlo, zbali in ustrašili so se posledic nadaljne ob-strukcije!
Stranke o vladni izjavi glede volilne reforme.
D n n a j, 29. novembra. Češki klmb in slovanska zveza sta imela danes sejo zaradi govora m bi atrskega predsednika o volilni reformi. V slovanski zvezi se je izrekle k temu predmetu vee želj in pritožb. V imenu kluba bo govoril pri tozadevni debati posl. Sukl je, ki bo razpravljal tudi o ogrskem vprašanju z jugoslo-vaaskega stališča. — Češki klub je po dolgi debati sklenil, da se sestavi za Češko, Moravsko in Sle zijo posebna volilna komisija, ki sc mora Že sedaj baviti s pripravami za razdelitev volilnih okrajev.
V poljskem klubu so se udeležili debate tudi Člani gosposke zbor-
nice dr. M a d e y s k y, dr. B i 1 i n s k i dr. P i n i n s k i ter minister dr. P i e t a k. Seja je bila zaupna. Demokratična Člana dr. G rek in dr. Danic lak sta sc zavzemala baje za splošno volilno pravico. Skoraj vsi drogi poljski po-slaaci so proti splošni volilni pravici ter je splošna nevolja zoper ministra dr. Pijtaka, ceŠ, da se ni dovolj odločno zoperstavil načrtom ministrskega predsednika. Jutri zvečer se nadaljuje klubova seja.
Skoraj vse nemške stranke se tudi imele klubove seje, vendar se debata še ni dokončala, temuč odložila do takrat, da bo vlada predložila načrt volilne reforme.
Tri glavne skupine gosposke zbornice bodo imele jutri in peju-trišnjem posvetovanja o političnem položaju in pesebno o izjavi ministrskega predaedaika glede velilne reforme. Baren Gaatsch bo v petkovi seji gosposke zbornice govoril o vseh aktualnih zadevah, posebno o volilni reformi.
Kriza na Ogrskem.
Uporni komitatni in občinski zastopi.
BudapeŠta, 29. novembra. Za-stop glavnega mesta je imel včeraj pozno v noč sejo, ki je bila zelo viharna, na galerijah so bili krvavi pre tepi. Opozicija je bila v večini, vsled česar so se vse vladne naredbe zavrnile, med njimi tudi tista, ki zahteva izročitev prostovoljno plačanih davkov. Županu se je naroČilo, naj nozdravi v imenu prestolnice voditelje zdražene opozicije. Župan vsled tega najbrže odstopi.
Razpust državnega zbora.
Budapešta, 29. novembra. V resnih političnih krogih se zatrjuje, da se državni zbor v drugi peloviei meseca decembra razpusti, toda nove volitve se ne razpišejo, dokler ne nastopijo urejene razmere. Vladalo se bo brez parlamenta. Boj proti velikim županom.
K omamo, 29. novembra. Med prisego novega velikega župana K u-b i n j a je vrgel  vanj  grof Z i c h y
LISTEK.
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B.
(Dalje.)
LiiČane bi se dale vsekako vsaj deloma še rešiti za Slovence. Treba bi bilo le dobrega denarnega zavoda in slovenske šole ali vsaj ljudske knjižnice. Posojilnica pri Sv. Duhu je a rečna ustanovitev, a še bolje bi bilo, da se je ustanovila v Lačanah, kamor itak prihajajo Kapljam in Duhovljani s svojih hribov po raznih opravkih. Sicer pa je ravno letos neki strokovnjak na-svetoval, da bi bilo posebno v obmejnih krajih treba več novih denarnih zavodov. Liičane bi kile za to hvaležno polje. S slovensko šolo bi bile v očigled nemškim oblastnijam skoraj nepremagljive težave, a šlo bi tudi z zasebne slovensko Šolo pri dobri volji in primerni požrtvovalnosti. Ravno sedaj snujejo Nemci v teh okrajih zopet dve aovi nemški doli. Prva bo na Pesniškem vrha   pri   take zvane m „Kreutzwirtuu
sredi med Liičanami ia Sv. Jurjem. Prestor je podaril najhujši lučanski agitator dr. llierzer s pogojen, da bo nemški pouk. Ta šola bo namenjena za dele občine Klaajec in Gradišče, ki so, kakor imo videli, po veČini slovenski. — Druga nemška šela pa se ustanavlja dalje na jugu blizi Pesnice same. Manjka pa denarja. Ia tu se hočejo nemškntarji pelastiti neke zamotane zapuščine, katere zgodoviaa je vprav romantična. Dr. Al. Dral, rojea na graščini Langentbal pri Pesnici, se je v mladosti preselil v Bukarešto, ker se ma je doma penesrešila neka operacija. Tam je postal kraljev telesni zdravnik, in je tudi ostal do svoje smrti leta 1898. Zapustil je velike posestvo is 60.000 K v gotovini za šole, ki bi bila namenjena za viničarske otroke iz Kance in Dobrenj, katera okraja sta popolnoma slovenska. Na tej ljudski Šeli pa bi se moral poučevati tudi — rum unski in f ran c os k i jezik. Ker so ti pogoji pač skoro neizvedljivi, upravlja vso zapuščino finančna prokuratura, kateri je podrejen odbor 12 Maribor cev! In ti bi radi (spremenili oporoko v prid nemški šoli, čemur pa se protivi je Dobrenjčani in pokojnikovi sorodniki.
Tu je hvaležno polje za vaditelje mariborskih Slovencev in za politična društva. Poučujejo naj ljudstvo sistematično, a pri tem naj se osokolije iti po vsej Pesniški dolini do Lučan. Res, da slavensko prebivalstvo v teh pokrajinah ni politično procujeno, a narodna zavednost se vendar polagoma opri jem lje tal, kar se je posebno pokazalo pri zadnjem ljudskem štetju.
Nekaj naaovo priseljenih Slovencev je tudi še severno Liičan proti Arvežu, in sicer po ljudskem štetju iz leta 1900. v Hrastju (Krast) 16, v Hardeka pa 5. Leta 1880. niso v tek krajih Še našli nič Slovencev. V istini pa v ebeh krajih še razumejo vsi starejši ljudje slovensko, dasi o kaki narodni zavesti pri njih ni duha. Izmed šolskih otrok pa me je malokateri razumel, a še ti, ki so razumeli, so bili otroci priseljenih viničarjev. Tendar pa je v Hardeku še par hiš, kjer delema govore in molijo doma še slovensko.
Da se je slovenstvo vkljub vsem neprilikain tukaj na severu Se tako delgo obranilo, se je zahvaliti osamije-nesti v ssedgorjn. V kratkem pa zgrade takozvano Sulpsko železnico iz Maribora do Zelenega Travnika, na drugi strani
pa baje tudi iz Zelenega Travnika Čez Radeljsko sedlo v Vuzenico, da se dobi na ta način med Gradcem in Koroško, oziroma Tirolsko za 33 km krajša zveza. Ako se to izvede, bodo prepla vili Zgernje Slovenske gorice, Sakovsko in Sulpsko dolino ter pobočja Kozjaka podjetni Nemci tembolj, ker so pokra jine begate lesa, rud in vodnih sil. Slovenci bodo pod novimi vplivi seveda rapidno izginjali, ako se že poprej ne ukrene kaj v njihovo rešitev.
IX. Sv. Juri na Pesnici. Svi-čina. Gomilica. Ernož.
Pri Sv. Jurju na Pesnici je trirazredna utrakvistična šola.  V 1. in
2. razre n je učni jezik slovenski, v
3. razredu pa nemški 8 4 slovenskimi urami v tednn. UČiteljstvo je slovensko. Tndi cerkev je še popolnoma slovenska, dočim je občina že v nemškutarskih rokah. Sploh se ta župnija močno po-nemčuje, na kar deluje najbolj ondotni veliki posestnik, propadi deželnozbor-ski kandidat Damian. Posestniki so večinoma močno zadolženi ter vsled tega odvisni od nemškutarskih mogotcev. Sploh pa v tem kotu Slovenskih goric — severno in zapadno južne Železnice
od Maribora do Spielfelda — pravi posestniki Čimdalje bolj izginjajo. Vse lepe gorice z ličnimi hišami na vrhu so last aaestne in tržke gospode. Slovenci pa so njih viničarji. *) Temu propadanju je bila mnogo kriva trtna uš, še več pa strast za popivanje in kvartanje. Menda nikjer kmetje toliko ne kvartajo kakor v pesniškem okraju. Zelo bi bilo treba denarnega zavoda in ublažuje čega pouka. Sicer je v Mariboru slov. posojilnica, pa ima menda prevelik obseg in premalo pravega zaupanja med kmetskim prebivalstvom.
Sv. Juri je bila lokalija že leta 1787., samostojna Župnija je postal leta 1811. Šola je Še iz jožefinske dobe, v listinah pa se omenja prvič leta 1792. Prvi Štirje uČiteji so bili trdi Nemci. Za slovensko šolstvo si je pridobil največ zaslug lani umrli nad-učitelj Josip Druzovič, ki je prišel na šentjursko šolo leta 18G5.
*) Tu je bil neki Raičev prijatelj dober prorok, ki je vakliknil leta 1860: JM | da aa kakih 30—PO let bodo na teh lepih gri-fiih goepoake pristave in poletne etanisča ponosno se po ptujskem po^ji ozirale in ti krasni kraji se bodo v sto letih potnjili r datje »rih.)
črnilnik, da je bila njegova modra gala obleka vsa črna. Proti grofa Zichvju se je nvedlo takoj kazensko postopanje. — Kološvarski veliki Župan grof T e-leki je odstopil samo vsled tega, ker so njegovega edinega sina na gimnaziji vsi tovariši bojkotirali.
Dogodki na Balkanu.
Konflikt s Turčijo.
Carigrad, 29. novembra. Prebivalstvo otoka Mi ti lene se vede napram mednarodni posadki zelo hladno. Tudi turške oblasti so zelo rezervirane, dasi vljudne. Turška vlada je izročila velesilam formalni protest zoper izkrcanje mednarodne posadke na otoku. Svojim diplomatiČnim zastopnikom je turška vlada brzojavila, naj sporoče dotičnim vladam, da Turčija ne primakne niti pičice h koncesijam, kakor jih je namanil minister zunanjih zadev pretečeno soboto.
Konfiscirani carinski dohodki na otoku Mitileneso do-sedaj tako neznatni, da bi jedva zadostovali za zajtrk mednarodni posadki. Dne 28. t. m. so znašali ti dohodki komaj 50 K, sedaj pa ostane carinski urad zaradi praznika bajrama štiri dni zaprt.
Svarilo balkanskim dria-
S o ti j a, 29. novembra. Avstro-Ogrška in Rusija sta poslali bolgarski vladi noto, da ne morete trpeti stremljenja balkanskih držav, ki bi omajalo status quo. Velesile temveč upajo, da bodo balkanske vlade podpirale reformno delovanje v Macedoniji ter preprečile vsakršno revolucijsko gibanje.
Umor v Albaniji.
Bel grad, 29. novembra. Bolgar skd vstasi so v Skoplju umorili uglednega srbskega popa M i n o v i e a.
Položaj  na Ruskem.
Razmere v armadi«
Petrograd, 29. novembra. Vojaška oblast je ukazala zapreti v trdnjavo 230 vojakov, ki so nabirali prispevke za žrtve političnega gibanja. Komandiram vojaki pa so se zopersta-vili ter niso hoteli prijeti svojih tovarišev.
V H a r b i n u je bilo več častnikov aretovanih zaradi udeležbe pri re-volacijskem gibanju. Iz istega vzroka je general Linevič izključil iz armade 50 Častnikov.
V Moskvi sta bila dva častnika degradirana, ker sta se udeležila pogreba nekega socijalista.
Punti v Sebastopolu.
Odesa, 23. novembra. Nad Seba-stopolom je proglašena nagla sodba. Na vojašnicah plapolajo vojne zastave. Ako se uporniki do jutri ne vdajo, nastopi se proti njim z orožjem. Uporniki pa se niti tej grožnji ne uklonijo, ker imajo v rokah razen dveh vse utrdbe ter večino brodovja. Vlada je v obupnem položaju.
štrajk brzojavnih in telefonskih uradnikov.
Moskva, 29. novembra. Vsi uradniki pri brzojavu in telefonu so začeli Štrajkati. Tudi v Odesi, Rigi, Libavi itd. Štrajkajo. V s e brzojavne zveze a inozemstvom bodo danes popoldne pretrgane.
Splošna volilna pravioa v Italiji.
Milan, 29. novembra. Socijalno demokratična stranka priredi prihodnjo nedeljo velik shod za splošno volilno pravico. Govorili bodo trije poslanci.
Nemški državni zbor.
B e r o 1 i n, 29. novembra. Za predsednika je zopet izvoljen grof B a 11 e-strem; tudi podpredsednika ostaneta stara, namreč grof Stolberg in P a a s c h e.
Dopisi.
Iz Maribora. Dne 22 nov. smo imeli Mariborčani v Narodnem domu v veliki dvorani koncert slavne „Šoštanjske narodne godbe." Bilo je precej obiska, a mnogo jih je izostalo le, ker nihče ni mislil, niti slutil, da bi nudili ti mladeniči spodnje Šaleške doline toliko užitka. Vsi smo bili iznenađeni, Čudeč se spretnosti ne umor nega vodje g. Mazeja in njegovih mladih šolarjev. Ker ravno radi godbe sedi občinstvo vedno prerane, ne da bi jo slišalo, misleč da se ne more po-spetf &aka stranska godba do dovršenosti hočemo spregovoriti nekoliko o teb vrlih igralcih in opozoriti občinstvo na nje, smelo trdeč, da gre tej godbi na slovenskem prvenstvo in zasluži po vsem, da jo povsod podpiramo ; zakaj za ajo tiči Še narodnostni moment; po misliti moramo, da ima sedež v Šoštanju, tej lepi vztrajni slovenski posta-janki. Godba je nastopila v dveh oddelkih, kot orkester in kot kapela s samimi pihali. Že v orkestru je dobila z vzorno čisto intonacijo in točno preciznostjo v izvajanju poslušateljstvo zase. Navdušenje in odobravanje pa je rastlo pri oddelku s pihali od točke do točke. O nečistosti v intonaciji in neskladnosti v ritmu, s katero se mora boriti v začetku vsaka godba zlasti na taka pihala ne opaziš niti sence, glasovi ti dene na uho v tako kristalno Čisti harmoniji, kakor da bi poslušal igro starih, na svojih godalih vsestransko izvežbanih mož. Posebno ugodno vpliva tudi skrajna točnost v taktovnem in ritmieaeni izvajanju, katere smo sicer vajeni le pri vojaških kapelah. Soštanjska godba ne nudi obsežnih del blesteče zunanjosti in drznih produktov orkestralne tehtnike, temveč solidne lepe domače skladbe odlične glasbene vrednosti, katero spravi v vseh posameznostih do temeljite, po popolne veljave. Med svojimi člani ima pa mlade može, ki igrajo celo sol< partije večjega obsega in težje vrste do vršeno glede tehnike in glede glasbenega umevanja. Skratka: Soštanjska godba tvori pri svoji mladosti temeljito solidno stavbo, ki se pod vodstvom vseskozi spretne in srečne roke njenega glasbeno lepo naobraženega vodje, g. Mazeja lahko povzpne in razvije do veličastnega svetišča boginje „muzike". Opozarjamo s to kritiko zlasti Ljubljančane in Tržačane, da se prepričajo sami,  da   zaslužijo    Soštanjci  to po-
hvalo v polni meri, kadar bodo kon-certirali v Ljubljani oziroma v Trstu.
V+Z.
Iz Opatije. Nemci kot vsekdar in povsod so začeli tudi tu zabadati svoje prste v občinske stvari. Nedavno se predložili hrvatsko slovenski stranki, da stopi a njimi v kompromis in so postavili pogoje, pod katerimi bi soglasno s hrvatsko slovensko stranko delali za eno in isto stvar; zahtevali so namreč, da se vzame v občinski svet 10 njihovih kandidatov. Torej zahtevajo 10 kandidatov kar tako brez borbe. Seveda je hrvatsko-slovenska stranka pretrgala vsako nadaljno pogajaaje z njimi. Ta struna se jim je torej pretrgala in začeli so natezati drugo; namreč začeli so letati naokoli in pobirati polnomoČi in agitirati na levo in desno. Mislili so pri tem, da morajo na vsak način zbobnati germansko stranko, katera bi pokazala vrata hrvatsko-slovenski stranki. Ali prevarili so se tudi v tem, Čeprav je tisti veliki gospod iz Klanca delal na vse kriplje, da jih potegne iz blata, v katerega so se po-greznili. Pri vsem tem so pogoreli, kjer jim nobeden ne gre na židovski lun; gospod iz Klanca je dobil pošteno po prstih. To jim je dobra šola za bodoče. Ako so prišli v naše kraje kruh služit in ako so se tega kruha prena-jedli, naj se drže pameti, ker bi moglo priti do tega, da jim tega kruha zmanjka. A, drugo je, da se Nemci voloske opatijske občine nimajo kaj pritožiti, kajti dosedaj se jim je še vedno storilo vse po volji. Ali sčasoma bi se moglo tudi obrniti. Gostje v Opatiji so v prvi vr sti Ogri, potem pridejo Poljaki, Cehi, Srbi, Hrvati, Rusi, a najmanj Nemcev; kdor se lioče o tem prepričati, naj samo pogleda v kurlisto. S tem je dosti rečeno. Niti eden naj se ne da zapeljati od žida, ki se je bogato oženil, zdaj pa prevrača kozolce.
Prijatelj Opatije.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. novembra. — Pozor, gospod državni
pravdni Št. Pri tukajšnjem okraj n na kazenskem sodišča se je dne 28. t. m. vršila nek« kazenska razprava. V tej pravdi ja nastopal t adi kot upravitelj državnega pravdništva neki avskultjint, ki je baje bivši Karnijoiee. Znano je, da gg. pri državnem pravd-ništvu pied rajo brez izjeme v vsaki slovenski pravdi pred ljubljanskim deželnim sodiščem v slovenskem jezika. To je tudi s mo ob sebi umevno. Toliko bolj čudno se nam vidi, da ee je omenjeni avskultant upal v dotični slovenski raspravi pred okrajnim sodiščem kot upravitelj govoriti samo in izključno v nemškem je* aiku. To je ali nepoananje razmer in predpisov ali pa samoiastnost, Katera se mora pošteno okrcati. Mi zoper taka početja v sodni dvorani najodločneje protest ramo. Tem nemškim ljubljanskim avskultantcm pa svetujemo, naj bodo prav zelo mirni in krotki. Sicer p.inesemo in priobčimo prav gotovo statistično tabelo o uspehih in padcih ljubljanskih sedanjih in bivših nemških avskultan-tov.   Ta interesantni »doeumentum
paupertatis« pa! saslafti, da sagleda enkrat luč sveta, slasti ker je baje neki ljubljansko - nemški avskultant pred nedavnim časom v »Graser Tag-blattu« ne anani grdi način napadel avojega kolego g. dr. Polen radi njegovega lepega apiaa. Torej le mir, žaloatni eodni junaki!
— O volilni reformi je priobčil poslanec vitez Barka v dunajskem dnevniku »Die Zeit« daljši Članek, v katerem dokaaaje, da bi volilna reforma, sloneča na splošni in enaki volilni pravici, in ki bi se ozirala zgolj na število prebivalstva v dotičnih deželah, koristila v prvi vrati Galiciji, ki bi po taki volilni reformi dobila še enkrat toliko poslancev. Poleg Galicije bi v tem slučaju naraslo število poslancev še na Nižje Avstrijskem, v Istri in v Bukovini, d očim bi se število po slaneev v vseh drugih deželah zmanjšalo. Ako bi se pa vzela za podlago davčna sila posameznih dežel, bi dobilo Nižje Avstrijsko največ mandatov, aa njim pa Galicija in Šlezija, vse druge dežele bi pa imele manjše število mandatov, kakor aedaj.
— Lep poklon idrijskemu delavstvu in obrtnikom je napisal dekan Arko v sobotnem »Slovencu«) ko piše o shodu predsadnje nedelje doslovno: »Da ne bo kakih izgredov, se županstvo naprosi, naj pove vsem trgovcem in krfimarjem, naj dopoldne svoje prostore zapro, da se ne bode kateri opijanil.« V tftko lepi luči se pa še ni pokazal idrijski dični poslanec dekan Arko. Prvič poroča naravnost neresnico, na drugo stran se pa vidi, koliko je niemo mar za splošno in enako volilno pravico. Pa saj vendar ni imel bate v ušesih, da ni slišal dobro, ko se je predlagala in utemeljevala dotična resolucija. Sklenilo sa je zategadelj, naprositi Županstvo, da opozori trgovce in obrtnike na delavsko volilno manifestacijo s prošnjo, da z -pro svoje trgovske in obratne prostore, da se tako omogoči udeležba trgovskim in obrtnim uslužbencem pri manifestaciji, na drugi strani pa a tem dokaže solidarnost s težnjami delavskega ljudstva. Klerikalen poslanec Arko pa poroča, da se kateri ne c« p i. a ni. To je naravnost sramotenje idrijskega delavstva in obrtnikov, in dobro si zapomnimo to lepo delo idrijskega žalostnega po-slanoa. Zapomnimo pa si tudi, da je bilo to poročilo n-ttisnenc v »Slovencu1, da je torej tudi ta list deležen na sramotenja idrijskega delavstva. In stranka s takimi poslanci in s takim glasilom si lasti naslov slovenske ljudske stranke!
— Ali je dr. Schsreitzer dober katoličan? V ponedeljek ji bil Sustersifev adjutant v Idriji, kjer je zastopal valsd klerikalne bres-vestnoati in strankarske hudobij i za-
peljane in oškodovane kmete ia Črnega vrha. Od obravnave ee je vraial dr. Sohweitaer ravno ko je poldne zvonilo in, glej alomks, ta klerikalni gospod se ni odkril, kakor bi se to spodobilo aa dobrega in vnetega katoliškega mola. Mislili smo si peč, da imajo visoki klerikalni gospodje a dr. Šasteršičem vred prav toliko vere, kakor liberalei. Vero mora imeti le revno ljudstvo, da je samorejo breaverski klerikalni gospodje tem laŠje iakoriščati.
— Manifestacija delavstva ▼ Idriji za občno, enako, tajno in direktno volilno pravico je uspela najčastnejše. Shoda na šolskem trgu se je udeležilo nad tisoš ljudstva. V imenu socialne demokracije je govoril Anton Kristan, za na-redno delavstvo J. Novak, aa katoliško narodne pa Anton Logar. Vsi govori so bili burno pozdravljeni. Po shodu se je vršil obhod po mestu. Naštelo ee je 998 udeleŽnikov pod rdečo zastavo aoeialnodemokratične stranke in slovensko trobojnieo narodnih delavcev in obrtnikov. Pred mestno hišo sta imela nagovore n« maniieetante še Anton Kristan in J. Novak, nakar se je mnoiiea mirno rasšia. Solidarne z delavstvom so ae posebno iskazali idrijski obrtniki, ki so zaprli vse svoje obratne prostore in se polnoštevilno udeležili manifestacije. Orožništvo, ki je bilo iz datno pomnoženo, ni imelo kij opraviti. Viado je zastopal okr. glavar Kremenšek.
— Vojaške vesti. V pokoj je šel atotn:a-raČunovodja pri 17. ped polku, L. nobile de Galateo, ter dobil tem povodom zlati zaslužni križec a krono. — Za medikament-nega akeesista v rezervi je imenovan pri garnizijski bolnišnici v Lincu farmacevt Milan Močnik v Ljubljani.
— Učiteljske Testi. Z&radi bolezni so začasno umirovljeni: Učiteljica K. Lonček pri Sv. Križa pri Kostanjevici do 21. maja 1906; nad učitelj Iv. D e m š a r pri Sv. Margareti do 19. aprila 1906; nadučite j L. Fettioh-Frankheim v Mokronogu do 6. marca 1906 — Z* soplentinjo na ljudski šoli pri Sv. Margareti je bila imenovana gdš Ana Rakcvec is Ljubljane. Sn< plenUcijo v Mokronogu jo prevzela tamoš T euplentka gdč. Fgr. Ju-v a n c c
— Šolske vesti na štajerskem. Trirazredna šola v Žeta 1 a h ee razširi v štirirazrednico. Na utrakvistiČni šoli v Brežicah je atalno nameščena bivša uSitelj oa f Jesen'eab Pavla Sohitnik.
— Slovensko gledališče*
Danes se poje krasna Verdijeva opera „Trubadur". Trubadurja „Manrica" gostuje gospod Er nes to pi. C a rnma-r o t a. Slavno občinstvo se opozarja, d»
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Peti del. (Dalje.) II.
Devinski vladar se je, uvažale nasvet Otona Vipavskega, končno odločil, da stopi pred vojni svet sv -jih sovražnikov. Povabili so ga v Furlanski Tržič in kar je Oton prorokova], se je izpolnilo. Vsi člani vojnega sveta so bili radovedni, kakšen je mož, ki ga je cerkev preklela in na katerega je patrijarh nagnal vse vdane mu velikaše iz Furlanske. In vsi so bili ugodno presenečeni, v/idač pred seboj elegantnega lepega mladeniča, kateremu je kraljevski ponos tako dobro pri stojal.
Razgovor je bil le kratek in ni imel uspeha. Juri je vprafial za pogoje miru in patrijarhov h gat mu jih je povedal. Zahteval je, da se Juri brezpogojno podvrže sodbi cerkvenega poglavarja in da na milost in nemilost izroči oerkvi vse tiste ljudi, ki so na sumu zaradi krivo-verstva. Jari je ponosno odklonil te pogoje z dostavkom, da ee o takih pogojih niti razgovarjati ne mara.
Juri je imel med tem kratkim pogovorom vendar toliko časa, da si je  vsaj  v nagliei  ogledal voditelje
sovražne a^m*de. Z jezo jo aapasil, d*\   so   ti   r^e^ovi   p^rrirrki rami
Forl&si in obšla ga je nejasna slutnja, da ima boj patrijarhov in na
njegovi strani stoječih furlanskih ple-menitašev proti devinskema vladarju ne le verski nego tudi plemenski značs), da je to boj tujega plemena proti slovenskemu plemenu.
Juri je poznal osebno samo enega navzočnih velikaŠev, grofa Fontan-skega. Poleg tega je sedel ro)ad, vesel plemenitaš, gospodar v Teren-canu, ki se je zvesto držal svojega prijatelja grofa Latisanskega. Najbolj je Jurja zanimal krepak, vehk mož, ki ni med pogajanji zinil nobene besede, a je bil po imenu znan daleč na okoli po vseh deželah ob Adrijanskem morju. Bil je to htabri in modri, a skromni in čednostni vitez Simon, gospodar na gradu Virko Ta je b posebnim zanimanjem opazoval Jurja in z vidno radostjo slišal, da je devinski vladar odklonil
vse pogoje patrijarhovog* legata.
Juri je zapustil dvorano, kjer se je sešel s svojimi sovražniki lahkih korakov in mirnega srca. Imel je zavest, da je storil, kar je bilo v njegovih močeh, samo da ohrani mir in da je prav ravnal, ko niti govoriti ni hotel o ošabnih pogojih patrijarhovoga legata.
V naglici je odposlal  še   i* Tr-
Ž?Čr* r.^Upn^ka, poročr* gprrpk^rru
grofa Majnb*rdu, kako je iztekel ta zadnji poskus, zagotoviti mir. Opozoril je grofa Majnharda še enkrat ca veliko nevarnost, ki preti vsem, patrijarhu še ne podvrženim velika sem, in je pGtem odjezd-J v Devin.
Ko je Juri zapustil dvorano, kjer je bil zbran vojni svet patrijarhove armade, bo se začeli navzočni veli kaši razgovsrjati o vtisku, ki ga je nanje napravil Juri. Tudi menih Dominik je prišei zdaj v dvorano in je najpoprej ogovoril Simona Virka.
»Torej ste ga videli, vitez Simon, tega ošabnega mladeniča, ki sanjar?, da ustanovi na Krasu krivo-versko kraljestvo ! Ali mislite, da je Juri Devinski mož, ki ga bo lahko ugnati v kozji rog?
»Ako ima meče tako v oblasti, kakor jezik, potem se ni ž njim igrati.«   Zdi se mi, da je hraber in
moder plemenitaš.
»Ali ste zapazili, da je enkrat spravil legata v tako stisko, da je moral umolkniti,« je vprašal poredni grof Latisanskt
»Videl sem to,« je dejal grof Fontanski. »Legat je bil v taki stiski, da ai ni anal drugače pomagati, kakor da je v imenu avete oerkve ukaaal Jurju naj molči.«
»Kar p& meni in še marsikomu ni ugajalo,« je pripomnil gospodar Terencanski.
»D volj je, da slušate zapoved svete cerkve,« je z nekakim prezirom rekel Dominik, ki ae je čudil, da se tako mlad mož, kakor Terencanski gospodar, vtika v resne pogovore.
»Gotovo bemo slušali, dokler smo s prisego vezani slušati; koncem prihodnjega meseca poteče tistih štirideset dni, za katere smo s prisego vezani —«
»In ta čas zadostuje, da se de-vinskemu    orlu    pristrižejo perut nice.«
»Morda — ali gotovo to ni. Utrdil je avoje gr&dove in jih pre-akrbel dobro a vsem, kar je treba. Devi ia ne bo lahko zavzeti, niti Senožeč « Simon Virko je malo umolknil, potem pa vprašal polglasno: »Ali se je res v vsakem slučaju zanašati na moča, o katerem ste mi pripovedovali?«
»Da,a je istoUko polglasno odgovoril menih Dominik. »Ta mož je naš in ta nam pomore, da zavzamemo tudi sadnjo trdnjavo devinski ga vladarja.«
»Ali pa bo to zmaga?« je vprašal Simon in arepo uprl avoje poglede v Dominika.
»Poraz b žph sovražnikov j« vedno zmaga,« je- dejal menih.
»Tudi Če se pridobi z izdajstvom? Ali torej namen blagoslavlja tudi zavrženo sredstvo?«
»Da; tuđ* Jud ta je bila v miu-sti pri Bogu, dasi je s prost tucijfl osvobodila svoj narod.«
Mh je zastopal svoje načelo e  tako   izziv«1 j ČO   drznostjo,   da )•
Simon Virko umolknil Umolknil j« tudi zategadelj, fctr je bil s.m te.» mnenja. Ljudje nisD poznali njegove notranjosti ali poznal je sam svoj« lastnosti, Vedel je, da je čast'la-komen in zato se je delal skromnega, zavedal se je, da je brezvesten, in prikrival je to. Menih Domiaik mu je ugajal in zlasti ga je zavidal da je znal tudi  na|savrienejšo stvar
opravičiti češ; gre se za zmago božje oerkve. Dostikrat je Simon i* mislil, da se razkrije Dominiku, al nikdar se ni mogel odloČili
Ta dan se je Simonu zdelo, di je prišel pravi trenotek za porasuro-ljenje z Dominikom, ali prav ko i* hotel meniha poklicati na stran, a0 se odprla vr&ta in v aobo je vstop" Rajmondo, lastnik sužnje Zalejke i* bivši patrijarhov zaatopnik na devio-akem dvoru.
(Dalje prva.)
Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 274, dne 30. novembra 1906
poje v navedeni vlogi gospod Cam-marota zadnjič v tej sezoni, ker je razpolagal že z vsem prostim Časom. V soboto se uprizori veseloigra „Sveta gospod  v škripcih".
— Miklavžev večer „Sokola11 se bode letos po dveletnem odmora na večstransko zahtevanje aopet s posebno eiiajnim nastopom Miklavža priredil. V dosego večjega in globokejšega vtiska na navzočo mladino oskrbele so se nove dekoracije in je obljubilo' večje število narodnih gospodičen svoje sodelova nje v vlogah angeljcev. Na sporedu bode tudi petje in Ljubljanska dru štvena godba bode s posebno izbranimi točkami skrbela za občno zabavo. Natančni spored prijavimo pozneje. Darila, namenjena mladini in odraslim, sprejemajo se v Šašarkovi trafiki do torka 5 decembra popoldne ter morajo im&ti natančni naslov.
— Pevski zbor »Glasbene Matice" v LJubljani priredi v soboto, dne 2. decembra t. 1. v zgoroji veliki dvorani »Narodnega doma« zabavni večer s tem-le sporedom: 1. Meverbeer: Koračnica iz opere »Profet«. Svira društvena godb«. 2. A Hajdnh: »Pri oknu sva rooUe* slonela«. Poje moški zbor. 3. I*, pl £a]0; »Nikola Zrinjski«, fantazija. Svira društvena godba. 4. a) Dr B Ipa vec: »Pod nebom širnim«. Poje me-š*n zbor; h) Srečko Albini: »Ispod grm* 1 ubiČioa . . « Poje mešan zbor. 5 Waldtenfel: »Nebeške oči«, valček. Svira društvena godba. 6 Komičen nastop 7- Oslislo: »Sanje zaročenke pred poroke«, f&nt&zija aa orkester z vio!in-aolc. Svira društvena er dh». 8. Fr. Gerb s: »Lahko noč«. Moški sbor z bariton-aolo.   9. R W«gner:
»Lohengrir«,   fantazija.    Sv.ra dru štvena godb«.   10   Risto Savm: »Po-DcČni   stražnik«    Poje   me s k i abor 11. Str a u s:    »Ž vijenje umetnikov« val&ek.   Svira društvena godba. 12. »Pat farks«, burka v enem deianiu 13. Webtr:  »Č*rostrelec«, potpourri. Svira društvev« godba. 14  Ples. Z* častk  točno  ob  polu 8  uri zv^čt-r. Vstopnin*: Za člane pevskega zbora »G a&bene Matic« in dijake 60 Vin Ea nt-člane 1 K 20 vin.  Ker )e 6»t dohodek namenjen pevskemu focda pevskt-g* zbora »Glasbene Matice« se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Akademija. Neprestano letošnje jesensko deževje je provzro čalo povsod povodnji, ki so bile po sebno velike po vseh kraških dolinah, iz katerih se voda, kakor znano, le podaemeljsko odteka. Po odprtih doimah ee odteče voda kmalo po prenehanju dtž|a; v kraških dolinah so pa vodne razmere bistveno dru g&čne, ker v njih povodenj navadno tudi po prenehanju dežja še vedno raste ter potem le počasi upada, zato so te doline po več tednov, da, oalo po več mesecev pod vodo. Ni čudno, da prebivalstvo teh dolin že od pamtiveka na to misli, kako bi se povodnji preprečile ali odpravile. Vprašanje, ali je odprava povodn i mogoča ali ne, Je za vse kraške do Ime br&zdvozsno jako važno; točni odgovor na to vprašanje je pa le tedaj mogoč, če se pozna, kako je kraški svet ustvarjen in kako ae padavinska voda po njem odteka. Da se seznani javnost z najnovejšimi znanstvenimi raziskavanji kraških talnih in vodnih razmer, priredi Aka demija dne 21. januarja v Cerknici predavanje, na katerem ho predaval gosp. nadiniener Ivan Sbrizaj o »kraškem fenomenu in krašk? hidro grafiji«. Ker je predmet predavanju jako zanimiv in pri nas š j skoraj popolnoma nepoznan, ee opozarja nanj si. občinstvo, posebno is prizadetih dolin.
— Mlada hrvatska gledališka umetnica. Bogomila Vil-Larjeva, hči slavnega našega rojaka, hrvatskega skladatelja, ki je izučena operna pevka in je lani gostovala v Pragi z vrlo lepim uspehom, ee je sedaj posvetila drami in je v četrtek prvikrat nastopila na zagrebški po zornici z vrlo lepim uspehom. Dramsko umetnost je izvolila zategadelj, da more mlada umetnioa delovati v svoji domovini, ker ni v Zigrebu opere. O njenem debutu pišejo list; t velikim navdušenjem in tudi pri-inavajo, da se je v gdč. Vilbarjevi pojavila umetniška sila, talent, polo inteligence. Hvalijo njeno igro, da je naravna, nič priučenega, vse »fino niansirano in iskreno«. — Opozarjamo našo intendatco na to umetnico, da jo povabi na gostovanje; saj gostje so pri nas sila redki, naj torej ne zamudi vsai zdaj prilike.
— Gospodinjska sola priredi dne 2. decembra t i. v svo}ih prostorih na Rimski cesti Prešernov večer. Spored obseza: petje gojen k, deklamacija aone a: O Vrba! Srečna draga vas domača, predavanje o Prešernu (gdč Jerina) O i bor »Gospodinjske Šole« vabi a tem vljudno -so p. n. članice ter člane in pri atc l,e društva   da se tega večera odelere.
— Na razstavi ,Seceesionc v M ona k >dam alizi, o
k*tetin smo nedavno poročali« nista bili delo naš* ga pokojnega Aibeta, temuč angleškega dekoraeijskega al karja Ashbeeta.
— Društvo za promet tujcev na Kranjskem je dobilo od železniškega mm stratva povabile, da se udeleii konferenca, ki jo je sklicalo ministrstvo na dan 9 decembra t. 1. na Dunaj in na kateri ae bo razpravljalo o poapeševanju prometa tu cev na Avstrijskem.
— Deželna vinska klet. Pri včerajšnji prvi jeaenaki vinski pokušnji se je zbralo, vkljub prav s'abemu vremenu, nepričakovano ve liko občinstva vseh stanov, med katerimi smo opazili tudi nekaj znanih gostilničarjev. Razstavljena vina, dasi nekatera vsled še nepopolnega poki-penja, nekoliko kalna, so obiskovalcem vobče jako prijala, in sicer od starih vin; vipavski nemški rizling in rulandeo; od novih pa rdeče in belo iz Trške gore nad Krškem (ku pil g. V K hrmann za gostilno pri • Rož:«), Lavrenčičev risling (tupil g, Mrak pn »Njv< m sveto«), Kermov rizling in Lenarč«Čevo belo vino, ter od vipavskih novih vin: Hrovatinov rulandee in rizling, Al. FerjančiČev beli burgundeo i. dr.
— Državne stipendije za slovenske medicince. Ministrstvo za nauk in proaveto je pooblaatilo c. kr. deželno predsedoištvo na Kranj akem, da razpiše pet mest državnih Štipendij v zneska letnih 504 kron za slovenske medicince, ki pohajajo kako avstrijsko visoko šolo. Podele se s I. tečajem šolskega leta 1905/1906.
— Kamencijonalno uradni dnevi na postaiah c. kr. dr« iatue železnice. C. kr. Železniško ministrstvo je vpeljalo v namen, da stopijo c. kr. državne Železnice v ožjo detiko s strankami, ki pošiljajo blago po železnici, na gotovih postajah uradne komercijonalne dneve, ki jih bo vodil uradnik c. kr. držav. žel. direkcije v Beljaku, da daje razna pojasnila, Čuje želje in pritožbe interesentov ter se informira o razmerah, o trgovini, obrtu, industriji, poljedelstvu v dotiČnem kraja. Ti iradai dnevi bodo v Ljubljani vsak prvi Četrtek, v Novem mestu vsak prvi petek in v Kočevju vsako prvo soboto nepar mesecev. Če je tisti dan praznik, se vrši uradni dan naslednji teden, na enaki dan.
— Generalno železniško ravnateljstvo poroča a Dunaja, da skladišča v Trstu zopet spreie-majo tovorno blago za tržaško luko, isvzemši špirit v reservoirmh vo vovih.
— C. kr. finančno ministrstvo )« z odlikam z dne 26. aeptemDra 1905, št. 50 978 odredilo, da morajo D.ti pobotnice o vzgoje-valmnah uradniških sirot potrjene v smislu § 8 predpisanih določb zakona z dne 14 maja 1896 (državni tak. št 74). Ta namreč določa, da iupnišos, kt dajejo taka potrdila, po leg drog>h merodajnih okoliščin tudi še izrecno potrdijo, da so bile airote c&krat. ko so ae podpisale pobotnice, resnično v preskrbi matere.
— Pevsko društvo ,Zvonc v Smsptnem pri Litiji priredi »Miaiavžev veder« v torek, to je 5 i ce r;bra 1905 v gostilni g Irana Rubavsa v S nartnem. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
— Prostovoljnemu gasi! nemu društvu v Straži&£u je vv lebi gospa J o s i p i n a Hočevar v Krškem podarila 100 K podpore za gasilno orodje, za kateri velikodušni dar ee ji odbor najiskreneje zahvaljuje.
— Iz Logatca. Danes smo v prijetnem položaju, pohvaliti našega g. kaplana. Ko je oznanil namreč zadnjo nedeljo dohod Mohorjevih kojig, je priporcČal tudi, da naj ljudje ob priliki nove naročbe na knjige daruiejo obenem majhen prispevek za C ril in Metodovo družbo. Vivat s*quena! Ce bi hoteli posnemati vsi nadi duhovni gospodje ta lepi vzgled, stor li bi nekaj velikanskega lahko za svoj narod ter bi mu več pomagali, kakor s vsam svojim votlo bob nečim narodajaštvom ter političnimi organizacijami Tu je polje, gospodje!
— Telovadno drudtvo ,So-atol' V Postojni naznani«, da se vrši redni občni zbor dne 8 grudna t. 1. v gostiln štih profit jnh brata Barage ob 8 uri zvečer po nastopnem dnevnem redu: 1. Pozdrav br. staroste. 2. Poročilo br. tajnika. S. Poročilo br. klagainika. 4 Poročilo br. načelnika. 5 Poročilo br. pregle-dovalcev računov. 6 Volitve. 7 Raznoterosti. Bratje »S >koli« se poziv ljajo, da se udeleže v mnogobrojnom številu občnega sbira N«zdar!
— Iz seje občinskega od« bora novomeškega. Gosp. pr f Masel vj,r-»š* Zupana, j«li naročil knjižico »Sava Prešernu«? Gospod župan odgovori takoj, da je županstvo vodstvu deške in dekliške šole naroČilo, da naj pošlje za-znamek vseh šoskih otrok, a da tu panatvo o tem Še do danes ni pre jelo odgovora. Gospod Rozman po-
jasnil da so se knjižice vseeno naročile. — Radi gimnazije omenja dr. Defranceachi, da se je raakuievalni aparat naročil. — Dalje pride v razgovor prodaja drv ia občinskega sveta. Ittrebilo se je do 200 m1, sadnji sneženi vihsr pa je polomil aa 50 — 60 ms drv.Prodajali jih bodo revnejšim alojem po 4 K m*. — Gospod župan poroča, da eo se dimnikarska dela oddala letos g. Berhardu na tri leta aa 120 kron. — Klanec v Kandiji pri Kaste-licu je tako strm, da pozimi po njem ni moč vositi. Iipelje naj se nova eesta is Ruprč vrka-Paganee in pride v ravnini na železni most. G >epod dr. Slano je mnenja, da je cestni od bor avtonomen, da bode treba vložiti prošnjo na deželni odbor.
— Na Reki pri Krškem se šs dobi to leto veliko prav dobrega vina. Vinski trgoroi, gostilničarji m sploh, kdor želi dobiti dobro dolenjsko vino, se vljudno vabijo v ti zadevi se v gostilni Varškovi na Raki oglasiti, kjer dobe vee nadaljna pojasnila.
— „SavinsKi Sokol". Piše se nam : Deputacija „ Sa vin. Sokolau obišče v nedeljo, dne 3. decembra t. 1. prijazni trg Gornji grad. Naloga deputacije jo, poročati o stanju in delovanju našega društva ter nabirati izvršujoče in podporne ude. Gornji grad ni predaleč od Mozirja, tedaj lahko pristopijo tudi izvršujoči udje, ki bi se vadili v telovadbi doma, ob priliki kake veselice ali kakega izleta se pa lahko skupno udeleže pod enim praporom. Zavedni Gornjegrajčani, opozarjamo vas ter vas vabimo najvljudneje, da se udeležite polnoštevilno, ker se gre za važne stvari. Nikdo naj ne izostane, komur tli le iskrica za sokelske ideje. Ker pa deputacija radi pomanjkanja Časa ne more obiskati vseh krajev, zato vabimo vljudno tndi narodnjake iz Bočne, Smart-nega, Nove Štifte, Sv. Frančiška, Ljub-nega itd., da se ndeleže kar največ. Deputacija pride krog pol 4. do 4. ure popoldne in se ustavi v gostilni g. Mi kuša. Ker je dne 17. decembra drugi redni občni zbor „Savin. Sokola", je ta pohod zelo nujen in važen, torej naj nikdo ne izostane. Na zdar! Odbor.
— Plemenito nemško ljudstvo. Na n« ki planini Dnzo LjUD nega na Gor. Štajerskem sta meseca avgusta zakonska Katarina in Jakob D >rfer zaradi paše napadla 61ietno planŠarioo Jožefo S peri, jo vrgla na tla, skakala po njej, ji namazala obraz s koprivami in človeškim bla tom, a končno jo je žena Dorfer vrgla v potok, kjer je nezavestna obležala ter bi bila tudi utonila, da le ni rešil neki mimo prišedši drvar. Plemenita zakonska sta dobila vsak po štiri mesece ječe. — Se grozovi-tejše hudodelstvo se je izvršilo nedavno v tirolski vasi Thaur. Fanatični katoliški vaščani so opetovano grozili lovskemu čuvaju Kramerju, da ga bodo za pete obesili in drevo zažgali, ker je Kramar protestant Dne 4 t. m. so našli zjutraj Kr* merja za nekim hlevom z napol razbito glavo. Spodnja in gornja če-l|uit s nosom vred sta mu bili odtrgani, tudi jezik mu je bil izpuljen. Vendar je še živel in na kliniki celo upajo, da mu ohranijo življenje, seveda brez jezika in nosa. Spodnjo čeljust mu napravijo umetno. Ne srečnež je zapisal na tablico, da je bil v temi napaden od neznanih ljudi, ki so ga mučili, dokler je izgubil zavest. Zvezali so mu roke in noge. Najbrž so mu dejali patrono v uata ter jo zažgali. — To bodi dokaz, da nemško ljudstvo ne sestoji iz samih angelcev.
— V Gornjem gradu je v ponedeljek zvečer umrl v vaeh krogih priljubljeni trgovec in posestnik g. Jakob Božič. Pokojnik je bil odbornik »Savinske podružnice al iv. plan. društva.«, čitalnice in požarne brambe, načelnik rgovske zadruge itd. Pogreb je v četrtek popoldan. Blagemu rajniku večen mir, rodbini pa presrČno soŽalje!
— šmsrsko-rogaško učiteljsko društvo sboruje 8 dne decembra ob 1. uri popoldne v Šmarju.
— Obsojen na vislice. Pred mariborskim perotmm sodiščem je bil posestnik K ran o Plohi iz Ga-bernika obsojen na smrt, ker je dne 20 avgusta t. 1. ustrelil svojo ženo na cesti od Sr. Lovrenca v Slovenskih goricah proti Ljutomeru pred očmi njene matere.
— Porotno eodi&oe v Mariboru. Pri obravnavi v tor* k je bil Jurij S pes, hlapec v JariČov-oib, obsojen na 18 mesecev težke ječe, ker |e pri nekem prepiru v gostilni vrgel Antonu F e r k u Če trtlitrsko steklenico v obraz, mu s tem izbil oko in ga po obrazu težko
I oikodoval. — V sredo  je bil M a-
II j a Mrak, delavec v Lehnju, obsojen na 15 mesecev težke ječe, ker je ukradli 700 kron.
— Zaradi sleparstva, po« nsverjenja In tatvine Je bil v M«riDt.ru obsijan v 2 etno j-čo pisar pri odvetniku dr. Lorbeiju 27-
letni Al. Plibersohek, ki je bil svoječasno kot uradni sluga pri ptujskem aodišču že tudi obsojen zaradi poneverbe.
— Aksdemično tehnično društvo „Triglav" priredi dne 2. deeembra 1905 v prostorih hotela •Stadt Neugraz« ob 8. uri zvečer povodom tridesetletnice svrj*ga obstoja slavnostno zborovanj e s petjem in glasbo. Prijatelji in dobrotniki druStva so dobro dosti!
— Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto dne 2. decembra t. 1. ob 8. uri v restavracij »sum grtinen Tor«, VIII Lerahebfelderstrasse 14 svoj III redni občni zbor z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
— Deželna razstava v Celovcu« V ponedeljek se je v C -lovcu izvolil odsek v namen, da ee v Celovcu priredi deželna razstava, m sicer tedaj, ko se otvori turska železnic«.
— 2rtev žganja. Pri tvrdki Razmann v M»lnioah na Koroškem uslužbeni delavec Juri Solino iz Ponikve pri Celju se je napil žganja, da eo g« dobili mrtveca n« c°sti.
— Pevsko in glasbeno društvo V Gorici priredi v nedeljo dne 3. decembra koncert s sodelova njem vojaškega orkestra pešpolka št. 47 v dvorani »Trgovskega deme«. Za£etek točno ob polu 9 uri zvečer. Po veselio«   prosta  cabava s ol«-s m
— Slovenske gledališke predstave v Gorici. »Proaveta« v Gonot je vprizoriia v nedeljo igm •Odgojitelj Lanovec«. ki je k t mederna dr*m« na najboljšem glasu.
— Uboj. V G rioi ie v nedeljo avečer aarm lel 26 etm J .sip G r;a-a G'čine 26 etnemu Valentinu Radovanu, stanujočemu v Gmoi, nož v vrat s tako močjo, da je smalu iz dhnil. zj^ndilo sa ,e to na kr:žpot>u blizu g irišk'-g* pokopališča. Prej sta v krčmi skupaj plesala.
— Tatvina.  V tabačni trafiki v ulici delte sette F ntane je v nedeljo popoldne neki tat ukradel o» smemh znamk in kolkov za 1700 K
— S'ršn-ke je kradel po Trstu An-dre| M  d 6 iz Vrhnike. V nedeljo so ^a prijeli ravno v trenotku, ko je v neki gostilni hotel nekemu gostu iz makniti svrsoik
— Samoumori v Trstu. Z -strupil ae je častnik Cezar Paren čan s sublimatom živega srebra Vzrok neznan.— 20 etni sad/sr J o s. M helet se je z Dunaja prišedši ustrelil, kar je nezakonski sin in ker ga ie mož   njegove matere sovražil.
— Nđka Gradčanka se je vrgla v morje, boteč se utopiti, a jo je neki gospod rešil pogina. Ia nje ni bilo v bolnici mogoče spraviti nobene besede. — Obesil se je 561atni Jo s Rebeo v svojem hlsvu — V vod njak je skočil 56letni kočijaž Peter Faber. Starou se je zmešalo in je bil že d»lje časa nekamo čadan.
— Kje so sorodniki Dominika Trezza ? Podkcnzol&t v Rosario de Santa Fe išče sorodnike Dominika Tr&zza, ki je umrl tam napaden z nožem Krstni list kaže, da je rojen v avstrijskem Primorju v tržaški škofiji. Trezza ie zapustil premoženja v vrednosti 25 000 kron in se je izselil šd kot deček.
— Mednarodna panorama nas vodi ta teden iz Helgolanda vKiel in na Norveško, kjer so ravnokar dobili samostojno kraljestvo in novega kralja. Vse pokrajine so zelo zanimive in njih slike na ravno popolne. Blagodejno se vrste moderna mesta, zeleni goadi, goli in z večnim snegom in ledom pokriti gorski velikani. Opazujemo pa tudi moderno nemško, angleško in belgijsko brodovje in manevriranje teh ladij. — Prihodnji teden se raz stavi potovanje po Bosni do Črne gore.
— Panorama-kosmorama.
nas vodi ta teden po Egiptu. Ale ksandriji in Kajiri. Ker ž.vimo ta mesec v Času debelega blata in meglenega, brezsolnčnega deževnega vremena, nam jako pr ja tropiČno podnebje egipčanako in znamenite sti, ki smo iib doslej videli le na kakib siikab. Priporočamo vsakomur, da si ogleda to lepo, vsega zanimanja vredno serijo.
— Zopet se je eden ujel.
Ljubljanska policija ima pri tu.li L -t >vih posebno srečo. Zaano je, da ae domači tatovi lažje izslede, a pri tu |tm je pa to zelo težavno, kajti on pride, pokrade in zopet odide in le slučaju se je zahvaliti, ako se pozne|r izve za takega ptička. Toda btš pri tujih je pa naši polioiji sreča zelo mila. Zgodili so se v zadnjih let h ža ropi in večje tatvine, kjer so bili udeleženi le tuici in prišli so vsi srečno pod ključ. Tudi ta dni se je p-ipeijal v Ljuoljano bivši najemšček V ktor Bregovič, rojen leta 1878 v Vinici pri Varaždinu Vtihotapil se je v hišo š«. 20 na Tržaški oeati in dvema delavkama pokradel za 120 K dragocenosti in perila. Včeraj je pa
prišel k »Bavarskemu dvora« stanovat in ko je videl, da je zrak Čist, je tako) icmaknil trgovcu g. Davidu Jet-reju 30 K vredno suknjo in odšel na kolodvor. Tam je pa v čakalnici pustil škstljo s perilom in šel na »stran« v hotel pri »Južnem kolodvoru«. Zašel je pod streho in poskušal odpirati podatrešne sobe, kjer ga ie opatila tamošnia blagajničarica. Ko je Bregovič juho zavoha), se je skril v neko stranišče, blagajničarioa ga je pa zaklenila in šla na kolodvor po nad-stražnika KrŽana, da ga je aretoval. Po aretovanju so našli na prostoru, kjer je Bregovič stikal, dleto in nekaj vitr hov. Aretovanec je bil do meseca oktobra najtm^ček v nekem hotelu v Saraievu. Oddali so ga o. kr. deželnemu «odišču-
— Mlada tatica. Včsraj je opazil mežnar pri S*. Petru v cerkvi nekega mladega dekleta, ki je tako sumi ivo hodila okrog nabiralnika, da je poklical polici|skega stražnika, ki ;e dekleta aretoval. Pri nji ao dobili Čec 50 lepenk.
— Izgubljene in najdene reci. Nusi gospod je izgonu dr.go-c9do zlato iglo z biserom, katero naj pošteni najditelj odda na magistratu.
— Mastna uboga Neža Pavhnova je Obšla srednjo vsoto denarja in ga oddala pri policiji.
— Ljubljanska društvena
tjodba b>riredt d<*a**s avečer v hotelu •L     y J«   (Sv.   Petra   eeata) društveni koncert  za člane. četek ob 1</18. uri. Vstopnina za člane tjrosta. noeiani olacaio 40 vin.
— Šramel-godba koneertnje danes ziečer v kavarni »Prešeren«. Začetek ob 9 uri. Vstopnina proati.
— Jutri zvečer koncertuje ašramel-godba« v restavraciji pri »Južnem kolodvoru« Več v inseratu.
* Najnovejše   novice. —
Potres v Južni Italiji se je dns 26. t. m. s tako močjo ponovil, da se je več poslopij zrnšlo.
— 1 b s e n u je nekoliko odleglo ter se za sedaj še ni treba bati katastrofe.
— S pasivno reaisteoco groze poštni pomožni uradniki na Češkem.
— Za zboljšanje plač železniškim uslužbencem na Ruskem je postavljenih v državni proračun za leto 1906 15 milijonov rubljev.
— M anipulaoi)sae pristojbine pri državnih železnioah se zv šijo.
— Pri izgredih v Brnu 28. t. m. je bilo ranjenih nad 30 oseb.
— Boj z roparji. BLsu No-vare so naleteli štirje karabinieri na sedem oboroženih roparjev. V boju ;e bil en orožnik ranjen, štirje roparji pa so obležali mrtvi. Ostale tri so orožniki zvezali.
— Nemški cesar slabo sliši. Iz Londona je poklican k cesarju Viljemu specialist sa ušesa.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Izkoriščanje prostitutk. (Dalje.) Ker ae obtoženka zaradi bolezni ni udeležila razprave, vrlila se je ta v njeni nenavzoČnosti in se je prebral njen zagovor, v katerem trdi obtoženka, da ni izkoriščala nobene pod« rejene prostitutke in da so bile računske knjige vedno vsem damam na razpolago. Tudi njen zagovornik je govoril v tem smislu.
Vršilo se je nato zasliševanje prič.
Kot prvi se je zaslišal g. Ivan Hribar, župan ljubljanski. Julija meseca 1899. so se nekatere prostitutke pritožile pismeno pri njem, kako slabo se jim godi in kako morajo vse drago preplačati. Priča je naroČil bivšemu po licij<*kema svetniku Podgoršku, naj preišče celo stvar. Ta je to storil in poročal o tem na vlado. Priča se nadalje ni brigal za to zadevo, ker je bil prepričan da je vse v redu. Ko je pa bila nekoč neka prostitutka 27 dni zaprta v mestnem zaporu in čakala na odgon, ker niso mogli dobiti njenega domovinskega kraja, je izvedel šele 27. dan, da je iz tolerančne hiše. Od te ženske je izvedel, da se vse prostitutke izkoriščajo pri madami Lowy, kjer morajo stradati, a drago plačati vsako malenkost. Ko je zaslišal priče več drugih prostitutk, so nekatere rekle, da se jih izkorišča, druge pa spet da ne. Madame Lovrv je zaslišana priči izpovedala, da računa vsuki prostitutki na teden po 25 gld. za stanovanje in hrano, če pa boČejo te kaj več imeti, si morajo posebej kupiti. Prebere se pismo prostitnk na ljubljanskega župana, da so morale vse dva- do trikrat preplačati. Ena prostitutka je bila prevzeta od drugod za 300 gld., t. j. že pri vstopu v tolerančno hišo je morala priznati, da je toliko dolžna, akopram ni imela nobenega dolga.
Ivan P i r h, mestni jetničar, pove, da je sprejemal ženske iz tolerančne hiše v zapor, da so Čakale na odgon. Pripovedovale so mu, da so morale plačevati n. pr. za pismo 60 v., salonsko obleko 120—140 K, čevlje 28 K. Ne-
katere so bile v lastni obleki, druge zopet ne, a vse so bile tako beraško oblečene, da je moral nekaterim še magistrat kupiti obleke, da so bile vsaj za silo oblečene. Prigodilo se je parkrat, da je madame Lowy prišla v ječo in tam nahajajoČim se prostitutkam odvzela obleko, Češ, da je njena. Priča je videl večkrat, da sta Podgoršek in Lowy sedela po celo uro skupaj in se prijateljsko men la.
Karel Kupfer, mestni odgonski paznik, je videl, da so bile prostitutke, namenjene za odgon, v zelo slabih oblekah. Poslali so večkrat po obleko v tolerančno hišo, a vselej je madame Lowy odklonila prošnjo. Prostitutke so se pritoževale proti priči, kako žalosten je njih stan. Priča pove, da je Lowy vodila prostitutke, ki so bile še v tolerančni hiši, na kolodvor, kjer so gle dale, kak i gredo druga dekleta po od-gonu, da bi jih ostrašila, da ne bi silile oo nje.
Anton Masa k, mestni odgonski paznik, pove ravno tako.
Fran Švigelj, magistratni kon-cipist kot referent odgona izpove, da je Lowy včasih dala zaprošeno obleko za prostitutke, včasih pa tud ne, a kar je dala, je bilo še tisto slabo.
Stražniki Jezeršek, Palčič in Večerin so povedali, da so se jim, ko so imeli službo v tolerančni hiši, pritoževale prostitutke, da se jim slabo godi. Večerinu so prostitutke pove dale, da so morale plačati za salonsko obleko 90 gld. Ako je bila katera bolna in je bilo treba iti v bolnico, šel je z njo detektiv in tndi nazaj iz bolnice, ker se ie Lo\vy bala, da ne bi ušla. Da je bila med Podgorškom in Lowy-jevo zveza, je Večerin spoznal iz tega, ker je Podgoršek neko njegovo poročilo o neki zadevi v tolerančni hiši raz trgal in v koš vrgel.
Prostitutka „Elvira" izpove, da jo je Lowy prevzela za 78 gld., njen dolg je pa narastel že prvi dan na 300 K. ker je morala plačati zase vožnjo v III. razredu iz Varaždina in za svojo spremljevalko. Madami Lo\vy je plačevala na mesec po 240 K za hrano, stanovanje in zdravnika. Kadar je dobila priča svoj zaslužek, morala je takoj plačati vse razen napitnine ^Strumpfgeld) gospo darici, ki ji je dala za vsak goldinar marko. Kar je bilo konci meseca čez 120 gld., razdelilo se je v dva dela: polovico je dobila Lowy kot dobiček, drugo polovico je pa spravila za odplačilo dolga. Računi so bili le vsaka dva do tri mesece in se je prostitutkam kar naznan lo, koliko so še dolžne, in to so morale priznati. Kako so morale drago plačevati, se razvidi iz nastopnega: Priča je dobila od svoje gospodarice kovčeg za 120 K. V njem so bile 3 raztrgane stare srajce, 6 že rabljenih brisalk, stara oestna obleka ter stara in že pošita salonska obleka. Priča je hotela iti proč, a Lov?y ji je grozila z odgonom in zato je še ostala nadalje pri njej. Priča je sprejela od Lowy dve novi perilni salonski obleki, ki sta stali 90 K oziroma 150 K. Zadnja je bila komaj vredna 20 K, ker ko jo je dvakrat oblekla, se je raztrgala. Kovčeg za 240 K je vseboval same stare raztrgane srajce in brisalke, dva para raztrganih čevljev. Lowy ni pustila nič pregledati stvari, ampak prisilila prostitutko, da jih je vzela brez ugovora, da je njen (piostitutkin) denar ostal njej. Priča je bila 10 mesecev v tolerančni hiši, zaslužila po 250 — 300 gld. na mesec, a je še imela na konci 250 gld. dolga. Ven ni mogla nikdar in ni smela; kar je kupila, morala je vse od Li3wy kupiti. Citrona je stala 20 v., pol litra piva GO v., šunka, kolikor se je dobi zunaj za 20 v., je stala notri 60 v. itd. Lowy je zapisovala vse take reči v neko veliko knjigo, katere pa zdaj nikjer ni. Priča je morala kupiti Črno ponošeno obleko za 240 K. Jed je bila slaba in tako malo jo je bilo, da so bile zmerom vse lačne. Zjutraj je bila kava in zemlja, opoldne le juha ter meso s prikuho, zvečer pa pečenka in kaka močnata jed.
Prostitutka „Elzau imenovana, iz pove, da jo je trgovec z dekleti v Veliki Kaniži Hahn, pri katerem je bila 8 dni, prodal Lowyjevi za 250 gld. Prišla je v njegovem spremstvu k Lowy jevi, sicer bi bila gotovo ušla. Ko jo je Hahn pripeljal v Ljubljano v tolerančno hišo, odštela mu je Lowy 250 gld., katere je s tem priča postala svoji gospodarici dolžna. Priča je bila le poldragi mesec pri obtoženki in je vedno le mislila, kako bi ušla iz tega kraja. Naposled se ji je posrečilo spraviti skrivaj pismo na pošto na svojega ljubimca, ki je prišel in jo rešil Lowy jo je tako odirala kot „Elviro". Čevlji, ki so bili vredni 5 K, so stali 14 K. Akoravno je priča služila po 15 gld. na dan, je morala vse dati Lowyjevi.
Prostitutka „Kornelija" je bila kupljena za 340 K. Bila je osem mesecev pri Lowyjevi, zaslužila do 6 gld. na dan, a naposled, ko je Šla proč, je imela še vedno dolga 750 K, aaoravno ni njej nikdar nič ostalo. Na mesec je plačevala kot vse druge po 240 K. Dekleta so Šle splošno rade in vesele od Lowyjeve, samo to se je zdelo vsaki
sramota, če bi prišla domov po odgonn, kar je Čakalo vsako, če je silila proč.
Prostitutka „Olga* imenovana, je prišla iz Velike Kani že. Prodal jo je Hahn za 140 gld. Zaslužila je mesečno 360—400 K, a vseeno je nazadnje ostala Lowyjevi dolžna po njenih računih 470 K.
Prostitutka nL o 1 a" se je poskusila že usmrtiti. Njo je prodala Popp v Stolnem Belem gradu nmadami Berti" — tako je bilo posebno ime Lowyjeve — za 30O gld. Prišla je najprej v Lowy-jeve tolerančno hišo v Pulj, a ko se je Čez par mesecev preselila v Ljubljano, narastel je njen dolg že na 500 gld. Mesečno je priča zaslužila 500—600 gld., a Še ni mogla poplačati vsega »dolga". Policiji bi bila rada naznanila, a si ni upala, ker se je bala zlih posledic ; da delata Lowy in Podgoršek pod eno roko, je vedela.
Prostitutka „111 Ida- je bila prodana za 700 K. Bila je tri mesece v tolerančni hiši in zaslužila 300—400 gld. vsak mesec. 30 gld. vredno obleko je morala kupiti za 120 gld. Ko se ji je oderuštvo Lo\vyjeve zdelo prene-sramno, zagrozila je priča svoji gospodarici, da bo stvar naznanila. A Lowy je ponosno in samozavestno rekla: nNič ne morete storiti, ker jaz sem madame Berta!" L6wy je vsako pismo, ki je prišlo, odprla in prebrala, in če ji ni bilo všeč ali nevarno, ga je raztrgala in uničila. Ko je šla priča od Lowyjeve proe, je bila dolžna nad 550 K.
Prostitutka „Gisela" je prosto voljno prišla k Lowyjevi in tej ni bilo treba plačati zanjo nobene kupnine. Ko je pa odšla, je imela dolgove in kovčega, v katerem je imela vrednosti za 400 K, ji Ldwy ni hotela izročiti.
Nato se zasliši neka ljubljanska Šivilja, ki pove o silno dragih oblekah, ki j h je delala za tolerančno hišo. Obleke so stale do 90 gld. ena. Pozneje se je izkazalo, da je ta priča v prid Lowyjeve nekoliko preveč pretiravala, kar se je dognalo iz raznih, od nje pred leti sestavljenih računov.
Priča dr. Miljutin Zarnik, policijski svetnik ljubljanski, izpove, da so prostitutke vzele vse seboj, ko je javna oblast zaprla tolerančno hišo. Ker niso imele nobenega denarja, poslala je madame Lowy po dr. Pircu 90 gld., da so mogle njene izžete žrtve na pot domov. Pri natančnem zapisku se je dognalo, da so imele vse prostitutke borih 16 gld., to je dekleta, ki so dan za dnevom zaslužile najmanj po 5 gld. na dan! (Konec pnh)
Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem.
Pri drugi obravnavi se je imel zagovarjati prefrigani tat, 36 let st?ri Matija H a n a č e k t delavee in bivši bolniščmčni sluga iz Savnioe zaradi posbušene tatvine H*naček, ki je bil Že 9zrat zaradi tatvine in 3crat zaradi dragih prestopkov kaznovan, se te vtihotapil na podstrešje posestnioe Marije TomaiiČ v Štcfijici, pri kateri je služI nekaj dni za hlape«, avli se dela naveličal — da bi izvršil tatvino, ker mu je bilo znano, da je orospodinja za 220 K fižola yr d t K. Ves teden je bil skrit na f ode e* u ter ć*kal ugodje prilike da izvrši svoj namen. Kupil si je kruha in s;ra, pri gospodinji izmaknil steklenico žganja in medu, s čimer se jo preživel; čez dan je bil zarit v seno, ponoči pa je is naravnih potreb pohajal na prosto. Frančiška Toma-žiČ pravi, da je nesla neki dan pod streho žaklje eušit, da pa je Čula v senu neko Bumijivo šumenje, kar jo je napotilo, tj svojemu možu Janezu povedati, ki je takoj hitel ee o stvari sam prepričat. Dolgo Časa ni mogel ničesar ztslediti, končno je pa s pri-pc močjo soseda J.žefa Voikarja vendarle tatu našel v sena zaritega; a ta mu je zagrozil, da mu bode že pomagal, če ga orožnikom naznani. Na Janeza Temažica izjavo, ki je bivšega hlapca spoznal, da naj odide kamor hoče, sta šla z Volkarjem v spodnjo sabo. Cela zadeva pa gospodarju vendar le ni dala miru; podal se je kaBneje še enkrat na podstrešje, da bi aabil luknjo iz veže na postrešje, in ta sapssi zopet Hi načka, o katerem je mislil, da je že odšel, ko je skočil v seno. Poklical je orožnike, da so nevarnega tatu aretirali. V preiskavi je priznal HanaČek, da je hotel izvršiti pri Frančiški Tomažič tatvino; našla se je v senu skrita sekira, katero je imel pripravljeno za izvršitev svojega namena; priznal je, da ni vede), koliko je denarja, da bi bil pa vse vzel, kar bi mu bilo prišlo med prste. Pri obravnavi skuša utajiti svoje prejšnje ispovedbe v preiskavi. — Ker so porotniki na stavljeno vprašanje, jeli obdolženec pri Tomažiču res hotel izvršiti mu podtikano tatvino, in če mu je krasti navada a »da« odgovorili, je bil obaojen na 6 let težae, z 1 postom vsak meaeo poostrene ječe, potem pa pride pod policijsko nadzorstvo.
Telefonska ia briojams
poročila.
Dunaj 30 novembra V današnji seji državnega zbora se je nadaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. Nemški na-cionalec dr. Sylvester se je izrekel za splošno in enako volilno pravico in razpravljal o razmerju med Avstrijo in Ogrsko, zahtevajoč ločitev od Ogrske Za njim je go voril bukovinski poslanec profesor S k e d 1, ki je zelo previdno govoril o volilni reformi. Med splcšDo pozornostjo se je nato oglasil za besedo novoizvoljeni poslanec, vodja socialne demokracije, dr. V. A d le r Govoril je dve uri in vehementno   napadal Nemce
V svojem govoru je naglašal, da se nemško meščanstvo lahko sramuje pred češkim in da je nemškijezik vtem oziru smatrati za državni, ker so se v tem jeziku raz-glaševala vsa hudodalstva, ki jih je država učinila ljudstvu. Seja še traja. Prihodnja seja bo jutri; v sob.to ne bo seje.
Dunaj 30 novembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdjenci: bivšega predsednika drž zbora Abrahamovicza, bivš?ga ga liškega namestnika grofa Pinin-skega, moravskega dež. glavarja grofa Vet terja, poslanca grofa Sylva-Tarouco, dež glavarja gornjeavstrijskega dr. E b e n h o c h a in predsednika gosposke zbornice kneza AVindischgratza. Te avdijence so baje v zvezi z nameravano volilno reformo.
Dunaj 30 novembra. V vče raišnji seji poljskega kluba je minister dr. Pientak izjavil, da bo po izidu glasovanja, ki se bo iz vršilo v današnji seji, izvajal kon sekvence in eventuvalno odstopil
Dunaj 3t). novembra Iz Brna sa poroča, da nameravajo poštni uradniki 6 decembra uprizoriti splošno stavko.
Dunaj 30. novembra Vse brzojavne zveze z Rusijo so prekinjene.
Rajhenburg 30. novembra Nadučitelj Mat ko je danes umrl. Pogreb bo v soboto ob desetih dopoldne.
Gradec 30. novembra. Poslanec mestne skupine Voitsberg Lipp je odložil svoj mandat
Petrograd   30 novembra
V mestu je sedaj 75 000 delavcev brez kruha in zaslužka
Petrograd 30 novembra. Grof Vitte ni odgovoril na zahtevo poštnih in brzojavnih uradnikov, da se smejo organizovati. Vsled tega so pričeli uradniki stav kati v Petrogradu, Moskvi, L;bavi, Odesi, Rigi, Harkovu in Rostovu.
Petrograd 30. novembra Taj nika ameriškega poslaništva Blesa sta na ulici napadla dva zlikovca. Policija ga je rešila iz nevarnega položaja Ameriško poslaništvo je vložilo na rusko vlado protest proti temu dogodku in zahteva zadoščenja.
Petrograd 30 novembra. V nedeljo se razveljavi obsedno stanje na Poljskem.
Tokijo 30 novembra Ruske križa rke „Rosija", „Gromoboja in „Bogatir" so priplule v Nagazak*. Poveljuje jim admiral Jesen. V pristanu ostanejo, dokler ne dobo posebnega povelja od ruske vlade.
Berolin 30. novembra Položaj grofa Vitte j a je baje silno orna jan. Proti njemu zlasti intiigirajo dvorski krogi, ki delajo nato, da bi se v vsi Rusiji proglasilo obsedno stanje
London 30. novembra, „Standard" javlja, da se je po poročilu admirala Čuhuina vnel v Sebasto-polu boj med vojaštvom in upor niki. Dve vojni ladji ste se potopili. Vojaštvo je kasarne z bajoneti naskočilo in jih osvojilo. Podadmiral Virenij oporeka, da bi bile te vesti resnične.
Forian
proti
Škatljica 40 vin.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv. Ob pričetkn nahoda skoro nezmotljiv uspeh.
3507 i o
Priznano najboljše sredstvo proti kur-88ft      Mas očesom, žuljem Itd. 40
Glavna zaloga:
L
DnnaJ-MoidUn?.
Laser-i
a* TjBSfiMSV amtariate Mj Ua™1 J°* po KI"20.
Dobiva ae v vaah lekarnah.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje ohJIjoIjm« priznana
nos tat«
katera oltrepeijje lasfišee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenica z navodom f H.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d
Dež. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Resijeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožefevoga
inbil mosta 21—48
Mefsorologično poročilo
Lj±oA uad motata SC4'3.    ttrsdnjl trtoiL ikifc TI«'* m»
1 Novemb 1	Cas opazovanih	Stanje barometra v mm	ž i sa B H S j.	Vetr?\ri	v?efc(
29	8. zv.	7328	53	al. sever	dež
30	7. 2). 9- pop.	~35 5 7dS8	44 62	ar szabod al. zahod	megla oblačno
Skednja ičjta)anja temperatura 5--*.
lonn^l?    0 7        Padavina v mm  16 8
Podpisana naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jima je umrla mati, oziroma tašča, gospa
Marija Kocijančič
posestnica v Lipnici na Gorenjskem
dne 28. novembra ob 7. ari zvečer po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti v 64. leta svoje starosti.
Pogieb bo v četrtek dopoldne.
Blago pokojnico priporočava v molitev in prijazen spomin.
Buseča vas pri Krškem, dne 29. novembra 19. 5.
Ivao aa ocljaneie, nadučitelj, sin. A11*.       Koetjaneie- Iznisu,
učiteljica, sinaha. 3S37
Zahvala.
Za vse izraženo sočutje in sožalje povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Ferdinand Sajoviea
trgovca v Kranju kakor tudi za mnogobrojno spremstvo na grobišče izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem; posebej pa se zahvaljuje j o si. čitalniškemu pevskemu zboru za kr.i. m žalostinki gg. trgovskim pomočnikom za izkazano prijaznost, zastopstvu slav. občinskega odbora z gospodom županom na čelu, gospodu okrajnemu glavarju, kranjski Čitalnici in bratom gorenjskega Sokola, kakor tudi požarnim brambam iz Kranja, Šenčurja, StraŽišča, Tržiča, Tupalič iu Voklega, ter zastopstvu zveze gasilnih društev za častno spremstvo. Bodi tndi vsem srčna zahvala za darovane krasne vence. ah38
Rodbina F. Sajovičeva in C.Pirčeva
Stanovanje
z 2 sobama, knhinjo in drvarnico se odda za februar 1906.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3^42 „1
Leno sla«
a Štirimi sobami in pritiklinami se odda s 1. februarjem 1906
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotam.    8824 1
Tli D*
od 13 — 15 let se sprejmo proti dobremu plačilu v delo.   3828 1
Karel Leo VVondra
Rimska cesta št. 19, I. nadstr.
d
ti
in krepkejšega učenca iz boljše hiše sprejme v   trgovino  z mešanim blagom S832—1
Anton Mucha v Metliki.
KLAVIR
dobro ohranjen, ne velik, posebno pripraven za začetnike prodam za 120 E. lahko tudi na obroke. — Prodam tudi
stružnico za les (Drehbank)
jako močno, za 100 K. 3824—1 Josip Oblak, Šelenburgo^e ulice 1.
Dvorski tr§ št. 3
pod „Nsrodno kavarno1'.
— ^-
Od nedelje, 26. novembra do vštete sobote, 2. decembra 1905:
(Aleksandrija in Kahira).
Iffaprodaj je
nova hiša
št. 178 v Cerknici z gospodarskim poslopjem, poleg tega nova žaga, ko-zelc z 8 okni in živinski hlev, vse v najboljšem stanju ter zemlji-ića, obstoječa iz 7 oralov njiv, 6 oralov travnika in 20 oralov gozda.
NatanČneja pojasnila daje lastnik Anton Opeka, posestnik v Cerknici štev. 178. 3825-1
Trgovski pomoćnik
v trgovini z mešanim blagom, posebno pa v manufakturi najbolje izvežbaua moč, priden in dober prvi prodajalec in vojaščine prost, se sprejme; plača in vstop po dogovoru.
Tstotam se sprejme tudi
vajenec
z dobrimi izpričevali, poštene rodbine, ter slovens. in nem. jezika popolnoma zmožen. — Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda'. 3y4i
Naprodaj so
3 lepi konji
po nizki ceni. Ogledati jih je možno vsak dan v hlevu hiše J. J. Kantza na Rimski cesti št. 16.
Vsa  nadaljna  pojasnila  in cene poizvedo  se   v   pisarui podpisanega oskrbnika  konkurzne mase v Cigale tovih ulicah št. 3. 3827 i
Dr. Fran Tekavčič
oskrbnik konkurzne mase J. J. Kantz.
Išče se sopri
radi pomanjkanja znanja, za mlado, izabraženo, na nekem gradu bivajoČo deklico. Ista bo imela precej premo Ženja, je zelo izobražena v gospodinj stvu, zlasti je izborna kuharica. Glavni pogoj za ženina je: blago srce in vesel značaj (pa pač ne vinski bratec).
Gospodje, primerne izobrazbe in prijetne vnanjosti naj pošljejo ponudbe, če le mogoče s sliko (ki se vrne) pod Šifro „Sreća te išče" do 5. decembra na upravništvo „$lov. Naroda".
Diskretnost zajamčena.   3831 i
CL
3828
pomočnika
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
Franc Skrbeč v Ložu.
ica m
i
z 1 sobo. kuhinjo in pripadki se odda za februar 1906. — Takoj pa se odda
mesarija ali prodajalna.
Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3760-3
Pridnega in zanesljivega
kurjača
za parni stroj išče parketna tovarna v Trebnem.   Neoženjeni imajo prednost.
Ponudbe na: Parketna tovarna v Trebnem, Dolenjsko. 3809-2
Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati
Stanajep M
■ (letnik 1889) =====
prirodni  pridelek   prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stro s 3-maverja, ki jo prodaja
Đ. Reiciismana sin o Djakooem
(SI e v o hi 1J a). 3744-4
Poštni zavoj z 2 litri franko K 6'—. ?ri naročilih naj se navede tudi kraj, kjer je pristojna finančna straža.
spisal državni mlekarski nadzornik J. Leg v a rt. 3790—3
prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
VSEBINA:
Koledar za L 1906. Živinozdravništvo. Poštne določbe.        Važoe postave. Živinoreja. Zapisnik za knji-
Mlekarstva. govodstvo. Vinoreja. Zapisnik   za be-
Kletarstvo. ležke. Sadjereja.
Gena močno v platno vezane knjižice  z  žepnicama  1   K  80   h, s pošto 2 K.
Pri naroČilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
Naroči se pri založništvu
Iv. Bonnč u Ljubljani.
3833—1
Visoke cene ===
ili presnega masla bi morale napo j I titi vsako  gospodinjo,   da vsaj ■ 11/.    enkrat poizkusi    .\ /.
palmovo olje
naj delikatnoj še rastlinsko
maslo v zavit k h po en fant. To je najboljše nadomestilo /.  /.   za najfinejše   ,\ .\
prirodno presno maslo
za vsak način porabe, tndi za mazanje kruha. Poštni zavoj s 5 kg stane 6 K 30 v. po povzetju pa poštnine prosto na vsako pošto. Preprodajalcem primeren popust. Serankerj&va tvornica za rast linsko presno maslo, Oswiecim
3009-5
Jej te
juhe, omake, močnate jedi i t. d. pa si
prihranite
zz^zz draga sveža jajca. ć^zz,
Rabite
za pripravljanje
„Pacific"
močnati preparat iz posušenih kurjih Jajec
V zavitkih od 10 vinarjev naprej. Naprodaj poTioS.
Generalna zaloga za Avstrijsko: Ludvik Wlld
Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48.
Eiia predaja 2a Štajersko, Korafkt ii Kranjska: Enarelhofer «*? C o ni p. Gradec, Moserhofgaaae štev. 40.
Dr. L.
štabni zdravnik v Gorici, je zapisoval vselej 1 najboljšim uspehom osebam, ki so ie dalj
Časa bolehale na Živcih
G. Piccofija
II lekarja   37301
v Ljubljani! na Dunajski cesti.
Ptllitraka steklenica velja 2 K in se vnanja naroČila vrše z obrat pošto.
Varuj M
rZa vsako rodovino vasno" ilmtrovano knjigo o premnog Mm blagoslovu m otroki raa-poillia e propi« ve* tiaoeavl »šivalnih pistm t*)00 **s 90 h v        ' "l
•ospa
avstr. snazrkah. A. KAUPA
Berolin S. W 820
fJmdamttiatt 60.
Prepričajte se!
09
Najboljši in najnovejših vrst bencin, mlatilnice in sila cevi, t* lin je in žagi
lepeljni in motori za
iz-ica,
dobite v skladišču
Fran Zemuna v UuMlanl, Poljanska usta steu. zt.
Hotel »pri južnem kolodvoru".
aar Jaki, v petek, dne 1. decembra -aa
koncert Jnunel-jodne"
3830
Dstopnina prosta.
Začetek ob 8. uri.
K mnogobrojni udeležbi vabi Alfrod Soidl
prej računski natakar na juž. kolodvoru.
Razglas.
3836-1
Krajni šolski svet v Radovljici proda javnim dražbenim potom.
1. ) st ro šolsko poslopje, ležeče v mestu hiš. št. 24 z vzklicno ceno 6000 kron in
2. ) Stari šolski vrt (njiva), pare. št. 160, katast. občine Radovljica z vzklikno ceno 500 kron.
Javna dražba se bode vršila na lici mesta dne 14. decembra I. I90S dopoldne ob 10. uri.
Vdeležniki dražbe imajo pred dražbo vložiti 10% varščino. Dražbeni pogoji so razvidni pri kraj. šolskem svetu v Radovljici. Kupci se vljudno vabijo.
Krajni šolski svet v Radovljici,
dne 29. novembra 1905.
Ustanovljeno 1362
Najstarejša tvornica
c 2cr. cl Tromi
Telefon 584.
peči in ognjišč
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
2773 -26
Specialni katalogi gratis in franke.
$ji Zaloga ognjišč, štedil-M nikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrate peči tudi 9 trajnim gorenjem.
Kupi
samo  z varstveno znamko  „piŠoč angel* 3616—7
v o m oion ~"^a}f
ki so priznano najboljši in tndi vrlo primerni
x& božična darila.
Aparate od K 45 — naprej tudi na obroke, prodaja
RUDOLF WEBER
urar v Ljubljani
na Dunajski cesti 20
nasproti kavarni „Evropa"
Jfovt slov. plošče za gramofon
moihl cUhoiI:
„Naprej zastava Slave«*, — „U bo)1*, — „Slovenske pesmi". — „Al* me bos kaj rada imela*1,
— „Zagorski zvonovi". — »Kje
so moje rožice". TamburanJ« i
»Sokolska koračnica1*, — »Liepa naSa domovina-.
Št 404«!
Razglas.
Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske s
stavbnim In žaganim lesom, s Mesarskimi deli In materijalom
ter s poslpalnlm materijalom
za javne ceste za leto 1906 oziroma tndi za leta 1907 in 1908, se bode vršila pismena draibena obravnava pri podpisanem mestnem magistrata v prostorih mestnega stavbnega urada in sicer:
Za dodajo stavbnega in žaganega lesa
dne 9. decembra  t L
ob 10. dopoldne, za klesarska dela in materijalija
dne 9. decembra t. 1.
ob 12. opoldne, za dodajo posipalnega materijala
dne 11  decembra t. L ob io. dopoldne.
Pogoji in druge podrobnosti se poizvedo v pisarni mestnega stavbnega nrada ob uradnih urab.
Podjetniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in podjetnikov, ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadijem. Na prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile in ne bodo po vsem zadostovale razpisnim določbam, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 20. novembra 1905.
W^ Prosim, pazite pri nakupu Francoveg* 4 Jk V ^n ir^n^ OroTau  in z a vračajte vse aaal
„   žganja na ime Brazay
r   ponaredbe. Samo ime
r Brazay Francovo žganje a
vam je poroštvo  za znano kakovost in <
__učinek tega že 40 let sijajno preizkušenega A
domačega sredstva. 496 - 2
R. KIRBISCH, slaščičar f v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8 j*.
priporoča svojo bogato asortirano zalogo različnih lepih
Miklavžev in parkljev.
Zunanja naročila točno.
EaaaV
HG7-I
Ges. Kr. avstrijske   *jg|    državne železnice.
C kr, ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznegra xeda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
ODHOD iZ LJUBLJANE ra#. kol. PROGA NA TRBIŽ. Oh 12. ari »4 m p^ofe oeobrl rlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo. Ljubno, dci Selzthal v Aoasee, Stvlncgrad, čez Klei^-Reifling v Stejr, v Liac,  oa Dunaj   via AniFtetten.
— Ob 7. ari 5 n; ftjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mcraa. Maaterndorf, Pranzensfeste, Ljubno. Dunaj, c>* Seiithr* f Solnograd, inomost, fez Klein-Reifimg v Steyer, v Line, Budejevice, Pisen. Marij'.ae vare. Uit-. Francovc Tare, Prago, iupako. Čea Auwtetfm aa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne o&obn viai ? Trhli, Pontabel, Beljak, Celovec Mali Glodnitz, Ljtibno. Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, lajaaost, Bregenc Carich. Zere va, Pariz, čez Aocstetten na Duoiaj. — Ob t» ari 68 m popoldne osobni vlak • Trbil, Šmobor, Beljak, Celovec, Fraraensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno. 5ex Klein Reining v Steyr! Line, Budc/rnce, Plxen, Mariiino vare. Heb, Francove vare, Karlove vh«. Prago (v Prago direktni vos I. in II. razr.j. Lipako, aa Dunaj £ea Amstetten, - Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fransensf«ste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz L in a razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 ni zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice,   Kočevje,  ob 1 uri 5  m pop   isto tako.
— Ob 7. uri 8 m svecer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo • Monakovo-Trst direki. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stejr, Ui, Aossee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz,  Beljak. Oh 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vias s Dsaaja čez Amstetten. Lipako, Prago (iz Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove v*re, Karlove vare, Heb, Mari;ne vare, Plzen, Bndejevice, Line, Steyr, Pam ženeva, Čarih, Bregene, Inoaiosr, Zeli ob jezera, Bad-Gastein, Solnogr&d, I^jabno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, momosta, Franzensfesta, Pontabia. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni viai a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Mnraua, Malega Glddnica, Celovca, Pontabia, čes Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reinirg iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franeovvih v<irov, Prago, Lipakega. — PROGA Vj NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob & un 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta u docevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Topne, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m svecer isto take. — ODHOD IZ LJUBLJANE dra. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ar 28 m zjatraj, ob 2. ari 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pono£< eamo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i* m zjutraj, ob 10. uri 58 m dopoldne, ob 6. uri 10 m ztecei Ob 9. ari 56 m ponoči sam ob lodeljah n praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas 'o za 2 nun. pred krajevnim časom v Ljao 11 aoTg
^..£.4.+ + + * + + * + + **
Nova volilna reforma.
Vsaka varčna gospodinja naj voli pri nakupovanju tiste testenine, ki jih spozna za dobre, ne pozabi naj pa, da so ljubljanske testenine pripoznano najboljše, najizdatnejše, vsled tega tudi najcenejše. 3839-1
imet. testenin
nkavLjubljani.
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
__mm   #«a?l AUril Al..::.!.: 1___i/ m m m ■ n ■' ■ n_______1 u _    -___«__ _ _ . .
Podru2niM w CELOVCU. 14upaj« ia prodajat
vee vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, ko-aaaasaa obligacij, aročk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsaksmu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
iairebane vrednoatne   papirje In    Za^rarMje mx+4bmmm proti vnovCuje sapaie kupone. arazsuzU. iaru-lol.
Vinkuluje in devinkulujs  vojaške ženitnlnske kavcije. •S- SJSwpi t»
w SPLJETU. Denarne   «lo*re sprejeme ^»
V tekočem računu ali na vložne knjižice proti agoiuum obrestim.  Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dne vzdiga.        b—138 Promet s cekf In nakaznicami.
Ose takoj;sprejme. fg3804-2 Ferdo P rj m;o ž I c,f mizarstvo
gf1  Breg it- 20,' Ljubljana. *
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
NAJFINEJŠE
Iznriena
■ i ■
se priporoča cenjenim damam na dom.
Poizve se Turjaški trg štev. 8, pritličje. 3817—2
Tun učenca
poltenih starišev, 8 primerno,šolsko izobrazbo se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom 3786—3
Alojzij Jemnčič i? Ljubljani,
Vljudno naznanjam svojim odjemalcem mleka, da sem se preselila s svojo
mlekarnor
s Francovega nabrežja 25
Pred škofijo št. 21.
Zahvaljevaje se sedaujim'odjemal-cem mleka se priporočam nadalje za obilni obisk s spoštovanjem 3821—2
Franja Fabijan,
■
MRVE ZA UnETNlrvE
aan sotowtra.dk a ho. v dosseldorfu
FINE OLJNATE BdRYE ZA
STUDIJE   D*** 5CHOENFELDA & KO. V D05SCLDORFCJ
ftPflRflTE, BflRVE IN PREDLOGE Zfl
ŽQdLNO SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
Zfl VŽIQfl«)E BI POSLIKflN)E ww
A1A EDERL
TOVARNA OLJNATIH BARV, LAKOV U1 FTRNEŽEV
niKLOilCEV/l CE5T/1 6 ^0 LJUBLJflN/L
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
SLIKARSKI Fflf !K PLATNO, ČOPIČE IN VSE bRUQE POTREBŠČINE
■
- t
4 aa*
Mlađa izurjena
ŽlTTilj
za obleko in perilo se priporoča v delo k gospem na dom. — Izve se v vili „Kos", na Elizabe'ni cesti št. 6, pritličje, Ljubljana. 38iu-2
Lepo pripravno   88751
stanovanje
v pritličjn   s 3  sobami   in pritikJin&aii se odda v Spe* d. Šiški, Kolodvorski cesta št. 181 za februar 1906.
Gospodična
vešča slovenskega m nemškega jez in izurjena v pi-avi in računstvu želj vstopiti v kako prodajalno kot blagaj-ničarka. — Ponudbe do 1. decembra 1905 pod ,,SaWnČ3nka 88", poste restante, Ž&iec. |
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gld. 2-   , za miši gld. 120, ujamejo brez nadzorovanja do -10 k v eni sofi, ne pusie duha in se same nastavijo. Pasi za &£urke ,.Ketli-ujame na tisoče   ščurkov v en: m velja gld. I-20. Povsod najbolj?! ns Poailia proti povzetju J. fcrliulltr, Dimu*   II«  14iii*zhnu <*r*f u*»m* -i. Nebroj prizoalnih pisem JW
3788—1
1 Za nagluhe
2 P!ombnere bobnič za sluh
a
©  tu in t inozemstvu
patentirani BriEO|[lbno potreben.
Velikanskega učinka pri šinienju t ušesih, živčnih ušesnih boleznih in delna povrnitev sluha, ce človek ni res gluh.   Na tisoče jih je v rabi. Zdravniška izpričevala in mnogo zahvalnih pisem Gornji aparat se v ušesu skoro ne vidi. En kos K 6      (zavoj in peštnina 75 vin ) Pošilja se po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prospekt zastonj. ALFRED PLOMBNER, Munche* A 91, Isartalstrasse Nr. 26
% Oitmar,
c. in kr. dvor. dobavitelj
Dunaj.
jJazsvetlieuDlni predmeti
za električno luč, plin, petrolej, špirit in olje. Prenosljive peči za kuhanje in kurjenje.
• •   • •
CvO
co
ca
c/3 ca
Tvornice: DunaL m. Erdbersstrasse 23. MIlan, Ula Tazzoli.::
3679 3
• •   ■ t
• ■   ■ •
Mladenič
21 let star, s šolsko izobrazbo, zmožen nemškega jezika, vajen nekoliko trgovine, išče primerne službe kje v mestu ali na deželi. — Ponudbe a pogoji pod „A. M. 150", poste rest., Ljubljana.
3811—2
BR/5t73 CBEKl!
Pariški svetovna razstava 19U0.
WJm2!#\
65 o t> cc >	<	
«0	<	
hI Ph		E
<	o e	> o C
		■ rs CM
> <	Sna 0.	S "33
o N	<	w O C o o.
		>
m		C >o
	>N	CL O
	O	(P
£
(D O
C
>N
■ mmm
N
O
CO
P 2 5 ~
c
(0
(0
o .2
r C (1J B  O >
o i5 ©
S
C8
(0
Si c
C ■ m	o		O
>	o	o	N
ho	, čepi	j*	3
»n O		mo	ne,
	■ m	■v	
■ ■	3		o
■■■	JQ	■ mm	c
■ ■m	_o		
izb	Jat	O a.	su
• j*	O	ko	C ■ mmm
■ Hi	3		
ve	nit	E 08	O o
>	gar		
lil
o
LU
cc
<
5 kron in već zaslužka na dan
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. PreproBto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba »nat* i, Česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo m\.
Družba pletilnih strojev za domaČe delavce 3477
THOS.  H. WHITT1CK C
Praga, Petrske namesti 7 156.  Trst Viaa Campanile 13 15
Pozor pred Donaredbgmi! zdolaJ stoječ etiketa, beseda Mtny in P?i
-—^khk^^h znamka soince so oblastveno varovane.
Cm. km*, nad;
F. A. Sarga sin i drog, Be6.
te- Ml]. tmitiaii'l%ti
iv. A.1 leeliaBBe
1
Ktta i riječ - —
..MILlV Mkooo.-n zaštićena. — Pr*# oponat3.Rjm    •lontai«. <>
560 Gn I. A r^t
Svaka avtieca •f0¥td)«u 1« ligo* ,,an.LY" I
t-^-       mi  is... ___n.^ '
^BOCTEUR P1E«BE
^ PARIŠ
Dobiva se povtoti.      3564- 8
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—135
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskoga Zvona" 1. lHdl. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel s'oveiiski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Oorjancih, začudil pa bo je tudi nad obliko, v kakrtni jih je pisatelj podajal. Snov, alog, jezik, vse je bilo pristno narodno. NabirajoC narodno blago in priobCujoC ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovl huzarjl In Iliri"
brus. 3 K, b poštnino 3 K 80 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s noStnino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke In povesti o Gorjancih. I.
bro&. 2 K, 8 poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, e poštnino 3 K 40 h.
Dobiva se v založništvu
LaT. Schwentnerja
Prešernove ulice 3.
Primerna božična darila:
moška, deška, damska In dekliška
konfekcija
se dobiva zaradi vprav velikanske zaloge blaga za polovično ceno v
.Angleškem skladišču oblek'
O. Bernatović
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
mit
J Razpoiiljanje
Svic<arskih ur na rm kraje sveta.
3496 M
Najcenejša in največja
domaČa 3 |
eksportna tvrdka.
Urar Sn trgovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor
Dajbolj sloveČih znamk: Šalhausen, Ornega, Roskopf, Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnlne. kakor nakraskl. verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po  najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares tino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest.
Št. 602. Nikelnasta an- Ravno je izšel najnovejši 8t 605. Prava srebrn^ ker remont. .Koakopf- ve||k| cen|k kateri 8e pošije cilinder remont trpel»o trpežno kolege gl. 2 45 ' x^_. Ar    '    koletjt) in z nočnimi iu>
enaka iz pravega srebra        zaston, in poštnine prosto.        krovi gl 4 85, ista *
.^fp^gVVso: 0 MoihriifB^nm ^^Č?*4"
I v ■ a Tif in,
3901467993
J3
D$^C
62