Divja in domača gos
§r                                                 (Basen.)
ijopala se je domača gos ob bregu deroee reke.   Priletela pa je  k nji divja gos ter ji govorila:
,,Dober dan, ljuba sestra! Kaj se držiš vedno brega? Poglej nas! Visoko letamo po zraku od kraja do kraja, od reke do reke. Ko se navelieamo letanja, spustimo se v vodo in veselo se vozimo po nji, dokler se nam Ijubi. Oe se pa približa sovražnik, skrijemo sc mu pod vodo, in ne raore nam do živega. Tako prijetno in prosto je naše življenje. A vaše — kako pusto! Ves daa vas nadzo-rujejo in zvečer vas zapro v hlevček, uboge sirote. Pač zlobni so ljudje, da vam krate Ijubo prostost."
,,BDa, prav praviš"". odgovori ji domačagos! ,,,,Glej, ni se še jelo mvačiti, vže prihaja deček po-me, da me odžene domov! Oj bridka pokorščina!""
,,Cuj, mene pa kličejo drage prijateljice iz visočine.  Zdrava zlata svoboda!" Di^ja gos se vspne kvišku. Ali na bregu se prikaže lovee. Pok! —gos zatrepeče,    / pade v  vodo in se ne gane več. — Domača  gos  trepetaje  gleda psa,  ki   nese divjo sestro iz vode.   Misli pa:   Boljša je varna pokorščina kot nevarna svoboda.
Rastislav Posavec