Velja za vse Ivto. • I $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov :- GLAS M Ost slovenskih delavcev v Ameriki „ —-------------^ D| The only Slovenian da , . -: in the United Stotea d Issued every day except -: Sundays and Holidays: TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 189. — ŠTEV. 189. NEW YORK, THURSDAY. AUGUST 12, 1915. — ČETRTEK, 12. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXTTL RUSI NA POLNEM BEGU PRI LOMŠI, NEMCI ZASEDLI TRDNJAVO BENJAMINOV. N2MŠKI ZRAKOPLOVI IN AEROPLANI SO OBSTRELJEVALI MOČNO RUSKO TRDNJAVO NOVO GEORGIJEVSK. — POPIS MORSKE BITKE. — NAPADI SO SE PRIČELI V TOREK TER SO RAZSTRELILI NEMCI OBREŽNE BATERIJE. — UPANJE NA POMOČ BULGARSKE. — RUSI POROČAJO, DA SO ODBILI NAPADE NEMCEV PRI KOVNU. Berlin, Nemčija, 11. avgusta. — Nemški vojni urad je objavil »lanes zavzetje ruske trdnjave Benjaminov, iztočno od Novo Geor-•riji-vska, rusk*' trdnjave ob Visli severozapadno od Varšave. V uradnem poročilu se glasi: "Armadni zbor maršala Hin-denbnrga je brez posebnega odpora odbit močno prodiranje Rusov, s katerim so slednji pričeli v zadnjih dveh dnevih na cesti Kiga-Alitava. Severno od Njemna se ni za vršila nikaka izprememba. Nn-s k ■ i k močnih ruskih čet pri Kovnu Ker ni opaziti, da bi hoteli Nem-ei v najkrajšem času oslabiti svoje pozicije na iztočnem vojnem po-zorišču, se smatra položaj Rusov še vedno zel« kritičnim. Delno iz-praznenje Vilne, o katerem se je poročalo iz Petrograda, je izvedencem v Londonu uganka, ker so Rusi še včeraj zagotavljali, da so odbili vse nemške naskoke na trdnjavo Kovno, severozapadno od Vilne. Opis pomorske bitke. Berlin, Nemčija, 11. avgusta. — j» izjalovil. Število od 8. avgu- Admiraliteta j«' objavila danes sla naprej ujetih Rusov se je pomnožilo za 21 IG lriož. Iztočno od Limiše korakajo naše čete v smeri liober-Varevo črte. Južno o< 1 Lomše se umika eela ruska bojna črta. Močno utrjene sek-eije ( rveni Brok pozicij niso bile v stiirm vzdržati naš pritisk. Zavzelo se je železniško križišče ju/.no-iztnčno od Ostrove. Izt očno od Novo Georgijevska se je zasedlo trdnjavo Benjaminov, katero j«' sovražnik izpraznil. Naše zračne kri žarke so metale bombe na trdnjavo Novo Georgijevsk in Brest Litovsk. Armadni zbor bavarskega prin ca Leopolda je dospel pri ostrem zasledovanju sovražnika v okoHco K dušin. Na desnem krilu je zavzela l ines zjutraj armada generala \Vvorša z naskokom ruske pozicije na obeh Ktraneh Dlanke. ki so služile kot zavarovanje pri umikanju. Ujelo se je nad 1000 Rusov. Armadni zbor maršala Macken-sena vprizarja naskoke na sovražne pozicije za Bistrico, južnoza-padno (»d Radzvna ter proti Tisme- nici. t>b spodnjem Bugu in ob Zlnti Lipi je situacija neizpremenjena. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 11. avgusta. Rusko vojno ministrstvo je obja-\..o v torek zvečer uradni pregled naskokov Nemcev na Kovno. V poročilu se glasi: Sovražnik je pričel z naskokom na našo fronto pred vasjo Piplo p:i do fronte pred reko Jessa. Krog polnoči so pričeli Nemci obstreljevanje z oblegovalno artilerijo, ki je trajalo kake dve uri in na katero so naše baterije krepko odgovarjale. Krog tretje ure zjutraj so pričele korakati napadalne čete v sklenjenih formacijah proti našim postojankam. S pomočjo koncentriranega ognja, eksplozij min in energičnih protinaskokov naših čet se je vrglo sovražnika na eeli črti nazaj. Oslabljene Nemce, ki so imeli velikanske izgube, se je vrglo nazaj v bližini ležeče zakope, kjer se sedaj pripravljajo na nov naskok." Nadalje se glasi v poročilu, da so vprizorili Nemci v nedeljo še bolj ostre naskoke, pri katerih so bili deloma uspešni ter zavzeli par ruskih zakopov. Pozneje pa se jih je baje zopet prepodilo iz njih. Ali je Petrograd ogrožen? London, Anglija, 11. avgusta. — Petrogradski poročevalec "Evening News" razpravlja o možnosti poskusov Nemcev, da pridejo do ruskega glavnega mesta, vspričo njih uspehov pri Kovnu in Dvin-sku. V razpravi pravi poročevalce : • " 1'spelii ruskega brodovja pri Rigi so dali ruskemu glavnemu mestu novega poguma ker je prodiranje proti Petrogradu malo vr-jetno, razven ee se Nemcem posro či zagospodovati nad Baltiškem morjem, vale d česar bi imeli komunikacijsko črto na suhem in na vodi." zvečer sledeče poročilo: "Naše baltiško brodovje je napadlo dne 10. avgusta ruske ladi-je v arhipeln v bližini Shaeren, vsled česar so se morali Kusi u-inakniti. Med ruskimi ladijami se je nahajala tiuli križarka Maka-rov-razreda. Nato smo prisilili obrežne baterije, «la so umolknile. Isti dan so prepodile nemške kri-žarke torpedne čolne izpred uho-da v pristanišče Rigo. Neki tor-]>edni čoln sovražnika je bil uničen vsled požara, ki se je pojavil na krovu. Naše ladije so bile ponovno predmet napada od strani sovražnih podmorskih čolnov, vendar pa so torpedi zgrešili cilj. Mi nismo imeli nikakih izgub ter nobene škode.' V poluradnem poročilu se glasi. da sta bila v morskem boju pred uhodom v zaliv Riga izgubljena dva metalca min. V poročilu iz Petrograda se glasi. da so bile tri velike nemške ladije poškodovane, a to poročilo se označuje kot neresnično. Nemška admiraliteta javlja nadalje. da so v noči 9. na 10. avgust napadle nemške zračne križarke utrjene prostore in pristanišča na iztočni obali Anglije. Dosežen u-speh je baje velik ter so se križarke nepoškodovane vrnile. Okupacija pristanišča Libave. London, Anglija, 11. avgusta. — Nemško baltiško brodovje je okupiralo pristanišče Libavo, Tako se glasi v kodanjskem poročilu na "Daily Mail" in poročevalec dostavlja, da Nemci sedaj popravljajo pristanišče ter utrjujejo me- sto. Patrulna ladij a, potopljena v Severnem morju. London, Anglija. 11. avgusta. --Admiraliteta objavlja, da je nemška pomožna križarka "Meteor" potopila angleško patrulno ladijo "Ramsey". 4 častnike in 39 mož posadke se je rešilo. "Meteor" ni za dolgo preživel svojega uspeha. Kmalu nato se je pojavil na obzorju oddelek angleškega brodovja in kapitan je iz-previdel, tla ne more ubežati. Dal je posadki povelje, naj poskaee čolne, nakar se je križarko pognalo v zrak. Obstreljevanje nemških pozicij. Amsterdam, Ilolandska, 11. avgusta. — V zadnjih 48 urah se je iz vode in zraka obstreljevalo nemške pozicije ob belgijski obali. Oddelek angleških bojnih ladij je obstreljeval nemške pozicije med Ostende in Zeebruegge. Nemške baterije med sipinami so obstreljevale angleške ladije, ki pa so ostale baje nepoškodovane. V torek so vrgli francoski in angleški aeroplani bombe na nemške pozicijo in na železniško postajo v Bruegge. Več poslopij je pričelo goreti. Kaj bo z Rulgarsko? Sofija, Bulgarska, 11. avgusta. V glavnih mestih balkanskih držav se je danes resno računalo z možnostjo, da bo Bulgarske ven- darle opustila svojo nevtralnost J ter padla Turčiji v hrbet. Bulgarskeinu zunanjemu uridu se je sporočilo, da je Srbija pripravljena dati važne koncesije, če bi zavzeli Grška in Rumunska malo manj sovražno staiišče v visečih pogajanjih. Kljub razvoju stvari v zadnjih 24 urah pa prevladuje tukaj Nemčiji prijazno razpoloženje. Ne mo re se preceniti upliva zmage pred Varšavo in neprestanega bega ruskih armad. Neprestana poročila o zmagah Nemcev so napravila tak utis, da je le malo Bulgarov, ki bi ne vrjeli v konečno zmago Nemčije in Avstrije. Zavezniške čete ob Dardanelah, Carigrad, Turčija, 11. avgusta. Turški vojni minister, Enver pasa. je danes izjavil, da so zavezniki pri njih zadnjih opcracijih v Dardanelah izkrcali tri divizije čet. v celoti kakih 50.000 mož. Obenem pa je zagotavljal Enver paša. da so bile izgube že pri novih četah ogromne. Napram nekemu ameriškemu poročevalcu se j«' izrazil Enver paša takole: "Prepričali sem, da bomo zadržali zaveznike na polotoku Gali-polis, tudi če dobijo še večja oja-čenja. Vedeli smo, da je pričakovati akcije zaveznikov pred dve-mi dnevi. Vsled tega smo bili pripravljeni." Sultan je izdal danes ira„-». s katerim se označuje pijanost k5t hudodelstvo, katero se Lazim je pred vojnim sodiščem." Angleško poročilo. London, Anglija, 11. avgusta. — Poveljnik angleških čet na Galipo-lisu, general Hamilton, je sporočil, da je prišlo včeraj na polotoku do ostrih bojev. Atenski poročevalec lista 4Star' javlja, da je bil imenovan vrhovnim poveljnikom turških čet v Dardanelah veliki vojvoda iz Me-klenburga, na mesto maršala Liina-na d1. Sandersa. "Eastland" zadeva. Uradnike družbe in častnike potopljene ladije se je stavilo pod visoko varščino. Chicago, 111., 11. avgusta. — Pred sodnikom Kemsten v kriminalnem sodišču se je dvignilo danes- obtožbe radi uboja in kriminalne malomarnosti v zvezi s potopom parnika "Eastland", in sicer v soglasju z izrekom zvezne velike porote proti štirim uradnikom družbe radi uboja in proti dvema častnikoma parnika radi kriminalne malomarnosti. Prve se je stavilo pod varščino $20,000, ostala dva pa $10,000. V poročilu velike porote se glasi: "Priporočamo. da se reorganizira parniško inšpekcijsko službo na način, ki bo enakomerno obsegal vse stroke ter odstranil zmede, ki nastanejo vsled določb, vsled katerih se prenaša posebne polnomoči in avtoriteto na podrejene stroke. Tako službo smejo opravljati le tehnično izobraženi inšpektorji, ki stoje vsi pod sistematično skupno kontrolo." Glavne točke obtožbe so sledeče: Prenapolnjenje parnika s potniki; slabo ravnanje z vodnim balastom in konstrukcija parnika. Danes se je zopet nadaljevalo s poskusi, da se dvigne potopljeni parnik "Ea-stland". Spravilo se je v akcijo štiri pumpe ter skušalo dvigniti ladijo. Zapazilo se pa je, da je voda prav tako hitro drla v notranjost kot se jo je pumpalo ven. Potapljači so na delu. da poiščejo odprtine. Položaj v Tripolitanji. Rim, Italija. 11. avgusta. — Položaj v Tripolitaniji, ki je bil pred enim tednom precej kritičen se je sedaj precej izboljšal. Glavar rodu Senusi je vsled posredovanja angleško - egipčanskih Z CUl Artilerijske akcije. V Ar genih so postale artilerijske akcije zopet zelo živahne ter se vrše neprestano boji. FRANCOSKI PROTEST. Zastopnik Rdečega križa se je pritožil radi zaposlenja jetnikov v močvirjih. Pariz, Francija, 11. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo je objavilo danes popoldne sledeče poročilo: "V Artois distriktu je prišlo včeraj zvečer do živahnih bojev artilerije in v bližini Souchez se je odbilo neki nemški naskok z bombami. Iz Argonov se poroča, da se je vršilo ostro obstreljevanje naših pozicij iztočno od ceste v Vienne-le-Chateau. Na ostali fronti je potekla noč mirno." Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 11. avgusta.— Vojno ministrstvo pravi v svojem današnjem poročilu glede operacij na zapadnem bojišču: "Severno od Souchez se je zavrnilo neki francoski naskok z ročnimi granatami. Pri Courav, severno od Rheirns, so skušali Francozi zasesti neki krater, katerega so preje napravili pred našo fronto s pomočjo min, katere so eksplodirali. Ta namen Francozov se je preprečilo in naše čete so zasedle krater. Pozno na večer je zavrnila naša infanterija neki naskok na Lingekopt'."7 Protest proti ravnanju z vojnimi jetniki*. -Pariz, Francija. 11. avgusta. — Predsednik centralnega komiteja francoskega Rdečega križa, marki de Vogue, je poslal formalen protest na Gustave Ador-ja. predsednika mednarodnega komiteja Rdečega križa, radi postopanja Nemcev s francoskimi vojnimi jetniki. Ta protest, ki je datiran 7. dnem 4. avgusta, se naslanja na poročilo barona Dathonarda, od francoske vlade potrjenega zastopnika za inšpekcijo jetniških taborišč. Baron Dathonard izjavlja. da se je odposlalo na tisoče francoskih vojnih jetnikov v močvirja na Hanoveranskem, kjer se jih uporablja pri delih za osuševanje močvirij. Podnebje v teh močvirnatih krajih pa je tako neugodno. da se je resno bati za zdravje francoskih vojnih jetnikov. Nemški profesorji o miru. Bern, Švica. 11. avgusta. — Tu-kajšna "Tagwaclit" je objavila danes besedilo nekega manifesta, katerega je sestavila skupina nemških profesorjev in interesentov. Glasom tega manifesta je treba zagotoviti 'prosto razširjenje nemške kulture, industrije in trgovine'. Belgijo je treba prikiopiti Nemčiji iz vojaških in komereijal-nih razlogov. Francija mora odstopiti Nemčiji ves teritorij severno od Črte Belfort in do izliva reke Somme ter plačati veliko vojno odškodnino. Rusija mora odstopiti Poljsko in velik del baltiških provinc ter nadaljno ozemlje kot kazen, če ne bo mogla plačati vojne odškodnine v gotovini. Manifest, ki je sijajno izpričevalo nemške nadutosti, je podpisan od treh profesorjev berlinskega vseučilišča ter par vele industrijalcev. Bombažno vprašanje. London, Anglija, 11. avgusta. Na nekem velikem zborovanju, katerega se je vdeležilo mnogo bogatih žensk, se je sklenilo obrniti se na vlado s prošnjo, da se proglasi bombaž za vojni kontra-bant. V zadnjem trenutku pa se je vrinilo klavzulo, v kuteri se izjavlja, da se bo upoštevalo pravice nevtralnih in amerišk:h sadil cev bombaža. Obstreljevanje obali. Avstrijski torpedni čolni rušilci so obstreljevali tri kraje na italijanski obali. Rim, Italija, 11. avgusta. — Avstrijske bojne ladije so danes zjutraj zopet vprizorile napad na italijansko obal. Mornariško ministrstvo je objavilo tozadevno sledeče: — Danes zjutraj sta obstrelje vala dva avstrijska torpedna čolna ruši lea kraje Bari. Santo Spirit o in Mofetta. Ena oseba je bi la ubita, sedem jih je pa bilo ranjenih. Železnica ni trpela nika-ke škode. Neki italijanski podmorski čoln je torpediral avstrijski podmorski čoln "U-12", ki se je potopil s celo posadko vred. Glede bojev na različnih frontah poroča vojno ministrstvo sledeče : — V Cadore sekciji so se izjalovili poskusi sovražnika, da nas prežene in naših pozicij. Dne 9. avgusta smo odbili neki naskok proti našim pozicijam pri Fercel-la di Rimbianco ter smo tudi lista vil i prodiranje Avstrijcev proti Seitofal (?). Na karnski fronti je prišlo do ostrih artilerijskih bojev. Avstrijska infanterija je začela včeraj zvečer prodirati, a se jo je dvakrat vrglo nazaj. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, Avstrija, 11. avgusta. Avstrijsko vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče glede dogodkov na italijanskih frontah: — Včeraj je postal artilerijski ogenj na italijanski fronti močnejši ter je bilo tudi opaziti večjo aktivnost infanterije. Na robu Dobrdo visoke ravnine so naskočile močne čete sovražnika naše pozicije iztočno od Tržiča, ki pa so po srditih in krvavih bojih vse ostale v naši posesti. Odbiti sovražnik je imel velikanske izgube. posebno vsled bočnega ognja naše artilerije. Naša artilerija je nadalje odbila dva naskoka, vprizorjena na zapadni rob te visoke ravnine. Pri Gorici so se Italijani zopet skušali približati našim postojankam, a se jih je vrglo nazaj. V teh bojih se je prav posebno u-porabljalo ročne granate. Tekom noči se je zavrnilo naskoke Italijanov v bližini Zagore, južrtoiz-točno od Plav. čet sedaj sklenil pomiriti ustaše ter samega sebe staviti pad itali- Na zborovanju se je ostro gra-jansko vrhovno gospodstvo, ee;jalo, da še z ozirom na Ameriko se mu jamči duhovno neodvisnost j že od pričetka ni stavilo bomba-v ozemlju, ležečem v notranjosti ža na listo ve vojnega kontraban-dežele. Ita. Deset ladij potopljenih. Nemški podmorski čolni so potopili deset nadaljnih angleških, ruskih in švedskih ladij. London, Anglija, 11. avgusta.— Angleški parnik "Rosalie", ki je odplul dne 10. avgusta iz Shields na poti v San Francisco, je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Moštvo se je rešilo. Potopilo se je nadalje rusko barko "Baltzer". Majhen čoln, v katerem se je nahajal kapitan in posadka sedmih mož, je srečno dospel do brega. "Baltzer", ko-jega posestniki se nahajajo v Rigi, je odplul 15. julija iz Gulfport v York. Danes popoldne se je objavilo potop nadaljnih štirih ladij. Potopljeni so bili: angleški parnik '4 Oakwood'norveška barka "Morna" in dva vlačilna čolna "Young Admiral" in "George Crabbe". Posadke vseh teh ladij so še rešile. Pozneje se je objavilo potop nadaljnih pet vlačilnih čolnov. kojih posadke so se istotako rešile. Lloyd je objavil potop francoskega parnika "Francois", ne da bi navedel kake posameznosti glede potopa. Komisija iznajditeljev. London, Anglija, 11. avgusta. — Municijski minister Lloyd George je objavil danes sestavo novoime-novane iznajditeljske komisije. — Med člani te komisije se nahaja Hiram Maxim in Horace Darwin, sin Chareles Darwina. Položaj glede Mehike postaja vedno bolj opasen. General Carranza je protestiral proti pan-ameriški konferenci za ureditev razmer v Mehiki. NIKAKE INTERVENCIJE. Prepovedal si je vsako intervencijo, ki bi prišla v dobro le inozemskim interesentom. Washington, D. C.. 11. avgusta. General Carranza je sporočil via di Združenih držav, da ne bo privolil v katerikoli načrt, katerega bi izdelala pan-ameriška konfe renca za zopetno uvedbo miru v Mehiki. Posebno pa bi bil proti načrtu, ki bi ogrožal eilj konsti tucijonalistiene stranke, kateri načeluje on sam. V poročilu na državnega tajnika Lansinga pojasnjuje Carranza. da ne bo trpel nobenega vmešavanja te ali vlad latinsko-ame riških republik v notranje zadeve Mehike. Tukajšni uradniki so prepričani, da se bo Carranza rajše boril kot pa privolil, da bi prišla v Mehiki na krmilo kaka druga kot njegova stranka. Neoficijelna poročila, ki so do-šla sem. pravijo, da je dal Carranza v neki poslanici na argentinskega predsednika izraza tej svoji grožnji. Pisal je baje sledeče, v protest proti vdeležbi Argentine pri pan-ameriški konferenci : — Argentino se je napravilo sovdeležencem zločina, ki bo po možnosti privedel do tega, da bo izbruhnila vojna med dvema a-meriškima narodoma. Razven poslanic na Argentino in Združene države je poslal Carranza slična grozilna pisma tudi Braziliji in Chile. Dobro pripravljeni. Obe ameriški bojni ladij i "Lo uisiana" in "New Hamsphire" se nahajata na poti v Vera Cruz. Poveljniku sedaj v liaitskem vodovju nahajajoče se bojne ladije Connecticut" se je ukazalo, naj bo pripravljen, da se pridruži zgoraj omenjenim bojnim ladi-jam. Na meji je koncentriranih 21 tisoč vojakov, nekako tretina mobilne armade v deželi. General Funston je sporočil danes vojnemu department!!, da so sedanji nemiri v Brownsville sek ciji v Texasu političnega značaja. Nadalje je sporočil, da je bil v boju, ki se je završil včeraj mehiškimi banditi. ubit neki vojak 12. kavalerijskega polka. — Vojnemu departmentu se ni še ničesar sporočilo, da bi Carran-zove čete prekoračile mejo. kot sc je poročalo v listih. Pristaši Ville ter tudi oni Carranze odklanjajo odgovornost za Mehikan ce. ki prihajajo v Texas. El Paso, Tex., 11. avgusta. — General Villa je naznanil danes vsem posestnikom rovov, ki tržijo v Mehiki, da morajo v bodoče uporabljati za izplačevanje mezde njegov denar in nobenega drugega. Svoboda bo kmalu prost. Pariz, Francija, 11. avgusta. — Pariški poveljnik in predsednik stalnega vojnega sodišča, major Julien, je sklenil svojo preiskavo v zadevi R. Svobode ter priporo-til, naj se opusti zasledovanje. Svobodo se je namreč dolžilo, da je zanetil požar na francoskem parniku "La Touraine", a je bil pozneje oproščen obtožbe. Še pozneje se mu je očitalo, da je vohun a tudi za to ni bilo mogoče doprinesti nikakih dokazov. Vsled tega bo v kratkem izpuščen na svobodo. Nova trozveza. London, Anglija, 11. avgusta. — V poročilih iz Berlina se glasi, da sta sklenili Nemčija in Avstrija s Turčijo novo zvezo, koje glavni namen je uničiti Rusijo ter na ta način za vedno zavarovati evropsko Turčijo pred napadi Rusije. Kot plačilo bo dala Turčija Avstriji in Nemčiji zelo velike koncesije v Mali Aziji. Revizija ustave. Napravilo se je prve korake, da se uredi razmere na Haiti ter ustanovi redno vlado. Port-au-Prince, Haiti. 11. avgusta. — Različne politične in revolucionarne stranke so se pod vodstvom ameriških oblasti, ki obvladujejo situacijo, konečno vendar zedinile glede osnovnih točk. Iz-premenilo se bo ustavo, ustanovilo provizorično vlado ter konečno razpisalo predsedniške volitve. — Sklenilo se je tudi razpustiti kongres in delegati lokalnih komitejev iz cele dežele se bodo sestali v Port-au-Prince, kjer bodo izvolili iz sedem Članov obstoječo provizo-ri'no vlado. Washington, D. C.. 11. avgusta. General Auguste je vprizoril v soboto na čelu 200 mož naskok na St. Marc, katerega pa je odbil neki !.a:tski varstveni komitej. Pododmiral Caperton je danes sporočil, da je bil ubit Auguste in štirje njegovi pristaši. Caperton je nadalje sporočil, da je opaziti nemire krog Port-au-Prince in K; rv Ilaytien in da je pričakovati ko večjih izgredov. Od več generalov v Qnananimphe je izvedel, da so se njih ljudje ustavljali razor oženju. ker so baje obkoljeni od Dobo čet, ki so zasedle fort Libertc. Papir za tiskanje bo cenejši. Draždani, Saško. 11. avgusta. Nemški kemiki so iznašli novo metodo za izdelovanje papirja iz eeluloze. Poskusi so pokazah. da je nova metoda boljša kot p;i.o-na. katero se je rabilo sedaj. — Papir bo sedaj cenejši in Nemčija bo postala glede tega predc-re-ta neodvisna od inozemstva. Angleži zaplenili Standard Oil parnik. London, Anglija. 11. avirusta. — Danes se je tukaj zaznalo, da se je prevedlo ameriški petrolejski parnik "Petrolite" v neko angleško pristanišče. "Petrolite" se je ob izbruhu vojne prepisalo iz nemškega v ameriški register. Pozor, pošiljatelji denarja 1 Denarne pošiljatve v Avstrijo oodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in dc/ loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mors denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vede njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati. G en 91 K $ K m « 5____ .80 12C.... 19.21 10____ 1.G0 1 20.80 15____ 2.40 149.... 22.40 20..,, 3.20 • 150..., 24.0C 25____ 4.00 160..„ 2r,.63 30.... 4i80 E&60 170.... 27.20 35____ 180.... 2». 80 40.... C. 40 190.... 30.40 «.„, 7.20 200.... 32.00 50____ 8.00 250____ 4O.00 55.... 8.80 300...» 48.00 60____ 9.60 350.... 6»;. C0 65..., 10.40 400.... €4.f( 70____ 11.20 450...» 72.CC 75.... 12.00 500.... 60.(1 80____ 12.SO 600.... PO.O 85____ 13.60 112.0 90 ... 14.40 800.... 12g.< 100...« 16.00 900.... 144.( 110.... 17.60 1000____ 160.0 Ker se cene sedaj jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo a* naš oglas. TVRDKA FRANK 8AEBER, 83 Cortland t St.. New Vnrlr. V T I ---, i ROJAKI NAROČAJTE SE NA" |"GLAS NARODA", NAJVEČJI i SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. . ... ' — U —i ■__J GLAS NARODA, 12. AVGUSTA, 1915. "8US NARODA" (Sioveak Daily.) Ht;■ -d a»*i pu6i> •»ted by ti«« ss Publishing Ca cotporatiop J f ; 1 v AAK;?EJ&:. Prandeot. » {.PUIS BENEOIK, Treasurer, a 1*1 »o* of Business of the corporation ana •ddrthses of above officers : |K Oomandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y, 3d oe'o leto relja U®t za Ameriko in Canafl. ....................$3.0G try let* . ........ .....1.50 m letora neato New York........ 4.00 javil, da je Rusija slična kotlu, izpostavljenemu prehudemu ognju. Če bo kotel počil, bo doživel svet največjo revolucijo, kar jih je kedaj pretresalo svet. Dopisi, I«»1 leu za mesto New York ... 2.00 rvrt'ir. ta v- leto...........4.50 " po*. leta .. ** četrt 1*»ta .. 2.55 .. 1.70 •tSi-AF N ARODA" izhaja vsak dac favzemsi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voir o t the People") i .« <«d « ve"> except. Snnctav« KOČ Holidays. , Subscription yearly £3.00 v Adf«rti*entenl or. igreemenl Oopui podjp'sa in osobr.ost; »ene f»riobfujejo. — D«.« rt. h'lqrovoH pošiljati po — Money Order. P*, il,rT ."-i.t'S kraj* naročnikov pro-« i-a nam tudi prejinj* Itiraliiče naznani, da hitre:* caj Jetno naslovnika. t>op»H.i:n p^iljatvam naredite te. naslov: 12 G rtlar, it St., New York City Te^fon 4687 Cortland t. Revoiuoijonarna gibanja v iucllii Ruski navidezni parlament — Duina — se je na podlagi carske-i ,; ul-.aza sestal dne 1. avgusta v Petro gradu. Doc i m se preje ni dejalo mnogo vode s tem ljudskim z;. t >pstvoun, je bila sedaj otvori-t< v glasom oticijelnih poročil sijajna državna akcija, kateri so j if, -tvovali vsi ministri, zastopniki tujih držav, nekateri veliki knezi iu druge odlične osebe. Otvorilni govori predsednika Dumo t r ministrov so bili seveda z-lo patriotični. Dalo se je izraza upanju, da se bodo vsi sloji prebivalstva v tem težkem času /'.-;.!i krog osebe carja. Spominjalo so je tudi poljskih bratov, ki fo bili v prvi vrsti izpostavljeni pritisku sovražnika, kateremu so se tako junaški ustavljali. Vsi ti govori pa niso mogli 6k riti bojazni, s katero se je v ru-fili'ti vladnih krogih pričakovalo otvoritve Dume, dasiravno se je slednjo očistilo nevarnih socijali-fitov. Le izvanredno kočljivi po-b ; i j. v katerem se nahaja Rusija vsV sprejemali v zadnjem času ruske dobavne ponudbe le proti delnemu odplačilu vnaprej in nekateri so take ponudbe sploh odklonili. Sedaj naj pomaga Duma ter »| * t uveljavi kredit in fmanci-jelni ugled vlade. V spričo tega je treba pripomniti. da nima Duma skoro nobene foes.'di\ najmanj pa v denarnih Ziub'vali. Potom različnih ukazov se j,» vzelo Dumi se one majhne' pravice, katere je imela pri oživo-tvorjenju leta 1905. Ruska vlada lahko popolnoma sama razpolaga 7. denarnimi sredstvi dežele, ne da bi vprašala Dumo za dovoljenje. Zakaj se jo je torej sklicalo? Da pomaga vladi ter ji da nekoliko moralne opore. Če ne bo hotela Duma privoliti v zahteve vlade, potem je bankerot gotov in vsak kredit bi bil odrezan. Kaj takega pa ni pričakovati, pač pa nekaj drugega. Lahko se zgodi, da bo porabila Duma to izvrstno priliko ter zvezala dovoljenje s pogojem, da se razširi njeno pravice, da bo v resnici narodno zastopstvo. Kaj takega ni popolnoma izključeno, dasiravno je veČina Dume servilna. Glasom neoficijelnih poročil, ki so došla, so se že odigrali v Dumi zelo pomembni prizori. Očitalo se je vladi nezmožnost, korupcijo in izdajstvo ter Eahtevalo izpremembe v kritiki 3n administraciji. To pa je šele pričetejc ter bomo kmalu slišali še druge stvari. Razpoloženje v Ru-eiji, in ne le pri delavcih, je popolnoma revolucijonarna. Neki s, ki pozna svojo deželo in ki je pričel pred kratkim sem, je iz- New York, N. Y. — Cenjene rojake in rojakinje iz New Yorka in Brooklyna vabimo, da se v mnogobrojnem številu udeleže piknika, katerega priredi slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v nedeljo dne 15. avgusta v Henry Walter par ku, vogal Myrtle in Martin Ave. Glendale, L. I. Ta park je zelo prijazen in je znan že večini greaternewyorskih Slovencev, za to mislimo, da bo vsak z lahkoto našel omenjeni prostor. Nikdo se ne bo kesal. kdor se bo udeležil tega piknika. Kaj takega, kot bo pri tej priliki, niste še nikdar vi deli in slišali. Zaenkrat omenimo samo to. da se bode piknika ude ležilo slovensko pevsko društvo "Slavec"'; razen petja bo pa tudi lepo tamburanje, katerega bodo preskrbeli člani Jugoslovanskega tamburaškega zbora. Že samo ti dve društvi nam jamčita, da bo res nekaj posebnega. Na kegljišču se bo kegljalo za visoke dobitke. Kegljalci, pridite polnoštevilno! Vstopnina je samo 15 centov za osebo. Začetek ob 1. uri popol dne. Za obilen obisk se uljudno priporoča Odbor. White Valley, Pa. — Ker red-kokedaj eitam kak dopis v Glasu Naroda iz naše naselbine, sem se namenil napisati par vrstic. Tu-i kajšnja naselbina leži prav v prijetnem kraju in vsakomur, kdor pride v ta kraj. se okolica v resnici prav dopade. Tukaj ni nobene tovarne, ampak premogovi rov, kateri je last New York and Cleveland Gas Coal Co. Z delom gre srednje; delamo vsak dan, to da rov je tako napolnjen, da se komaj zasluži za vsakdanje po trebe. Dela se tukaj ne dobi, ker je preveč ljudi. Slovencev je tukaj okrog 2fX), veliko jih je že postavilo svoja domovja. Naselbina hitro raste, vedno gradijo nove hiše. Sedaj gradijo tudi novo šolo. Tukajšnji Slovenci se zelo zanimajo za napredek slovenske naselbine. Zgraditi mislijo "Slovenski Dom". Seveda se ta ideja ne more tako hitro uresničiti, ker primanjkuje denarnih sredstev, vendar pa če bodemo složni, bo-demo koneeno dosegli svoj cilj Lepo bi bilo, ako bi mogli Slo venci prvi postaviti to prekorist-no stavbo. To bi bilo v ponos tukajšnjim Sloveneem, drugi narodi bi pa lahko videli, da smo tudi mi Slovenci složni. L'stanovili smo društvo "Slovenska narodna godba", katerega namen je učiti se godbe na pihala; seveda to bo stalo truda in denarja. Upam pa, da nam bodo Slovenci v tukajšnji naselbini radi poniag-ali. Društvo šteje dosedaj 30 članov. Vstopnina je samo 25 centov; član postane lahko vsak, kogar veseli učiti se godbe ali pa Če hoče biti samo podporni član. Vsakdo ve, da bo de treba učitelja, kateremu bode treba določiti gotovo plačo mesečno, treba bo inštrumentov itd., zato prosim vse rojake v tej okolici. da bi nam pomagali in pri stopili k društvu kot podporni člani. Naprej za napredno stvar! Delujmo složno kakor bratje in dosegli bodemo lahko vse. Prihodnja seja se bode vršila dne 22, avgusta ob pol 10. uri dopoldne v Špijonka. £<0 njegovej nevarnosti ne dvomim niti trenutek. Brez vsakega vzroka ne bode obiskal nemirne današnje ruske zemlje. Postavil pa mu bodem zanjko, kateri ne bode ušel!" Vasilij Pobnoscev je pri tem udaril s trdo svojo roko ob mizo", da so zažvenketale čaše na mizi. Iz njegovih f)či je odseval bodeč, krvoželjen pogled, kateri je samo kaki zveri lasten, ki si je s vesta svojega plena. Njegov prijatelj ga je začudeno pogledal in zbal se ga je. "Kako je ime temu možu?" ga vpraša. "Herman Martens", je odgovoril vprašanec. "Velik in slaven mož je baje. Pisal je mnogo knjig o moderni Rusiji in kar je pisal, so večinoma skrivnosti, katerih se niti najmanje omeniti ne sme. Večkrat sem že premišljeval o tem, iz katerega vira je mož črpal svoje znanje, do konečnega rezultata pa še do danes nisem prišel. Edina mogočnost bi bila: on sam je Rus, ali pa hudič sam v celi svoji osebi." In s prisiljenim nasmehom je še pristavil: "Zadnja moja primera ni ravno tako slaba." Ravno tako hitro, kakor je prišel, je tudi izginil smeh raz njegov obraz. In njegovo liee, njegov obraz je izgledal zopet tako neusmiljeno, trudosrčno in neizprosno, trdo kakor preje. Nadaljeval je zopet: "Ali on je moj sovražnik! V svojih knjigah me je sramotil na tak način, kateri bi bil drugega prav lahko ugonobil." Njegova desnica se je skrčila in njegov pogled je postal odločen. "Današnji dan bo odločil njegovo usodo, on ne uide mojemu maščevanju n^jk- Vsedel se je v stol, naslonil se nanj in prižgal si je svalčico. "Načrt sem si že napravil. Moja Nadina mu bode za vado. Pri njegovem prihodu se midva molče podava v obedovalnico, medtem pa izvabi ona vse, kar želimo iz njega. Nadina zna biti premetena, kadar hoče, ker v njej tiči tudi en majhen hudiček. Kar jej jaz zapovem, mora seveda storiti; moje pretnje so jo že tako preplašile, da mi bode storila vse... Zaradi same zabave je pa v resnici nisem vzel. O tem seveda ni ona vedela ničesar, da sem jo vzel samo radi tega, da imam od njene lepote dobiček, kar pa. .. " Njegov prijatelj ga je prekinil. "Varuj se!" mu je pal v govor. "Njena lepota ne bode ostala ne-uvaževana. Kakor ti ravnaš z njo, se svoječasno ne bode nikdo čudil, ako se bode katerega dne govorilo : Vasilija Pobnosceva žena Nadina je s tem in s tem pobegnila." Vasilij Pobnoscev je pogledal govornika zbegano, kot da bi njegovih besed ne mogel dobro razumeti. Ko je nekaj časa tako sedel, je vstal in se z desnico oklenil na mizi stoječega kozarca tako trdo, da je okostje njegove roke tako nekako belo skozi roko bleščalo. Žile njegove roke so nabrekle, okostje je postajalo bolj belo — in v roki je držal črepinje strte čaše. Kot da se ne bi zgodilo ničesar, je potegnil iz svojega žepa bel robec in obrisal si kri, katera je tekla iz njegovih ran. "Tak bi bil njen konec", pravi pomembno gledajoč na strto ča-šo. "Pogubljena bi bila tako hitro — ali oli, saj ni nevarnosti! je storila ta hudičeva ženska? Na skini generalom, ki je izvajal: Mi ognjišču je slučajno še tlel ogenj, Rllsi upamo, da bomo v avgustu v katerem je tičal netivec. Ona preskrbljeni s strelivom. Ustva-zgrabi odločno žareče se železo na i-ili bomo medtem novo armado in drugem koncu in izžgala si je ko- pričeli zopet prodirati. Ruske to-žo na onem mestu, kjer sem se je varne izdelujejo ponoči in podne-j dotaknil s svojimi ustnicami. Pre-1 vi strelivo. Čez Arhangelsk in! pričati sem se moral, da je ves Vladivostok dohaja neprestano moj trud zastonj. Kmalu nato so (vojni materijah Rusko prebival-jo poslali v Sibirijo. Pozneje sem stvo je sicer pobito, tega ne mo-slišal, da je ušla odtam. Ako je rem tajiti, a zaupamo v našo ko-s tem svojo usodo zboljšala, ne nečno zmago, vem. Vsekakor pa je že davno po-] kopana. Nato sem se oženil z Na- Brezupnost v Rusiji, dino, katera se je medtem razvila v cvetočo deklico." Ko je Vasilij Pobnoscev kon- j čal, sta oba umolknila. Zadnji Po švicarskem "Berner Tag-blattu" poroča "Kolnische Zei-ung": V ruskem proletarijatu se pojavljajo močni znaki revolucij- žarki, kateri so se še pred par tre- . A .. . __ _ A , ,,„+!• • • , iskega stremMenja. v Petrogradu nutki skozi gornje okno vtihota-j 5. . , ' , '' ° •i- i - - -i- :• se siri med delavstvom revolucn- p»h v sobo. so izginili. Na ognji-1 , 7 s- - ~ . + i, i- ska propaganda. Zaprli so lih ze sen je žarel «e tupatam kak ogelj.l ' =.. . 1 .. , , rj • . f , - „ ■ veliko. \ \ ilm so zaprli celo bol- Zunaj pa se ie vlegal počasi sneg . .. .. na mrzlo zemljo, in ko je Vasilij lllskt; k"r 0SUmlje" tilio k oknu stopil, semnje zdelo, j?a sinJ° ^™lue.jsko propa- kot da vidi tja čez snežne poljane'fnd,° med V moskovski v smrtno-žalostno Sibirijo. kjer'dr"zbl se trd> da ,>e Ru*lJa P°" je mislil, da pod malim gričem spi poln°ma 'j0™zena- Castmk\kl SP NA PRODAJ imam tri pare konj. Tu je stalno delo za 40 do 50 mož za dobo šestih let za delati drva in jih voziti. Če katerega veseli, naj se o-glasi. ali pa naj sam pride pogledati. Za ceno se že dogovoriva s kupcem. Joseph Uljan. Box 569, Kane, Pa. večno spanje Nadinina mati. vračajo z bojišča, odkrito izjav- Njuno molčanje je bilo hkrati ^ Ja dvomijo na ugodnem u- prekinjeno. Odprla so se previdno speha vojne. V Rusiji se splošno vrata in v tistem trenutku so pre- *°du ozemlje od Dnjepra s Kije-čila. jvoin, Katerinoslavom in obrežjem Vasilij Pobnoscev jo je prezir-)Črnega morja (Odesa, Nikolajev). Ijivo ogledoval in njegova usta so ~ se pripravljala na smeh. Nadini je Iščem svojega brata JOSIPA bruhnila kri v lice. "lii naj izgubim pri tem svoje življenje, Vasilij Pobnoscev, jaz se ne pustim onečaščati — čast mi je vse! Moža, kateri pride zvečer k nam, ne maram brezčastna srečati. Izpelji svojo prevaro sam, kakor ti drago, ako drugače ne moreš... Tolči me, ako hočeš, ubij me!... Rajše sem mrtva, kakor brezčastna!" Vasilij je sunil stol od sebe. Nadino je zgrabil za roko, ko se mu je hotela umakniti. "Nadina, ti bodeš ubogala, in naj moram upotrebiti tudi silo!'' je.l je on izjavil v zapovedujočem tonu. "Tu velja le moja volja!" Njene velike črne oči so ga gledale zgražajoč se. "Jaz poznam svojo usodo!" je zavpila. "Uniči moje telo, ali moja duša..." Tu se ona hkrati ustavi. Iz daljave so se začuli zvončki bližajočih se sani.. . Vedno bližje so prihajali, dokler se sani baš pred njih hišo ne ustave. Vasilij Pobnoscev je spustil Nadinmo roko. "Herman Martens!" pravi in se obrne proti Dimitriju. "Pojdi z menoj in pustiva Nadino samo." In obrnil se je k njej ter nadaljeval : Ako mu nisi izvabila v pol ure PROG AR, ki biva približno 10 let v Ameriki. Pred sedmimi leti mi je pisal iz San Francisco, Cal., sed;ij pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Frank Progar, 515 N. Water St.. Sheboygan, Wis. (12-14—8) Kje je EMIL PL ASK AN ? Čul sem, da biva nekje v Ne'warku. N. J. Prosim ga, da se mi javi. ker ga želim obiskati. — Frank Cverle. 60 Broad St., Maspeth, L. L, N. Y. (10-13—8) Iščem svojega prijatelja ANTONA SIMČIČ. Doma je iz vasi Vrhovi jc pri Gorici na Primorskem. Pred dvema letoma je prišel v Združene države in se naselil v Barberton, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi sporoči, ali naj se pa sam javi. — K. S., 6030 St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio. (11-13—8) VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi dr. "Sinovi Slave" št. 16S SNPJ. v Conemaugli, Pa., v nedeljo dne 15. avgusta t. 1. na Woodvale Heights. Tem potoni najvljudneje vabimo vsa društva iz Conemaugli in vseh njegovih skrivnosti, potem, I , n- , ' , ' ° . . , ,, ' 1 ' okolice, da nas polnoštevilno ob no — saj vec ono!..." ... - XT , , (Pride V ) iščejo. Na tem pikniku se bo na * ' » /lil. k Irrvi^i tn»i» Irmrncf rv.i f7.» Kn t-n Srbija ne zahteva Dalmacije. fe Sofije se poroča: Srbski po-dvorani rojaka g. Jurja Previea.lNadina pozna preveč dobro usodo'slaiiik v Rimu je izjavil: V Srbiji Pridite vsi na sejo! Čim več nas svoje matere." Tako brezskrbno'vlada pobito razpoloženje, ker se je te besede govoril. | od tako male dežele, kakor je Sr- "Kaj se je zgodilo z materjo?"(bija, neprenehoma zahteva, da od-ga vpraša Dimitrij. stopi kak del svojega ozemlja se- Vasilij Pobnoscev je stisnil zo- daj Bolgariji, potem Rumuniji ali be, trde poteze njegovega obraza'pa Grčiji. Srbija si ne prisvaja ni-pa so tem markantneje izstopile, j kakšne pravice do Dalmacije, am-znanjam članom in članicam po- Ostanek svoje svalčiee, katerega pak zahteva samo izhod na morje, družniee Slovenske Lige, da se je držal med svojimi zobmi, je1 vrše mesečne seje vsako tretjo ne-|ljut vrgel v kot, koračil po sobi deljo ob pol dveh popoldne pri" gori in doli, nato je šel k mizi in rojaku Mihaelu Smoletu. Prihod-1 vzel iz zaboja tam novo svalčico. nja seja bo 15. avgusta. Pri tej Ko je to prižgal, je odgovoril na priliki se bo glasovalo o predlogih, katere jo stavil glavni bla- bo, tem prej bodemo mogli pričeti. Torej na svidenje dne 22. avgusta! Pozdrav rojakom sirom Amerike, tebi Glas Naroda pa o-bilo uspeha! — Poročevalec. Bradley, HI. — Tcmpotom na- gajnik. Pridite vsi! jatelj, tajnik. Anton Pri- Senzacijcnalno pregnanstvo. Na povelje komandanta petro-grajskega vojaškega okrožja je bil eden prvih veleindustrijaleev vprašanje svojega prijatelja: |Konstantin Spann pregnan v Si-Njena mati je bila naša špi-;birijo. Listi poročajo, da so se jonka. Ako si je ona kako stvar Spannovi stariši že pred desetletji samo enkrat ogledala, je ni več (iz Saksonske preselili v Petro-Muskegon Heights, Mich. —| pustila, šla je kot sam vrag za grad in si pridobili rusko držav-Kmalo potem, ko je bil priobčen njo. Pri tem pa ni gledala dovolj ljanstvo. Konstantin Spann, rano-rnoj dopis v vašem cenjenem listuj na svojo lastno osebo. Komaj eno gokratni milijonar, je ruski dr-je prišlo sem dosti delavcev. Pi-|leto po rojstvu Nadine nas je ogo-ižavni svetnik, generalni ravnatelj sem sem dobil toliko, da bi ne mo-|ljnfala. Za kazen je bila pregna-j ruske delniške družbe za izdelo-gel na vsa odgovoriti, če bi štiri- na v Sibirijo. Bila je še mlada in vanje municije in vojnih potreb-najst dni odgovarjal. Za sedaj lepa; v moji moči je bilo: pomi- ščin, nadzornik baltiške ladjedel- družba ne potrebuje nobenega delavca več. Dokler zopet ne sporočim, ni treba nikomur hoditi sem. Pozdrav! — Matija Pentar. ZA VSEBINO OGIASOV NI ODGOVORNO NET UPRAVNI-8TV0 NE UREDNIŠTVO. lostiti jo ali pa poslati v pregnan-stv o. Govoril sem z njo in odpu- iiice in član upravnega odbora to-varen Putilov, katere tovarne so stil bi jej bil kazen, da se je ho-:za Rusijo to, kar Skodove za Avstrijo in Kruppove za Nemčijo. ni hotela vedeti ničesar, vsi po-' dilo rojakom vsakovrstna zabava. Vstopnina za možke $1, ženske so vstopnine proste. Za hladno pivo in okusen prigrizek (na ražnju pečeno jagnje) bo skrbel v to izvoljeni odbor. OPOMBA: Članom tega društva se naznanja, da čisti dobiček tega piknika je namenjen v pokritje stroškov delegata za konvencijo. Kdor izostane, bo moral plačati v blagajno 50 centov. — Vsi člani naj pošiljajo vse, kar se tiče gori omenjenega društva, na: John Zupančič, tajnik. P. O. Box 94, Conemaugli, Pa. (7,12.13—S) skusi, podvreči jo, so se izjalovili. Nekega večera sem si predrznil Sodba ruskega generala. Milanski list "Secolo" poroča poljubiti jo na golo rame. In kaj o razgovoru z nekim aktivnim ru- w. POZOR ROJAKI! Predno se naselite kam v gozd na tarme, vam jaz vaš rojak svetujem, da si ogledate lepe, že obdelane farme tukaj v državi New York. Dobra rodovitna zemlja z gospodarskim poslopjem, živino in orodjem, kjer raste vse in se sploh vse lahko proda. Mesta, trgi, železnice, šole in mlekarne so blizu. Z eno besedo rečeno: za vse je dobra zveza. Tudi sadje tu dobro rodi in raste tudi hmelj, živinoreja in kurjereja daje tu lepe dohodke. Tu je slovenska naselbina že 3 leta. Lahki kupni pogoji. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Miehael Kramar, Fly t Creek, Otsego Co., N. Y. VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Jožefa št. 29 JSK-T. v Imperial, Pa., v seboto dne 14. avgusta 1915 v svoji lastni dvorani. Tem potoni vljudno vabimo vsa društva ter sploh vse slovensko prebivalstvo iz Imperial in okolice. da nas polnoštevilno posetijo. Za dobro zabavo in fino postrežbo bode obilno preskrbljeno. Na veselici bode tudi srečolov z lepimi dobitki. Vstopnina za možke £1, pivo prosto. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja RUDOLFA KON-ČAR. Doma je iz Hotiča pri Litiji. Cul sem. da se nahaja nekje pri Des Moines, Iowa. Pro-sju, naj se oglasi svojemu prijatelju: John Koss, 341 Sixth St.. Milwaukee, Wis. Rad bi izvedel za naslov JOSIPA TOMANA, ki je član društva "Planina" št. 14 S. D. P. in P. D. v Johnstown, Pa. Pred enim letom je bival v Dubois, W. Va. Jaz sem mu pisal že več pisem - in tudi poslal *25 podpore, ko je bil bolan, toda vsa pisma so mi bila vrnjena, doeim jaz dobim njegova. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegu, da mi javi njegov pravi naslov, ali naj s*- pa sam javi društvenemu tajniku: Joseph Glavač, R. F. D. 3. Box 144 A. Johnstown. Pa. 11.12—8) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Pea*- ,, . ,. i . ,, .aylvaniji sporočamo, da jih bo t Pripravljalni odbor. :, v- i i - . , . V„ • , , , kratkem ooiskal nas potovalni x&->A: Članom tega dni-' . stopnir OPOMI štva naznanjam, da mora vsaki član prispevati za to veselico svo-to $1, ker brez denarnih sredstev tie more društvo uspevati. Zato prosim vse člane, da to upoštevajo in store svojo dolžnost. Nad 3 milje oddaljeni člani, kateri se ne udeleže veselice, plačajo samo po 50r za letne društvene stroške. Z bratskim pozdravom John Virant, tajnik. dl-12—8) NAJBOLJŠE AMERIŠKE CIGARETE Izrfelovilci Ri.it cl:ii|) tcrikiii in egipčanskih cigarst. Mi. ZVONKO JAKSKZ, * ki je pooblaščen pobirati m&rofc-i nino in izdajati tozadevma notr-dila. Sedaj se mudi ▼ Pittsburgh, Pa., in okolici. TTnravui5tvf> "Gla* NaroAV. Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE $ $ HARMONIKE JU kakor tudi |OVČEKE iz Slo\enjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd. Alois Skulj, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 71S-720 MARKET STREET WAUK^OAN, m m m PRODAJA fina vina, izvrstni imolkt, patentirana adravila. PRODAJA vošd« listke Tsch preko« or- ekih ert, POŠILJA denar v atari kraj »netijtvo in pošteno. UPRAVLJA v rs v notarski posel »padajoča dela. KRACKERJEV' BRINJEVEl .(8—7 v čet) je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. CJena u "BBINJEVEC" Je: 6 steklenic « C.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tndi čisti domači TROP1NJ2VEC Id SLIVOV-KA kuhan* v nasi lastni distilerijl. Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovi tz zaboj ...................... $13.00 "66" Bye Whiskey 5 let star, zaboj .... $llioo Budeča Ohio vina per gaL .... 65c., 60c., C5e. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. GLAS NARODA, 12. AVGUSTA, 1A15. - '—v V žaru juga. Novela. — Spisala Lea Fatur. Zv ■etutl >timajoei (Nadaljevanje). (Konec). ie ljubezen Kastavca. — šljevanju? Prisegli zvestobo do šal v bele morske pene. Valovi so kluba v Brooklynu. In ko smo 'društvo * 'Slavec": Josip Rems, smrti! Liijana____ Valovi srca se se dvigali v gorate liribe----kot stopili v njih krog. nas je pri- m. p., predsednik; Ivan Adamič, poležejo, kot bi jih ne bilo — več- da bite dežju naproti, kot da toži- jetno iznenadil sprejem in nastop tajnik in pevovodja. ni zakoni pa so neporušljivi." i jo valovi in dež o veliki tajni bo- tamburašev. Igrali so precej tež- njegovih besed je zvenelo, ka- li---- j lie skladbe, a tako precizno, da ko sta p rem a pal a razum in pošte-j Valovi so se metali drug čez dru-Smo čestitali zborovodji g. Ivanu nje — nestalno srce________i gega, butali besno v obrežje. Mo- Kanengiseru. na tako izbornem Rahlo jo je prijel za roko. 1 stišea in poslopja ob bregu so se vspehu. Tako znanje izključuje 44 Vi ste bolan otrok — vaši živci tresla----brotli na morju škripa- j vsako skromnost in če trdimo, da > vznemirjeni in vsaka umetnica li. Zdaj se tresi mornar, zdaj se o- srae jugosl. tam. klub s tako iz- ir. Roža v palečem I olneu jug iga ovene hitro. Kastavcu [obra — lepa. On spoštuje žen.» po« t in jo, ona časti moža gospo- 9 w w | | SO v iiliv.mil t|V ill +AA » 1 si ne isee vzrokov lepo e, ^ nekoliko eksaltirana. Kar go- ziraja na Trsat----Silovita je A- urjenostjo pred najstrožje kriti- i o|K-va vsaUa pesem ta « use; vorjte so je fantazije razboljene drija, mogočna v srdu in ljubezni, kujoče slušalce. nismo pretirava- glave---- I "meje vaše borbe — Otroka je zibala, kropila, mlade-Upamo torej, da se v dogled- prebil sem jih tudi jaz.... Slava niča je mamila na syoje valove.. nem času srečamo na velikem Bogu! — Lijana — poslušajte----;Njen ljubljenec si, mornar---- jodru, v veliki koncertni dvorani. Tiso noč po koncertu nisem spal.j Ko je valovito drevje in moriš ^'Slavec" je ofieijelno zapel dve Vedel sem da moči Julija blazine sv divjem stoku, ko so pršele pene pesmi: "Plovi. plovi ladjo"' in solzami, videl sem, da sem na raz-j v okna vil, je prihitela iz Sterna- "Kako bom ljubila", a po vpore potju----Papa! Pojdi k meni! je nove vile drobna, drhteča postr.vi-l|(|u zborovodja, g. Ivan Kanen- klieala t"la. Molčal sem. menil, da ca. Z veselim vriščem jo je spre- jg-i^er. v govoru pozdravil in se zahvalil v izbrani hrvaščini Naznanila in oklici. -ge in mišljenje o zakonu.... Rdela je. . . . Nekdanjemu svetu je odrezala prisega že naprej vsako misel na zvestobo. Božja volja, ki je združila dva človeka pred oltarjem, je bila sveta. Tu ni bilo mled-ji" čutnosti, sanjarenja . . . . Trdnih načel >o hodili ti ljudje neoma-jani svojo pot. Tal o je hodila tudi Lijana hladna. «*isttt na strani starega moža. Pokloni in izjave- ljubezni so ji privabili le preziren nasmeh na ponosni ustnici. Zdaj se pokori za prešernost mladosti, zdaj je na potu — o sramota! da išč-3 tistega, ki beži pred njo, pred grehom. Omamil jo je žar juga. Tu veje v zraku neodoljiva želja po ljubezni, gore prehodi, morja .pre- se oglasi žena. Pa otrok je klical jcl vihar. Razplel ji je lase, trgal opetovano.... Tiho sem se vkra-jtenko belo obleko. Pri stopnicah, del v drugo sobo. Lučica je gore-1 ki vodi v kopalno hišico, se je u- la po«l stekleno srešico. Julija je ležala na obrazu, dušila ihtenje. Moj fantič se je premetaval v snu, moja punčka je sedela v srajčki, me gledala z zaspanim očkom, mi stegala rokci naproti.... — Kaj hoče moja zlata punčka? stavila drhteča, se prijela za držaj in strmela s trudnim pogledom v vihar. Bila je Lijana. Osramočena, u-ničena je prišla iz Kastve. Pavlovi nasveti je nis«) umirili, njegov mir jo je užalil do smrti. Kaj ji sem vprašal. Papa! bodi pri meni. I pomaga tlelo, slava, dolžnost.... — je prosila in mi ovila mehki i Ljubezni je želela — v njej bi na-rokci krog vratu Bilo me je sram.' šla mir. Zdaj ga ni na svetu za- Iiahločutni otrok je slutil nekaj.. Brez križa, brez papanovega poljuba jo je bila spravila solzna mati v posteljico.... Dolgo sem klečal pri otroku, si izprašal vest. Ko sem se oprostil mehkih vezi, sem odel fantiča in hitel k morju. V temni plašč zavita, žalujoča vtlov, je ležala Adrija pred menoj. Pa skoro. skoro, zažari v zlatu, vstaja. ... Že se je borila tmina z mladim jutrom.... Prvi traki svet hibe so se kazali nad Učko. na- njo. ... Kje je mir? V tihem dnu morja. Suniua pesem viharja jo mami. jo kliče.... "Po meni barke plavajo. v mojem dnu počivaj«)....*' Vihar j«i je trgal od stopnic, šumelo vrtelo s«' j<* po razboljeni glavi. "Oprosti. Preeista" je šepetala z bledimi ustnami, zaprla oči.... Roke so opuščale tlržaj. tlež in pe-ne so lile po bledem obličju.... Skozi piš se je prikoleba!«) pla- brodi hrepeneča «luša. morje po-ljubuje brez postanka obrežje. Vendar Lijana.... Me/ala je od cerkve na fortizzi-no šetališče. Po«l mladimi lipami so se igrali otroci. Akacije so sunn I«- nad klopmi, par starih gra-«ljauk je pi'elo na preslieo, par mladih se igralo s kvačko. Vsi so strmeli na tujko! V zadregi, misleč, . Naglega koraka je prihajal Pavel skozi mestna vrata. Ko jo j" zagledal .je zastal, prebledel.... Vendar se je odločil — se ji je bližal resnega lica. Neprijazen je bil njegov pogled, osoj no je zvenelo iz ust Ijubljene- eu in ke k Vi, grofica — sama v taki vro-?! »Jako romantično, francosko imetniško!" a videl je hudo spremeno nje-a lica, njen proseči pogled. Vejo je «lo klopi in rekel meli- dar, kaka kaprica ird tu fic P«»vejte ven je privedla? ijana je slekla rokavici, ju vle-po rokah in zdihnila : Pavel — gospod doktor.... če ne ve ,«la sem tu...." Ifilo bi tudi modreje, ila vas da pestujete svoje dete. Ah. , grofica.... Oprostite kme-abil sem, da ne pestuje gro- bolno se, po 4' Ct vel", je drgetalo «lrobno bitje pred njim, "usmilite lušajte...." ni tlrugače, govorite", se je vdal in naslonil na tleblo akacije. Lijana je stisnila zdaj roki, zdaj se igrala z rokavico, pogledala zdaj Pavla, zdaj v naročje. Iz tresočih se ustnic so ji sunile naglo in strastno besede: "Pavel — odločila sem se, da se ločim od svojega moža. Spoznala sem, da je zakon brez ljubezni nemoralen. .. . Pavel — ločite se tu di vi.... Saj je tudi vaš zakon lt zunanja, formalna vez...." 44Ah, tako!" — se je nasmehnil bridko Pavel.44Čutite, grofica, ka- znaujali, da premaga mladi, svet-j ho, objelo Lijano z nežnimi roka-li dan. Mirna je ležala Adrija —jmi: jaz pa sem si želel burje, viharja.' "Mama, pojdi domov, mene je da bi mi odgovarjal bučeči grom strah, in Karlo joče." na vprašanje bolne duše: Kje je Aničin objem, njene besede so izhod, lek bolečin? [zbudile Lijano iz čudne omame. V rjavi halji, veličasten v svoji;Karlo joče____otrok, ki ne more skromnosti je prihajal po morju j živeti brez nje, j«) prosi, da se vr-pater Avguštin. • ne. — Živi za otroka, ji je rekel Črno oko je svarilo, spodbuja- Pavel. Živeti, o l»og, kako.... lo. — V tlelo, je rekel, — v delu za | Brez upanja, ljubezni. . . . Mož se vzore.... Ko je vstala bučeča tramonta-na, ko je zažarela naša Riviera v solnčneac| zlstu. sem klečal pri postelji svoje žei.e — ji razkril svo_ jo dušo. Oklenila se me je s solzami. — Tvoje želje so moje želje, je rekla, — tvoj dom moj tlom. Žena ti bo-tlem odslej tudi po duhu — samo ne uniči sreče svojih otrok!.. Zdaj porablja Julija zadnje dni najinega bivanja v Opatiji za u-čenje našega jezika, jaz preiskujem stare cerkvene listine, proučujem gradivo povesti, s katero stopim po tolikih letih zopet pred svoj narod." Nežno je pogledal Lijano, tolažeče prigovarjal: "Lijana — išči tudi ti dušo svojega moža, vzgajaj tlušo svojega sinčka, dobre Anice, za svete vzore — in prazno ne bo tvoje življenje." Prijel je otožno njeno roko, ji pokazal na Adrijo in njene bregove. "Poglej, Lijana. to krasno- zemljo.... Cuj Adrijino pesem .... Pride tujec, občuduje ta kras, nese s seboj spomin na Adrijino pesem — na pesem o bornem neznanem rodil----Sliši tujec — pa ne razume teh zvokov. Tolmačiva A- drijiuo pesem svetu. Lijana ____ Lastno gorje umolkne ob boli narodove duše----Čuj, kaj šumi po mladih lipah?.... 'Slava izraste iz trpljenja — ti ovenča čelo'. Zatopile se bodo tleklice v tvoje slad- dvigne iz svoje močila ona uničena, bedna — kam naj se obrne?.. Trepetala je, se oprijela tr«lno držaja stopnic, da ne odnese vihar tudi otroka ž njo. "Mama, mama, kako si mokra — pojdi gori----Ah! Poglej, mama____" Lijana je pogledala. V dolgem siku je švignil blisk nad Reko. . . . Zasvetilo se je morje in obrežje, v zeleni luči je zažarela sveta gora — Trsat. Jasno je preletelo Lijanino lice: Tam je uteha — mir. . . . Dopis. New York, N. Y. — Prešernov ironičen vzklik: — Kdor govoriti kaj ne ve, ta vreme lival' al' toži, — je sicer že malo izrabljen, ven dar ga pa tu pri nas v greater-newyorski slovenski naselbini ko-likortoliko še rabimo, ker o vremenu govoriti — moramo, čeprav je i drugega gradiva, druge snovi v izobilju. V pasjih dneh — namreč equartorsko vročih — vsakdo rad ali nerad govori o vremenu in toži in željno priča-kuje, kdaj se že vsuje iz neba tako težko pričakovana rešilna kaplja in s to mokroto neba res ne skopari — solnce vam pripeka. da sam pot lije po obrazih in «ležuje pa tudi, kadar bi najmanj pričakovali---- — Na frančiško- kotožne melodije, Lijana, in ume-|vem pikniku je bila sicer jako le- le. tla je krvavelo ob takih zvokih umetničino srce. Tragična usoda, dušne borbe mojega junaka, bodo rosile lica nežnih dev. budile v sreili čitatelja misel. da je opisal pisatelj s srčno krvjo lastno gorje. . . . Z Bogom. Lijana, prenežni cvet! Zbudila si me k novemu delu, naredila iz mene novega moža. Ne za- bim te----Pa Učka se pokriva.. Pri Dukiču čaka moj voz — odhiti. preden razbesni nevihta." Bela megla nad Učko se je širi la. rastla, temnila. Naglo se je dvignilo morje, naraščalo, butalo, šumelo. Splašene ptice so hitele brotli v varno zavetje pristana, rdeče znamenje v Inki je branilo izhod. pa družba, a mnogo več bi jih bilo. da ni deževalo. Kljub Plutju pa so posetniki bili kaj ži-dane volje, kegljali so drugi zopet plesali, ob robovju dolgih miz pa so osamljeni vzdihovali osamljeni Gambrinovi sodčki.... V odmoru je nastopil "Slavec" ter zapel par krasnih pesmi. Z velikim zadoščenjem smo zrli i v pevce drugih društev, stopili so v naš krog in peli z nami. Bližamo se drug drugemu in ta fakt nas bodri k vstrajnosti in inten- 4'Slavcu". Seveda je tudi g. J. Rems. kot 4 Slavcev' predsednik, izrekel hvalo in priznanje tamburašev in zborovodji in ker nas je mnogo takih, kterili se bolezen — v obliki Demostenove zgovornosti — kaj ratio prijemlje, so še govorili g. Joe Cvetkovič, pisec teh vrst itd. na glasa joč. da je vspeh in zmaga naša le v skupnem in vzajemnem delu. Govornikom se je živahno ploskalo. V greaetrnewvorski slovenski naselbini imamo tri slov. tamb. klube, a med temi zavzema jugosl. tamb. klub v Brooklynu eno prvih častnih mest. — Naš brooklynskl salooner. g. Peter Vogrič. je "Slavca", katerega naj marl j i vej -ši član je on. povabil, da ga po-seti v novem njegovem domu in 31. julija je bila pri tem vrlem rojaku izbrana kaj lepjr družba! Zal le. da je oddaljenost in ne-komodna vožnja marsikoga zadr žala in odsotnost mnogih se je obžalovanjem občutila. V sredini svoji smo imeli tudi ameriškega slo, Ahasvera IT., g. M. Pogorelca. Cim je stopil na greaternewyor-ška tla. je hitel od zabave do zabave. prišel je k Slavčevi vaji. pozdravil in nazdravil pevce, prišel k Vogriču in frančiškovemu pikniku, kjer jo pa v senci košatih »lreves in ob vznožju okro«rle-.ugh. Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK. 7713 Is.sler Ave., Ck-vulautl, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 7_. Last Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANClO, Box 7S, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL Kl.Ol'OlO, 5-S I>:tvs<>:i Ave., It. !•'. 1». 1, Oreen- field, Detroit, Mich UPRAVNTODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, li. F. I>. No '2, P...X 11%, Bridgeport, O I. upravnik: ANTON I »HM ŠAH. Jto\ l--",. Bronghtoii. l'a. II. upravnik: PAV K L t »ltKKGAK, P.«.x 4oj \V,n. III. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Trlban. P. O. IV>\ 707, Forest City, I'enua. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." kratek cas.11 NAGAJIVKE. MM . W^'^^^MM^m ■HfifiaHfa jSiS.-? i Gospod: — Gospodična, dolar bi dal. če bi vedel, na kaj sedaj mislite. — To pač ni vredno celega dolarja. —Na kaj pa vendar mislite? — Na vas! NA PLESU. — Zakaj se danes vaša žena tako jezi 1 — Najprej se je razjezila uaa deklo, potem se je razjezila nama, ker se nisem jaz jezil nad deklo, sedaj je pa sama nase jezna, ker se je razjezila zaradi dekle. _ GltAS NARODA, 12, AVGUSTA, 1915. Katol. Jednafa B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: J OIIX GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOnS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Juliet, HI. NADZORNIKI: MIKE ZTTNICIT, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—Gtli St., La Salle, 111. JOHN AFSFC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O-JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISH LA R. 308—6th St.. Rock Springs, Wyo. O. J. POKENTA, Box 701, Black Diamond, Wash- POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Elv, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAIIEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajo'-i se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno crlasllo : "GLAS N A ROD A.'* i 1 r 'mraku, ki so zdaj ugasnili. Kaj ti solneil po en cekin. Tedaj pa se jej Vihar na Ogrskem. |bc> povedal s svojo široko filozo- zgodilo, da se je na enem teh listov, Iz Temešvara poročajo, da je fijo in kam bo s tisto lepo, točno po nerodnosti spotaknil zlati hrošč tam in na južnem Ogrskem div-formo? Slikar bo odprl glavo in ter se zvrnil Marjeti naravnost v jal velik vihar. Nastal je v večer-molčal, ker ni solnca. ki je zanj naročje. Zbegan je šepal preko nih urah in je z majhnimi presled Življenje. In vendar sta čustvo in trebuha, čez prsi; nazadnje se je ki trajal do polnoči. Odnesel je misel bogata. Udari na klavir, ki'napotil po razvožeuih cestah vra strehe in izruval drevesa. Škoda ima bogastvo vseh občutij! Poišči tu, čez strme klance čeljusti in mi-je velika, zlasti na južnem Ogr-akord, ki bo odmeval v tebi! Kaj mo globeli usten naravnost do no-|skem, kjer je uničeno sadno drev-me gledaš? Sai bodo to besede, Tam je pogledal v črno jamo je ki bodo v eni sami vrstici vsebo- in si ni upal naprej. Zato si jej vale vse____ brez filozofije? — skrbljivo ogledal noge, da bi si| ne, misel spremlja vsak predmet, jih popravil in zravnal. Med tem ,kot človeka senca____večno vte- opravilom pa je v svoji nemarno- lešeni trenutek, ki bo razodeval zadel ob veliko črno kocino, ki sebe in tebe in vse vesoljstvo. 'imela iz jame. Takrat je Mar-Akord!.... 'jeta kihnila in se je vzdramila. S ceste je prodiral pas svetlobe Zlatega hrošča ni bilo več nikoli ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G-. N. v sobo. — Najneizraznejše stvari so v akordu, ki je človeku najbližji in pristopen najnižjemu. Cegar srce je resonančno, da zatrepeta ob vsakem gibljaju, ta ga razu me .Nekaterim je večno zaprt. — Ne more se ponoviti, ne peti. ne deklamirati, ne opisati, kot se o-piše slika, ampak je in govori sam in se razodeva. To je izraz vsega onega jecljajočega, ki se drugače ne da izraziti in ima v sebi samem svoj izraz ter se zdi nerazumljivo in neumno tistemu, ki išče jasnosti, ki pa je sama na sebi nepopolna in smešna, ker slika noč v živih barvah, bodi z gotovostjo po pokrajinah, ki jih je komaj slutnja dosegla. Tn v znak omejenega mišljenja ponatiskuje-jo na zadnje strani svojih revij namarkantnejše neumnosti v — zgled. kako bi ne smelo biti tako da stvar njim samim reži z grobo zarezano satiro v obraz.... Smejal se je s prisrčnim smehom in spustil roko na mizo. — Lasje so se mu usuli na čelo. O-gromna senea na zidu se je zganila. Na nebu je gorelo nekaj zvezd. — Gorje mu. kdor l»i se obje mal s tistimi, ki capljajo, se brati) z onimi, ki gredo, in se dirjal poleg velikega, breztelesnega jezdeca, kateri ima sam nesmrtnost in življenje v očeh — čas. Ampak tako je breztelesen, da vsaka misel v človeku trepeta, ali ali se ni oddaljil, ali ni daleč pred nami?.... Ta trenutek so se odprla vrata : luč se je razbleščala po salonu, da sva za hip zamižala. Potem smo okno zaprli. OdDfto okno. France Bevk. Svetle stene salona so pričele dobivati temnejšo barvo. Na obraz. nam je padala senca. Skozi odprto okno se je jel usipati mrak v sobo. Obrnili smo se tja. — Zaprem okno. Mrak je. — Ni treba. Pustite! — Ne, zaprem! Ni dobro tako. — Ne! Prijetno je tako! — 30 pritrdil moj temni prijatelj in gospa se je oddaljila. Zunaj eesta in ob cesti drevje, ki s*4 je belilo v cvetju kakor posuto s snegom. Za cesto polje in skoraj se ni več ločila iz mraka njiva od njive, le bele lise cvetočega drevja so sh še svetile in u-mirale kakor pastirski ognji na širni planjavi. Zadaj bolmi, kjer so se posameznosti popolnoma izgubljale v mrak. Samo na vrhu najbližjega holm a jse je svetilo nekaj belega in luč. Na najvišjem hribu zadaj je blestel zadnji sled snega in po levem pobočju se je razlivala ogromna višnjeva sen ca. Nad obzorjem je tlela lahna rdečkasta svetloba, ki je prehajala v ozkem pasu za debel sklad oblakov, raztegnjenih nad gorami v čudovito ravni črti kot tram. na katerem leži temno nebo. Na desni pa je izza gore lizal v oblake plamen, grozno rdeč in miren, kot okamenel. Prijatelj je sklonil glavo in zrl skozi okno z lahnimi gubami na čelu ; oči so se mu svetile v tajnem zadovoljstvu. Naenkrat se je zresnil. Pogledal me je naglo v dno oči, pogladil so po bradi, stresel z glavo in segel v lase. — Gledam, — je dejal čez nekaj trenutkov, — gledam, vidim in čutim. Z vsem, tem, kar se dogaja tam zunaj in kar je za nas tako tiho, samovoljno in brezbrižno, primerjam sebe, naš rod in vse. Dostikrat je t^žko najti tisto nit, ki vse veže med seboj; pa je nekje, mor«1a tako blizu, da je radi bližine ne najdemo. Saj vidiš cvetne ognje v morju mraka, potem nebo zadaj, tisti plamen.... Vse skupaj, vsaka stvar posebej pada na srce. En sam neznaten rdeč cvet, ki ga vzameš na roko, ima zate morda in za vse ljudi tal 1 ko vsebine življenja, da bi ti 1 čer! Pokliči človeka, naj izrazi ta korak, ki ga slišiš na cesti? In ona luč tam? Če nima »t koga vsebine, je sam prenizek, da ne vidi v središče vsega. Največji genij bi se mogel naslajati nad enim samim praškom celo večnost ____ Najina obraza sta postajala temnejša in temnejša. Prizor tam zunaj se je umikal. Le še komaj vidne linije so se pojavile iz mraka in nama kazale vso jjrelest svoje zagonetne forme. — Kaj čutiš nocoj? Kaj misliš? — Čutim.... — sem zajecljal. — Kje je vsemu izraz? Če ti pokažem skozi okno in pogledaš moj obraz, veš vse.... — Največji umetnik, ki bi hotel izraziti vse. bi moral biti pesnik, slikar, komponist in plesalec. Nerazumljivo je, v kolikih formah se skriva vse, kar je lepega in pomembnega, večnega, kar beži mimo nas in ga ne moremo zgrabiti. Izraz, ki se nam zdi najod-ločnejši, formalno in vsebinsko najnatančnejši, ali ni mogoče najbanalnejši in najpovršnejši, dobrodošel diletantskemu začetku in zaostalemu mišljenju, omejujočemu se le na posamezne pred mete in na predpisane forme? — Slikar lahko včasih z eno potezo pove, česar ne more pesnik spraviti na dolge strani. In kako skrivnostna je roka virtuoza, ki sedi ob klavirju! To, kar mene muči vse življenje in ga ne morem izraziti, spravi on v en sam udarec, da zajoče in zavpije vse v človeku: srce in misel. En sam gibljaj plesalca nam razodene nekaj velikega, tako nerazločnega sicer, kot je ta mrak tam zunaj in plapolanje te svetlobe, pa vendar tako jasnega, kot smo jasni sami v sebi----Ali ne vidiš, zakaj je prešla naša doba s svojim izrazom preko slike v glasbo? Temni prijateljev obraz je bil že čisto črn in po njegovih kretnjah sem spoznal, da je razburjen. Z roko je segal hlastno v lase in jo deval zopet na mizo. — Kaj ti je? Ali.. .. — Ne! Ampak dopovedal bi rad to, kar se ne da dopovedati in kar sam čutiš in razumeš, zato. ker tega ne morem dopovedati drugim, ki bi tega ne čutili in ne razumeli. — Zakaj sem omenil glasbo? Ta večer, vidiš, ta ve- sorte. Ivan Cankar. Zunaj mesta, že daleč od prahu in od ljudi, je živel kostanj v zeleni samoti. Hodili so ga gledat, kajti bil je čudo svojega plemena. Vzbrstelo mu je popje že zgodaj v marcu, ko so bile veje drugih kostanjev še otrple, mrgle in gole. V aprilu se je okošatil nabogato s sočnim listjem, prve dni maja pa je že v svoji razkošni radodarnosti trosil belo cvetje vsenaokoli. Trosil je, trosil, pošiljal svoje svetle metulje z vsakim vetrom in na vse strani, pa vendar so potrosili prej vsi drugi, ki so se bili vzdramili kasneje od njega, junaka med njimi. Jeseni, ko so tovariši omagova-li, ko se jih je že lotevala dremavi-ca in so spuščali sadje iz trepetajočih rok, se on še zmenil ni za sever in mraz. Njegovo listje je o-stalo temnozeleno in košato, šumelo je v vetru, ali to šumenje nikoli ni bilo podobno mrtvaški pesmi; veje so se pripogibale globoko, časih prav do tal, ali zravnale so se koj močno in veselo. Kadar je stresel junaka mraz, da se je skrčil in stisnil vase, je po drugod že gnilo na tleh rumeno in rjasto listje. Njegova smrt ni bila žalostna. Junak leže utrujen v travo, ko drugi vsi že zdavnaj spe, tihi in bledi, brez diha, mrtvecem podobni. O11 zadremlje poln zaupanja, da se vzdrami, še preden zašije zarja. Zasope globoko, nasmehne se v sanjah — veje vztrepečejo, se zlek-nejo, sneg se tiho usuje z njih. Kdor je kdaj sedel pod tistim kostanjem, je bil mlad. Prišel je poln skrbi in duhih misli, šel je z vedrim obrazom, veselo vriskajoč. Zaljubljenci so tam ljubili bolj prisrčno in bolj zvesto, nego pod samim božjim solneem. Vsak edini list je bil znamenje moči, dobrote in vere, od vsakega edinega je v svetlih kapljah rosila ljubezen. Priromal je starec ob berglji; ko ga je obsenčil kostanj, mu je v kr vi zapela mladost. Nekoč se je sanjalo babnici, eno-oki Marjeti, da leze po tem čudežnem kostanju zlat hrošč. Leze ?>d tal, po deblu, na to vejo, na dra- in nikjer. Ko se je vzdramila babnica, eno-oka Marjeta, je premislila svoje sanje. Dognala je brez težaVe, Laj da pomenijo; saj tako bi storil vsakdo med nami. Se preden je v Dravljah udarila ura polnoči, se je napotila, kamor je bilo treba : rovnico in moti-ko je vzela s seboj. S to rovnico in s to motiko je kopala pod kostanjem. kopala, Bog se usmili, do ranega jutra. Zasvetila je božja zarja, da bi nikoli ne več tako! Marjeta je strme izpregledala, zavpila je na ves glas, rovnico in mo4IN> je popustila kar tam, bežala je brez sape in brez pameti. Kričala je hujše od sove; tako je pri-begla in prikričala prav do v;-.si. "Joj, ljudje božji! Joj, p.:-joj!' Sli so «Iedat vsi, moški. žcii=ke in otroci. Tudi nekaj takih je bilo vines, o katerih so mislili, da so že zdavnaj mrtvi; prišli so v irba stih hlačah in v žametnih telovui-kih s tisočerimi gumbi; nekdo je imel lase povezane v čop, gosposka pentlja se 11111 je sprehajala po plečih. Vse nadaleč krog kostanja je bila zemlja razkopana in razoraii* za najmanj pol sežnja nagloboko. Med mogočnimi koreninami, ki se vile in bahale brezkončno m vse strani, so se kopičile same človeške lobanje; tiste jame, v katerih so bile nekdaj oči, so bile polne prsti in blata; iz nekaterih je vzklila trava kar čez noč. Druge kosti so bile vsekrižem razmetane, tko da bi nihče ne mogel radbi-st riti. h kateri lobanji sodijo. Objemala se je rama z gležnjem. Teh be'ii>. mirnih, od prsti in črvov o-s krunjenih reci pa je bilo toliko, da se jih ni dalo prešteti. Če bi kopali še nadalje in Še nagloboko, bi morda razgrnili tako pokopališče, da ga na svetu še ni bilo. Stali so bledi, noben jezik ni zinil. Ali ko so šli in ko so bili že daleč, je rekel tisti mož s čopom 111 pentljo: "Zdaj se je izkazalo, odkod ta moč, ta ljubezen in ta mladost!" Oj prijatelji, ljubi moji, to nam bodo še cveteli kostanji! go; in mahoma je bilo zlatih hroš polnil srce in glavo do smrti. In i to, kar je v tistih cvetočih ognjih' eev premalo i na Taki smo. Zložil Merisan. Hitimo, hitimo za upom, za srečo, a slednjič upade nam v srcih pogum, na nogah začutimo rano skelečo, preko!nemo nade. srce in razum.... Darts, W. Ta. !■ oksllea: Joha Bro-■Lch. Thomas, W. U bi okolica: Tnnl Kočij an in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampteL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Trmtnlk, John Vodovnik In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepich la Heronlm Svetlin. West Ailis, Wis.: Frank BkdS ia Louis LončariC. Bock Springs, Wyw.1 A. Justin tri VaL Btalich. Konmerer, Wyo.: Josip Moto*, Drobne vesti iz Italije. Na dan italijanskega narodnega praznika (14. julij), so pripeljali v Rim prve ranjence z bojišča. Prispeli so 3 vlaki. Finančni minister Careano je pridobil v zadnjih dneh mnogo industrijalcev, da so naložili svoj denar v vojnem posojilu, katerega rezultat je vsled tega znatno bolj ši. Careano je poročal kralju, ki ga je v zahvalo peljal na oglejski zvonik ter mu pokazal Trst. Kakor znano, zbirajo v Rimu denar za zastavo mestu Trstu, v Turinu so pričeli zbirati za zastavo, ki jo bodo darovali Tri--dentu, Fiorenza pa hoče obdariti Zader. Poroča se, da je kralj podpisal dekret o imenovanju poslanca Barzilaja za ministra. D* Annunzio se je baje podal zopet na fronto. Antimilitaristična propaganda v Italiji še vedno narašča. V Vc-roni so nedavno aretirali 108 an-timilitarističnih propagatorjev. "Messagero" poroča, da je posebno sodišče v Rimu obsodilo pol tueata ljudi na kazni do dveh mesecev ječe zaradi udeležbe pri patrijotični manifestaciji, pri kateri so bile v dveh ulicah demoli-rane trgovine s tujimi napisi. Iz te vesti izhaja, da so se tudi v Rimu po porazu ob Soči zgodile plenitve. Po poročilu lista "Ga-zetta del Popolo" je bil v Turinu neki moški obsojen na 70 dni za pora in na globo 550 lir, ker je govoril, da ve, da so bili Italijani tepeni. Kakor javlja "Avanti", so padli v bitki pri Gorici trije višji poveljniki: generalmajor marche-se Raverra ter polkovnika An-chisi in Gelli. List je bil radi te vesti konfiseiran. Danski listi javljajo, da Italijani niso za zimsko vojno prav nič vsakem se je pripravljeni. NAtl ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino ca "Glas K-.— la" in knjige, kakor tudi ca vse aruge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d. Ark. In okolica: Michael Olrar. Sm Francisco, Ca!.: Jakob LovSla Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo. Colo.: Peter Cnllg, J. M Bojtz, Frank Janesh In John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis Co 1 stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rndmsn Woodward, Ia. in okolico: Lukas Podbrejxar. Aurora. I1L: Jernej B. VerblC, 83fl Aurora Ave. Orlesby. 111.: Math. HribernlK. Chicago, 111.: Frank .Turjovec. Depue, 111.: Dan. Batlovinae. La Salle. 111.: Mat. Komp. JoUet, I1L: Frank Laurich, John Zs letel in Frank Bamblch. Mineral, Kana.: John Stale. Waukegan, I1L: Frank Petkoviek Is Math. Ogrln. So. Chicago, HL: Frank Cams in Rudolf Požek. Springfield, 111.: Matija B&rboriS Frontenae, Kans. In okolica: Frank Kerne. Mnlbery, Kans. la skslica: Martin Ko«. Calumet, Mich, in skslica: Pavel Shsltz In M. F. Kobe. Detroit, Mich. Ia skolleaf Jocepfc GlaslS. Manistiqne, Mich, la okolica; B Kotxlan. So. Range, Mich. In okolica: «. u LikovliL Aarara. Minn.: Josip Fugiaa. Cbisholm, Minn.: K. Zgouc, Jakor Petri eh in Frank Žagar. Duluth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonie M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Loul* M. Pemfick. Eveleth. Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel Hibbing, Minn.: Ivan Poufie. Kitzviile. Minn, in okolico: J ex Adamieh. Nashwank, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovstich St, Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Uricb S409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.: Alojzij CeSarek Little Falls, N. I.: Frank Gregorks Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J MarlnčiS, Chas. Karllnger In Jakol Resnlk. Barberton, O. In okolica: Alois Ba lant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Coilinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain. Ohio in okolica: John Kun Se 1735 E. 33. St. Youngston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolica: M. Kis rich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. In okolica: John Ker jciinik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Bronghton, Pa. in okolica: A Den ter, Darragh, Pa.: Dragu tin SlavlB. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. In okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar tn Fx i v Savinski dolini Litiji se poroča da je ondi dne srednje in v Posavju s]abo - hru. 11. julija umrl posestnik^ Ivan ške y slovenskih goricah slabo, v Brezni kar. Bil je večletni župan.: Dravski (lolini srednje, v Savin-Pozneje je prevzel nacelništvo ! ski doVmi dohvQ Jn y p -u sla. Hranilnice m posojilnice, ki zelo bo. ^ izvzemši dele Posavja, slabo; orehi povsod dobro; vino- jonu j ia rt na •buh i: ,ce. iz vr do Fa. lin KRANJSKO. ____ j scstnikov sin iz Koritne pri Vel. Žrtve vojne. Pri T. lovskem ba-,^11"5- ~ Korporal 17. PP. Janez 'l.uzar, posestnik iz tree vasi, je vsled strela v j una Ruskem. — Oglasil se je .Matija Pavločič IA»t°n Repovž, posestnik z Božja- vsl'e'd strela v kovt'£a< ki Je Pisal sv°j'1 žen?> da sta ž njim tudi Fran Pezdic in Anton Guštin, oba iz Drašie pri Metliki. — Oglasil se je Janez Jožef" Vidmar od Sv. Helene, o katerem ni bilo že nad 8 mesecev nobene- 1 ga glasu. Piše iz Skobeleva pri iTaškentu v gorkem -Turkestanu. 'da je bil v Przemyslu ujet in da je zdrav. | S severnega bojišča piše vojni ■ ■vre Josip Kasteiie iz i l.itiji ■v. - *mic i!'i"V. — Jožef Kic, 17. pp., iz Dol. Kamene, občina Preji- \n1«m1 ran umrl v Sator-jlielj na Ogrskem. - zidar iz Novega mesta, je vslrd lega rja v Feldbachu rad<-i». — Fran Becele, po-i-e 101. polka. —-Jurij peni znanem napevu. Naši fantje I p, 47. polka. — M est ar so to, ki pojo, si mislim, iz lepe 'I ' tir. vojaški voznik. Kranjske so. Šli so mimo moje ko- Ranjeni na bojišču. Mihael Po- če, peli so od srca. Zdelo se je, /v;. !, pos> stoikov sin v Zgornji kot da tožijo po domu in se daleč I i:!»: 11«- i. je bil ranjen v (ialieiji in od doma. tolažijo s prelepimi do-s. zdi-avi \ neki ogrski bolnišnici, mačimi pesmicami. Premaknili Kaljen je tudi Jožef Gajski iz smo se bliže bojni črti. Pred par j u ve pri Veliki Dolini. — J-o- dnevi so bili tu strašni boji. Mrli-/, t' Kobe iz Ju gor je v, občina čev je še sedaj precej nepokopa-, - isnice, ki je bil zadnjič z bra- nili, zlasti po zakotjih. Postavili t , i J;,:iezoin naznanjen kot mr-'smo kolera-špital. Bolnike smo 1, v. se zdravi v bolnišnici v Mi- spravili v barake, ki so jim gra-stelbiii-liu; o Janezu pa se še nič nate porušile strehe, ter po ko-,,, L. i m» ve. — Črnovojnik čah, kar je še toliko celih, da so Je e! Prijatelj iz Škocijana, okr. količkaj porabne. Bolnikov pre-K i i. i njeu v prsa. — Florijan eej, večinoma proti koleri ceplje-K ■ e i/ Vinii-e je težko ranjen. ni, zato v par dneh ozdrave. Bo-R: :ijeni in bolni v cesarice Eli-;lezen močno ponehava. Naletel te b >ln;šniei Rdečega križa v sem tu na precej Slovencev, med K, ,!.,! ; vem : litv/.nik Fran, Ali- njimi na Jermana iz Gornje vasi i , | ./.,.!(• j, I aid\v iger Friderik in pri Smarjeti, ter še na druge iz is A inn. vsi iz Novega me- vseh krajev slovenske zemlje. iz Sv. Križa; Včasih si rečemo kakšno po do- st a; Trselič Janko K: i n i mi.iar Vineenc iz Robidišča,' mače. Zlasti Gorenjcem vzbuja i': 1111: -■.[•;■) i išee svojo ženo in o- ( veliko smeha, kadar jo vreževa z ; Sršie Anton iz šmarjete; nekim Ribničanom. Zraven pride . Janez iz Straže; Ališun še neki sanitejec iz Št. Jerneja, i nkraja Poreč v Istri; pa imamo pravi cirkus. Zadovo-Anton; Prah Josip iz Ko- ljen sem med njimi. To so možje ■ l{reje Ivan iz Idrije; iz vrlega našega naroda. Mašujem Reke; Kontus prav redko, niti v največjih praz-Pazinu ; Jaričfnikih nimam prilike za to. Kakšen glas imajo zvonovi, sem že t roke Gaspt Miha« AV ale st a n j* škvan Mihael z iip iz Letaj pri iz Pet rova rad i na ; Zmitek Ivan iz Bohinja; Rožman Josip iz Brežic. Pogreša se Janez Ladilia iz Me-gleuika, pošta Trebnje na Dolenjskim. vojak 17. pešpolka, 4. inarš-Ktotnije; že nad 8 mesecev se ni nič oglasil. V francosko ujetništvo je pri-fel Anton Marolt iz velikolaškega okraja, ko je iz Amerike hitel na pomoč Avstriji. Ujeli so ga na nekem nizozemskem parniku. Piše, tla se mu godi slabo in pripomni, da je tam skupaj 22 Kranjcev, večinoma od Novega mesta in Straže, ki so jih Francozi ujeli, ko so hiteli na pomoč Avstriji (Škoda, da ni zapisal imen onih ujetnikov. Op. ur.) Tam je zaprtih tudi nekaj Kranjcev dragon-«ev. ki so jih bili ujeli v Belgiji. V luškem ujetništvu, V mestu Mero v Buhari ali Transkaspiji s«' nahaja dolenjski deželni poslanec Zure. — l/. ruskega ujetništva je pisal Jožef Muren iz Vel. Lipovca pri Ajdovcu, ki je nekje v Srednji Aziji. — Janez Kopriv ni k. doma iz Vel. Vrha pri Litiji, je naznanil svoji ženi. da je ujetnik na Ruskem. — Iz Barnaula ob reki Ob v Sibiriji je pisal 27. maja Fr. Mramor svojim starišem v Male Lašče. Od začetka vojne ni bilo glasu o njem. — .Josip Vidmar je zdaj med ujetniki v Petropaviov-sku, Akmalinsl-aja oblast v Sibiriji ; je zdrav, kakor poroča materi z dne 20. aprila. — Fr. Gros iz Dol. Straže se nahaja v ruskem ujetništvu. Od Lukaževega ni bilo o njem nobenega glasu. — Dra-goe Josip Zupančič iz Podgore. občina Prečina, je bil od Rusov ujet na sv. Rešnjega Telesa dan. — I/, ruskega ujetništva se je o glasil Fran Petrie z Jesenic na Dolenjskem. Nahaja se v guber-niji Akmirlinsk. — Umrl je v ru-pkcm ujetništvu Martin Prah, po- uspeva. — V Bršljinu pri Novem mestu je 11. julija ponoči umrla Xeža Globelnik roj. Vertačnik po; dolgi in zelo mučni bolezni, komaj 35 let stara. Pokojnica je bila rodom vrla Stajerka, doma iz Planine, ter zapušča žalostnega soproga in devet nepreskrbljenih otročičev. katerim je bila vzorna soproga ter skrbna, pridna mati. Ranjka je bila tudi izvrstna gospodinja, ljuba sosedinja, splošno spoštovana, radodarnih rok in u-smiljenega srca do revežev. Umrli so v Ljubljani: Rudolf Bogataj, sin železniškega nad-sprevodnika v pokoju, 21 let. — Jernej Bedina, posestnikov sin, 4 tedne. — Anton Kranje-Uzar, jet-niški paznik v pokoju, 86 let. — Andrej Cankar, krojaški mojster, £il let. — Josip Lukežie, državne železnice sprevodnik v pokoju, 59 let. — Hermina Poženel, delavčeva hči, 5 let. — Marija Bezlaj, žena kovaškega pomočnika, 40 1. — Ilozalija Rev, posestnikova žena, 48 let. — Karolina Majcen, posestnikova žena, 36 let. — Alojzij Tramontini, sin kamnoseškega delovodje, 1 dan. — Marija Prim-šar, posestnikova žena, 64 let. — Ivan Starašinič, čevljarski pomočnik, 19 let. — Simon lvregar, trgovčev sin, 4 dni. — Ivana Škof, bivša kuharica. 77 let. — Marija Zamljen, delavčeva žena, 47 1. — Gregor .Jelovčan, občinski revež, 65 let. — Vladislav Vondraček, litograf, 21 let. Poročil se je strokovni učitelj deželne kmetijske šole na Grmu, c. in kr. poročnik 30. pešpolka, Frančišek Malasek z gdč. Franjo Žitkovo. Rogaška Slatina—Vrhnika, 5. julija. Duhovske vesti. Podeljena je župnija Boštanj ob Savi Engel-bertu Rakoveu, kaplanu v Ribnici. — Premeščeni so: Ivan Boršt-nar, župni upravitelj v Št. Lenartu, za župnega upravitelja v Novo Oslico; Josip Klopčič iz Kamnika za župnega upravitelja v Št. Lenart ; Fran Govekar, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, za kaplana v Ribnico; Ivan Sever iz Koroške Bele v Moravče; Anton Zalokar iz Brezovice v Črnomelj; Josip Mar-kič iz Preddvora v Horjulj. — Nameščeni so semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Ivan Dežela v Preddvoru; Josip Vavpotič na Koroški Beli; Ivan Vindišar v Kamniku; Fran Učakar na Brezovici. V peko j stopi Frančišek Ksav. Zoreč, župnik v Novi Oselici pri Skofji Loki. Rojen je bil v Šent Lovrencu ob Temenici 15. novembra 1854. Kot Dolenjec si je izbral za svoj dom v pokoju zopet gradi v Slovenskih goricah dobro. v Dravski dolini dobro, v Sa- vinski dolini in Posavju do srednje dobro. dobro skoraj pozabil. Tu slišim venomer le topove grometi, pa puške pokati; ranjenci in bolniki ječe in stokajo. Vasi požgane in razbite, polja in travniki razorani, gozdo vi razbiti kakor žitno polje po hudi toči. Tu so namreč bile ruske pozicije. Ves dan tekam iz ene barake v druge. Na večer zlezem truden v brlog, ki sta mi ga zgradila pod jablano moj sluga Jelene iz Trebnjega, pa Viršček' Dolenjsko, in sicer Gor. Sušiee pri iz prečenske fare. Lepa ta palača ni, vendar sem zadovoljen ž njo. Podobna je pasji hišici, le malo večja je. Spodaj so ruševine, nav-pik dve palici pri vhodu, streha iz starih vreč. Družbo mi delajo Toplicah, kamor se bode v kratkem preselil. Patent za domačo iznajdbo, za vlivanje in izdelovanje sveč po novem praktičnem načinu, je podelil e. kr. patentni urad na Du- KOROŠKO. Razglas namestništva. Koroška namestnija razglaša: Cesarska na-redba z dne 7. julija, ki je bila razglašena v uradni "Wiener Zei-tung", določa, da se bo delovanje porotnega sodišča ustavilo do konca meseca marca 1016. Vlada pa je pooblaščena, da lahko določi, da začnejo porotna sodišča že poprej delovati, p redno poteče zgoraj omenjeni rok. PRIMORSKO. Italijanske grezovitosti. Iz avstrijskega vojnega časnikarskega stana se poroča: Z italijanskega bojišča se poroča o takih dejanjih našega sovražnika, ki nasprotujejo določilom mednarodnega prava o njih grozovitostih. Pred kratkim zvečer se je pripeljalo s kolesi 2000 bersaglierov v Sv. Lovrenc na Furlanskem; prijeli so krajnega župnika in župana ter so izsilili, ker so grozili s puškami in z bajoneti, izpovedi o avstrijskih postojankah. Ravno tako nasilno so postopali z mirnimi domačini. Župnika, župana in 20 mož so vlekli v Videm, ostale domačine so trdo mučili, več med njimi je bilo zadetih po strelih. Cel dan so divjali Italijani kakor divja tolpa, da bi jim izdali domačini avstrijske postojanke. Ženske so nadlegovali in oneča-ščali. Ko je 5. julija naša artile rija prepodila Italijane iz Sv. Lovrenca, so vsi domačini Italijani popustili svoje premoženje v vasi in bežali v Gorico; odtam so jih poslali v zaledje. Možje, žene in otroci pripovedujejo vsi enako, da bi ne bili nikdar mislili, da so Italijani taki barbari brez civilizacije in kulture. Naglašati se mora še, da so se obnašali tako v tisti Furlaniji, ki jo hočejo odrešiti, kakor trdijo sami. NAZNANILO. ' Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih. bo -obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Kje je ŠTEFAN TRUŠNIK? Rojen je v vasi Trušnje na Bene-čanskem. Že 30 let nisem nič slišala o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Rose Kraj-nik. Box: 163, Fromberg, Mont. (11-13—8)_ NAZNANILO Tem potom se javlja vsem članom društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., da naj vsa pisma in denarne pošiljat-ve, tičoče se društva, pošiljajo na naslov: Martin Orekar. 225 West "M" St., Trinidad, Colo., ker sedanji tajnik Frank Bajt odpotuje. M. Orekar. SttfcftVfttkkftJ i7»H U4Mtu«a* a 9* MjBtfltll * «M* traalaa (a auMllivo. T ataa- •Jftv* T«U« »ottj«, k«r MB KK« O U1 Mb| v Um »oda ta » m- >•• laalBf (oHt. v tomm TBUH kraafak« kak«* tm imic kuaraft* w nMma p« cam kaJfcorSmo km b» Iskra HM >«l»l|i11 »»rUiU JOHN WENZEL ItlT EH.lt. CJlaval&ndL ©kia. Izvanredna ponudba za bolne. To je zadnji m-jsec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično anblizirati 'urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredr.o preiskavo z X-ŽARKI VSE ZA $2.CO. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 3C8 Permanent Bldg. 746 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York* in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Josip Cvetkovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. Y. Podpredsednik: Frank Cerar, 27 Gamma PL, Glendale, X. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, I860 Cornelia St., Ridgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., liidgewood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Uerjovich, 32S Bond St., Brooklyn, N. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 56 Ten Eyek St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn. N. Y. Ivanka Subelj, St. Mark's Place, New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Benry U. Bobinson, 60 E. Ttli St., New York, N. Y. Redne društvene seje se vrse vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v dru št veni dvorani "BKETHO VEX-HALL", 210 E. otb St. blizu 3. Ave. v New Yorku, N. Y. in se i>rieno toeiio ob S. uri zvečer. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAHODA'' donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. POZOR naročniki v Conemaugh, Pa,! Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo "Glas Naroda". POZOR! mravljinci. Noter zlezem po vseh naju Matkotu Maloviču, umetne štirih, enako nazaj, toda po rako- mil mizarskemu mojstru in po-vo, da se stvar ne podere. Zad- sestniku v Novem mestu. Z novo njič je bil hud naliv z viharjem.jiznajdbo je zagotovljen najboljši Za dež se nisem dosti zmenil, le uspeli na tem polju že zaraditega, koliba je bila v veliki nevarnosti, ker se zamorejo vse sveče lepo in časi. Sicer pa sem se že precej pri- seže s to novo iznajdbo tudi veli- vadil temu življenju. [kopercentno hitrejše izgotovlja- Imenovanje. Nadporočnikom pri .nje sve«> kar je po dosedanjem 2. bos.-herceg. polku je imenovan jdolgočasnem vlivanju zares velikanskega pomena. S to novo iznajdbo si je tedaj pridobil vedno marljivi Malovič velike zasluge za poročnik v rezervi dr. Vladimir Golia, ki je sedaj dodeljen nekemu etapnemu poveljstvu na italijanskem bojišču. — Za majorja stotnik 5. domobranskega polka Josip Svetie. — Za stotnike: nad domačo industrijo. Prememba posesti. Petrie evo hišo v Kapiteljski ulici v Novem poročniki 27. domobranskega peš-1 mestu je kupil Agnič. Hišo To-polka Ivan Rojnik, Rudolf Uk^njeca blizo kolodvora je kupil dr mar, Josip Nežmah, Ernest Maj- Furlan. cen, Ivan Orehek, Fran Benkovič! Most podrli. V Trebnjem so po-23. domobr. polka, Oton Wissiak drli kameniti most, ki pelje čez 26. domobr. polka. — Za nadpo-1 železnico v "grad", ker se name-ročnike: Leon Lindtner 26. dom.jrava ondi kolodvor razširiti za en pp. Boguslav pl. Mihalič, Krist- tir. jan Pertot, Avguštin TrojanSek,' Cepci so že zapeli na Mirni. Ma-Fran Korent, Stanislav Lavren- rinovi so 9. julija omlatili ječmen, čič, Fran Aleš in Fran Rožman.— Tako zgodaj ga prej še niso nik-Za poročnike: Rudolf Skolar, Hu- dar. , ._____, . , čitateljem in naročnikom nazna ajamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Kole-iarja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois k Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal nas zastopnik _ C Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okr relnst in negib-čnost sklepov in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikart tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington St. New York, K. Y. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, ee vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in 'I privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naroč oino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Bo jokom ga toplo priporočamo. I7p&ni2itro 'Ghu Nirod*', Vrednostna ponudba kadilcem mscSAK CIGARETTES "Standard Amerike". HASSAN KUPONOV ZASTONJ (IZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ aH pri THE AMERICAN TOBACCO C O., Premium Dept. 490 ISroome St., New York, N. Y. Ta ponudba usasne 31. decembra 1915. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjenecigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, meliki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Kuponov Milo za briti ....... 25 Čopič, ščetine ao vložene v trd gumi . . 50 Britev, najboljše jeklo.....50 Jermen, dvojen za brušenje in glajenie . . 50 E1 antični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako ielo _ in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod 100 Žepni nožič, bi Bern! ročaj, dve klini ter pila za nohte........125 Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem domu........200 . Kuponov Ženski ali mežki dežnik, ameriški Taffeta, Mission ročnik......250 Kuhinjska oprava — 10 koso v z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega nnža, Emery bruna, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorav« za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage 200 Ura za gospode, pristno temno jeklo . . 650 Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. glas NARODA, 12. XYGTTSTA, I m 5. Kljub t, mu pa me je vznemirja1 obisk in skrivnostni odhod ~~ uwa ai ^mit-ns so. preietuega rnese yospoila pl. B Spomnil sem se tudi stvari, katere je Manon ' 29i tek°čega. Enajst dni je poteklo, ko mi je p kupila v zadnjem .-asu in ki so plede vrednosti daleko presegale m mish da -1° rabil osem dni> P^edno se je < najina sn-dstva. To je kazalo radodarnost novega oboževalca! In I'™?0,Kdor pa enaiRt il1 osem < litino zaunanie v vire. katerih iaz nisem noznalf! Težko ie bilo «obi dvanajst. naj njejio zaupanje v vire, katerih jaz nisem poznal?! Težko je najti za vse te uganke rešitev kot jo je želelo moje sree! Na drugi strani pa sera Manon, odkar sva bila v Parizu, komaj izpustil iz oči. Vse sva delila: zabave, sprehode in vsak tre-)iut'K I or it ve je pomenil za naju neznosne muke. Ali si nisva neprestano zj1 got u vi iala. da se ljubiva. Vsled tega sem se komaj spominjal trenutka, katerega bi Manon posvetila komu drugemu kot meni. — K one." no sem mislil, da sem našel ključ k tej skrivnosti. — (iospud pl. li. — sem si rekel — je trgovec ter ima kot tak daleko-br/ih' zvezi*. Sorodniki Manon so se najbrž poslužili njegovega posredovanja ter ji poslali nekaj denarja. Mogoče je že preje kaj dobila. — danes pa ji je zopet prinesel denar. Najbrž hoče ona 11a-pmviii ilovtip ter mi vse prikriti, da me pozneje prijetno izne-nadi. Morda bi takoj govorila o tem, ee bi se bil vrnil ob navadnem ■ a s i 1. I\i tudi sedaj mi bo vse povedala, kakor hitro omenim stvar ^ eno besedo. I V misli te vrst sem se tako zatopil, da je moja žalost polago- 1 ina i/minila. Vrnil sein se domov ter objel Manon z običajno než- \ nosijo. Sj>rva me je mikalo, da bi ji razložil svoje domneve, katere j M*m bolj kot kedaj poprej smatral za pravilne. Vendar pa sem se pn .ua-j-al, v upanju, da mi bo ona sama pojasnila, kaj se je zgodilo ^v moji odsotnosti. Prišla je večerja. Sedel sem za mizo zelo veselega obraza. V J u č i svetilke pa se mi je zdelo, da nosi njeno lice izraz potrtosti. LMis.-l na to je vzbudila tudi v meni žalost. Takoj sera zapazil, da počiva nj< n pogled na meni z drugačnim izrazom kot preje. Ni-t■i!a vrata odprta, sem čutil, da me drže trije možki, v katerih sem M n>e tudi obvestili, da me čaka na cesti v vozu brat. llil sem jako zmeden in presenečen, da sem se pustil odvesti brez vsakega odpora. — M«>.i bral me j. spodaj v resnici čakal. Spravili so me v voz poleg brata in v galopu je šlo proti Saint Denis. Moj brat me je Hežno objel, a ni govoril z menoj, tako da mi je ostalo dosti časa. da razmišljam o svoji nesreči. Sprva se mi je zdelo vse tako temno, da nisem mogel priti do nikake domneve. Grozovito sem bil izdan, a od koga? Tiberire je bil pivi. ki mi ji* prišel na misel. Izdajalec! — sem si mislil Če se potrdi moj sum. je tvoje življenje izigrano! Pomislil sem nadalje, da mu ne more biti znano moje sedanje bivališče jn da me vsled fega tudi ni mogel izdati. Obdolžiti Manon, napravit krivo njo. si srce ni upalo. Njena žalost, nji ne s'ol/.e. nežni poljub, s katerim se je odstranila od m. ne. vse to j«' bilo nekaj skrivnostnega. Razlagal sem si pa njeno vid.nje kot slutnjo skupne nesreče, katera naju čaka. TTspeh mojega razmišljanja je bilo sledeče prepričanje: da me je na cestah r.iriza videl kak znanec, ki ie o tem takoj obvestil moje-a oeeta. Ta misel mi je dajala utehe. Fpal sem. da bo s par očitanji in neprijetnimi nastopi vse končano ter sem sklenil vse ndano potrpeti in vse obljubiti, kar se bo zahtevalo od mene. S tem 1 a bi dobil priliko, da se vrnem kolikor mogoče hitro v Pa-f\/ l. r dam svoji ljubljeni Manon nazaj življenje in srečo. Po kratki vožnji smo dospeli v Saint Denis. Presenečen vsled moje-a molka, si je brat gotovo mislil, da sera tako prestrašen J l'M j«' tolažiti ter mi zagotavljati, da se* mi ni treba prav nič I ali očetove strogosti, kakorliitro bi obljubil, da se vrnem na f.voj posi*l ter v resniei zaslužim ljubezen, katero se mi izkazuje. Noe Mil rt preživeli v Saint Denis, a brat je bil toliko previden, dz. p. pustit spati lakaje v moji sobi. Veliko žalost je povzročalo v meni dejstvo, da smo stanovali •v isti gostilni, v kateri sva prenočevala z Manon. ko sva potovala I Pariz. Slišal sem gostilničarja reči: — Ah. to je oni mladi lepi pospod, ki je bil pred šestimi tedni tukaj z mlado gospodično, ka-1.-ro je tako zelo ljubil. Kako lepa je b'ila tudi ona! Ubogi otroci! lies, škoda je, da se jih je ločilo! — Jaz sem se delal kot da ničesar jie slišim ter sem prišel kolikor mogoče malo na izpregled. V Saint Denis je stal pripravljen voz z dvemi konji, s katerim frno oil potovali na vse zgodaj zjutraj ter dospeli pozno zvečer domov. !'rat je prvi govoril z očetom, da ga pripravi in nomiri z f/javo. da sem se dal čisto mirno odvesti. Vsled tega me je sprejel manj robato kot sem pričakoval. Zadovoljil se je stem, da mi je v splošnem očital napako, da sem se odstranil bi*ez dovoljenja. Kar Fe pa ti.'e moje ljubice, sem le zaslužil to. kar me je doletelo, ker sem se bil udal tujki. On je imel boljše mnenje o mojem razumu. K upa da me bo ta majhni doživljaj spametoval. Zahvalil sem se očetu za dobroto, da mi je odpustil ter obljubil. da bom pričel z boljšim življenjem. V srcu pa sem trinmfiral nad načinom, kako gladko so se iztekale vse zadeve. Upal sera. da bom še pred večerom našel prilike, da ubežim iz hiše. Sedli smo k včeerji in vsi so mi nagajali radi moje osvojitve v Amiens ter bega z zvesto ljubico. Udarce sera ravnodušno utikal. kajti bilo mi je celo ljubo, da sem mogel govoriti o stvari, na katero sera neprestano mislil. Nekatere besede, katere je izustil moj oče, pa so vzbudile mojo popolno pozornost. Govoril je o verolom-ftvu in plemenitem nastopu gospoda pl. B. Ko sera zaslišal to ime. rni je skoro zledenela kri v žilah in naprosil sem očeta, naj mi pojasni celo zadevo. Oče se je obrnil nato na brata z vprašanjem, če mi ni ničesar povedal. Brat je odgovoril, da sem bil na celem potovanju taki miren, da se mu ni zdelo vredno obvestiti me o tej fcadevi. Oče se je nekoliko obotavljal ter ni vedel, če hoče s povestjo na dan ali ne. Jaz pa sem prosil tako iskreno, da je ugodil prošnji, ali mi pravzaprav zadal s to strašno povestjo smrtni udarec. — Vprašal me je najprvo, če sem še vedno tako naiven, da sem prepričan o ljubezni te deklice do mene. Pogumno sem odgovoril, da sem o tem tako prepričan, da me ne more nobena'stvar odvrniti od te vere. — Ha, — je vskliknil on ter se pri tem naglas zasmejal. — to mi pa Ugaja! — Pustiš se voditi za nos. to ti moram priznati. Res škoda je; da bi te pustil vstopiti v Maltežki vitežki red. ko imaš toliko talenta postati poslušen in ponižen zakonski mož! Sledilo je še več dovtipov in šal te vrste, ki so imele za predmet mojo lahkovernost. Ker sem pa vstraja! v svojem molku, je konečno dostavil, da me je Manon ljubila celih dvanajst dni. — Vem namreč — je rekel, — da si zapustil Amiens preteklega meseca in sedaj imamo i29. tekočega. Enajst dni je poteklo, ko mi je pisal gospod pl. B. lodobra seznanil s od enointridesetih, dobi dvanajst. Nato se je pričel iznova smeh (Nadaljuje se). Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Sottner , "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem b velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga «elo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih mlsU.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Etael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega fasa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. LutL Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj 3e poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeb in Bern bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tud! v gol ah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljga knjiga, kar so Jib »pisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir____ Hans Land (na sbodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom počuti 21. Naj bi tudi ta knjiga našla svo]e apostolje, ki bi Sil žnjo krlžemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način, vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, nol»en državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da »e ne bo nikdo več navduSeval za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co,, 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. 9) ® d) NAJBOLJŠA «> ® ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave, N. I. Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA'* Izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cea«^ Ddc ekaao.^Uviitje prevode * UnOtko organlitrmaa Posebnost as dnstrena pravila, okrožnice/ purtkfi, uAk Hi, V«a naročila po£lji tema? Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, NewTar^NY. ■t."* .,. mt^. iL/^it^t j. .j. jrv* jrr r i t ■ I®3 4'GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovami zastopnik, Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "TU Bitre&m of Izduvtrlfe ud fm*ri*r*tioM" u državo New York varuje 1* pomaga priaeljam-sem, ki so bili otleparjemi, oropar ui ali « katerimi ntf je al*bo ravnalo. Brezplačno se daje masvets priseljencem. kateri »o bili oslepar-ieai od bankirjev, odvetnikov, tr-fov««T z zemljišči, prodajalcev oarobrodnih listkov, ■premljeval-eev, kažipotov i* posestnikov gorilla. Bsjs se iKform&eljs v matmrall-iaeijakili sadevah; kako postati <£r£&vljftm, kjer se oglasiti u di-'avlj&nske li* tirne. Sorodniki naj bi se sestali s prl-teijeaei ca Ellis Iclamds ali pri Barge Offiee. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of LaSoi? BUREAU OF INDUSTRIE« AND IMMIGRATION. Urad v mesta New Torku* M Hast 29th St., odprt vsaki dam o4 9. ar® zjutraj do S. popoldni is v sredo zvečer od H. do li. «*•, POZOR ROJAKI! Najbolj n epešno _ mazilo ta. ženske in moške lase, kakor tu> di za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, froBti in dolgi lasje. kakor tudi moškim kranne brke in brada in »"»bodo odpadali in ---------- ne osiveli. Revmatizem. koetibol aH trganje v rokah, nograh in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, t\;re, kraste in grinte, potne noge. kurje oči. brado v ice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za £5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1992 E. S4tk BL, Cleveland, OUs. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLA* NARODA". NAJVEČJI 8LfOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. T Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiJ, Obsega 11 raznih zemljevidov.' ■s ZOtib straneh in vsaka stran je 10i pri 13J palca Ttllks; Cena samo 25 centov; Manjši vojni atlas * obaega devet raznih zemljevidor ] nm 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vil »emljevidi ao narejeni v raznih barvah, da'se viak lahko spozna. Označena so vBa večja mesta, Število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poasmesna države. Pošljite 25c. ali pa 15e. ▼ znamkah In natančen naslov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlai, Pri večjm •djemo damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York. N. Y P ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako M gA predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vtč rednimi HASSAN CIGASfcTNIMI KUPONI v kaki nalili HASSAN PREMIJSBJH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ Frailum Dept. 4»0 Broome St, New York. N. 1. (Ta ponudba ngasne 31. decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je pri 28 pmlclH. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani ;Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije* Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite naQ i : | | | Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y j s Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta9 da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,1 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.