H. 23.
Poštnina piačana v sotovtnl
V Ljubljani, dne 4.
1924.
P
Glasilo »Samostojne
Leto. Vf.
kmetijske stranke za Slovenijo".
Naročnina:
celoletno . .................Din 25-—
polnletno ................. >	Din 12*50
četrtletno..................Din 7-—
Posamezna Številka...................Din !•—
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst ....,>,.«.,	a Din 1-30
večji inserati od 10 petit vrst napre} .......	* Din 2-—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	& Din J*—
Uredništvo in upravništvo lista }e v LJubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ..Ekonoma".
Bratje zemljoradniki!
Na dan 27. maja 1924 je izvršila vlada Nikole Pašiča usodepoln državni udar.
V	trenutku, ko je ostala v narodni skupščini v manjšini in ko je morala po členu 1. državne ustave odstopiti, je samovoljno z ukazom odložila seje narodne skupščine in si na ta način sama sebi podaljšala življenje proti izrecni volji narodne skupščine in navzlic jasno izraženem nezaupanju naroda. Ko so bili vsi mandati hrvatskih poslancev verificirani, ko so vsi hrvatski poslanci položili prisego zvestobe kralju in ustavi in s tem priznali temelj državnega edinstva, je to isto ustavo pogazila radikalna vlada in razpustila samovoljno narodno skupščino.
Po členu 1. je naša država parlamentarna monarhija, kar pomeni, da se mora manjšina pokoriti večini. Manjšina pa se ni pokorila večini: čeprav manjšina je ostala na vladi in na ta način vrgla državo v težko protiustavno stanje. Po postopnem, toda stalnem gaženju ustave je sedaj radikalna vlada udarila celo na člen 1. ustave, na oni člen, ki je sankcijo-niral tradicijonalni temeljni kamen naše državne zgradbe.
Že pri prejšnjih volitvah je ostala radikalna stranka v manjšini, ker ni dobila niti tretjine vseh oddanih glasov. Da bi se vseeno vzdržala na vladi je sklenil Nikola Pašič znani Markov protokol z Radičem in sedemdeset izvoljenih hrvatskih poslancev ni prišlo v narodno skupščino. Tako je ostala narodna skupščina leto dni nepopolna, okrnjena in v takšni nepopolni, okrnjeni narodni skupščini je imel g. Nikola Pašič, zvezan z Nemci in Turki še nekako večino. In ta večina se je leto dni rogala vsemu izmučenemu narodu, spominu pogiblih bojevnikov, gazila je ustavo in deželne zakone, razsipala je narodno imetje, gromadila na narod neznosljiva bremena, sama pa se bogatila...
In tekom celega tega leta se ni radikalna stranka spomnila, da so Hrvatska seljačka stranka in njeni poslanci opasni za narod in državo. Ona jih ni poklicala pred sodišče, ni jim razpustila stranke, ni jim za-branila dela med narodom. Nasprotno, ona jim je najprej pomagala pri volitvah, sklepala potem z njimi sporazume in jih pozivala, da pridejo v skupščino, samo da so pripravljeni pomagati ne drŽavi, ampak radikalni stranki. In ko so ti poslanci končno prišli v narodno skupščino, toda ne da pomagajo radikalni stranki, temveč da vrše svojo poslansko dolžnost, jim je zaprla radikalna vlada z državnim udarom vrata s tem, da je razgnala vso narodno skupščino in sicer proti njeni volji, proti volji skupščinske večine. Ona je zagrabila molče in samovoljno vso oblast v svoje roke, napovedala vojno narodnemu in državnemu edinstvu ,in nadaljevala s svojo zločinsko vladavino. In ona je storila to samo zato, da ne bi bih privedena pred sodišče, da odgovarja za svoja nedela.
Bratje zemljoradniki!
V	trenutku državnega udara so se nahajali pred narodno skupščino neodložljivi zakonski predlogi. Pred narodno skupščino je bil predlog zemljoradniškega poslanskega kluba o pomoči prizadetim po povodnji in nujnost tega predloga je skupščina sprejela. Pred narodno skupščino pa je bil tudi zakonski predlog o kmetijskem kreditu, brez katerega ni napredka vasi in kmeta. Pred narodno skupščino pa je bil končno tudi zakonski predlog o invalidih, ki ga država dolguje svojim pohabljenim bojevnikom in katerega jim je obljubil sam kralj. Z državnim udarom so vsi ti Zakoni odloženi. Ampak poleg najnujnejših zakonskih predlogov je imela narodna skupščina še dela dan in noč. pa ne samo en mesec, ne samo eno leto, temveč več mesc-ev in več let, da uredi razmere v naši državi, v kateri velja še sedem različnih zakonodaj v sedem različnih pokrajinah. Srbi, Hrvati in Slovenci, ujedinjeni v eno državo, se bodo čutili tudi duševno ujedinjene šele tedaj, kadar bo v vsej državi samo ena zakonodaja z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi za vse, z enakimi političnimi in gospodarskimi pravicami, z enakimi pogoji za gospodarski in kulturni napredek. In to delo za preko mere potrebno izenačenje zakonodaje je presekala radikalna stranka z državnim udarom z dne 27. maja tega leta.
Bratje zemljoradniki!
Z državnim udarom z dne 27. maja pa je preprečila radikalna stranka tudi bratsko delo za sporazum s Hrvati in bratsko vzajemno delo na izgradnji naše države in utrditve narodnega in državnega edinstva. To
svoje protinarodno ln protidržavno postopanje pa opravičujejo radikalna slranka in samostojni demokrati z opasnostjo za državo in kralja, ki da je nastala s prihodom hrvatskih poslancev v skupščino. Če so hrvatski poslanci nevarni za državo in kralja, zakaj pa so jih potem pustili radikalna stranka in samostojni demokrati v skupščino in zakaj so jim verificirali mandate? Ce so krivi, pred sodišče z njimi, če niso, potem se jih naj pusti delati! Ne morejo hrvatski poslanci spremeniti državne ureditve in proglasiti republike proti volji Srbov. Brez našega pristanka ne more proglasiti republike 70 njihovih portncev, ne more tega storiti niti cela skupščina. Za tako stvar je treba spremeniti ustavo, za'njeno spremembo, pa tudi samo enega njenega člena, pa se mora vprašati ves naš narod, mora se izvoliti posebna narodna ustavotvorna skupščina in je zato potreben tudi pristanek kralja. Ravno tako se ne bi moglo v Narodni skupščini brez Srbov, brez njihovega pristanka in brez pristanka krone izvršiti ničesar, kar bi bilo na škodo narodnemu in državnemu edinstvu. In tako dolgo, dokler mi branimo državo in narodno edinstvo, ga ne more zrušiti nihče, pa niti Radič in njegova stranka, če bi vztrajali na svoji dosedanji poti. Očividno je torej, da Hrvati ne bi mogli proglasiti republike, zrušiti državnega in narodnega edinstva in tako razdeliti države in je zato navadna sleparija in nesramen izgovor trditev, da so radikalna stranka in samostojni demokrati z državnim udarom preprečili proglasitev republike in ohranili državno in narodno edinstvo. Nasprotno! Oni so z državnim udarom pahnili deželo na pot, po kateri ona dosedaj ni hotela iti. Po nasilju od zgoraj, po gaženju ustave od zgoraj, v korist razbojniške družine, bo treba zelo veliko uvidevnosti, da se ne bo odgovorilo z nasiljem od spodaj. Posebno bo to težko pri današnji razbrzdanosti političnih strasti, v kateri navadno sledi udarec udarcu, nasilje nasilju. Kam pa to vodi, kaže jasno vsa zgodovina Srbije.
Interesi dežele zahtevajo skupno in bratsko delo, skupen in bratski sporazum vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. To delo, nenavadno težko delo, je mogoče samo v skupščini, nikakor pa ne izven nje. Bolje je in mnogo mani opasno je, da povedo brat j i Hrvati v skupščini, kaj žele, kakor pa da iščejo tega, kar žele in hočejo, izven skupščine in celo izven mej naše države. Zakaj delo v skupščini vodi k bratskemu sporazumu, delo izven skupščine pa vodi samo k bratomorni vojni in novi državni katastrofi. In zato ni bilo državne opasnosti, ker so hrvatski poslanci prišli v skupščino temveč ta je nastala, ker so z državnim udarom bili izgnani iz skupščine, ker se jim je preprečilo sodelovanje pri izgradnji države Ni torej prišla v nobeno opasnost od njih država, temveč v nevarnost je prišel samo Pašič-Pribičevičev režim in njihova družina. Zato so oni vezali državo s svojim obstankom na vladi in zato kriče, da je država v nevarnosti, ker so v nevarnosti oni. Ampak država ni ena stranka, država flista niti Pašič in Pribičevič, ker država bo obstojala tudi po Pašiču, po Pribičeviču in po njihovi zloglasni družini.
Na opasni poti navzdol, na katero so pahnili državo radikalna stranka in samostojni demokrati, se je treba čim prej ustaviti, povrniti se nazaj in iti po pravem potu. Tega ne more nihče več storiti v tej zemlji, najmanj pa današnje meščanske stranke, pa naj bi bile katerekoli. To morejo storiti samo združeni in zavedni zemljoradniki s svojo lastno organizirano silo, stopajoči samo po svoji poti, oni poti, ki je določena v programu Saveza zemljoradnikov.
Kmetski narod vse države!
Smelo povzdigni glavo in odkrito stopi v borbo, ki ti je bila vsiljena z državnim udarom od nasilnega režima Nikole Pašiča in Sv. Pribičeviča! Če želiš sebi in državi dobro, potem moraš nastopiti proti vsem onim, ki ne spoštujejo niti one ustave, niti onih zakonov, katere so sklenili sami, kaj še, da bi spoštovali tvoj znoj, žulje tvojih rok in kruh, katerega jim daješ.
'Vstani, organiziraj se in pripravi se za borbo, ki te čaka in v kateri moraš zmagati!
Živel Savez zemljoradnikov!
Slede podpisi vseh poslancev zemljoradničkega kluba in vseh članov glavnega odbora Saveza zemljoradnikov.
„Samostoineži so z nami!"
Kjer bi klerikalni sleparji radi premotili kakega našega pristaša, radi prav sramežljivo zaključujejo svoje shode z besedami: »vidite, saj so Samostojneži tudi z nami.«
Ker bi take navihane besede moglo, koga. ki ni politično dovolj poučen, vendar Ie motiti, moramo povedati tole:
Zveza zemljoradnikov, katere član je tudi naša Samostojna se bori proti korupciji in nasilju ter izžemaijju kmeta od svojega početka. Borila se je tudi takrat, ko je Korošec delal Markov protokol in prevzel nase dolžnost podpirati samo radikalno Pašičevo vlado, verificirati kar na slepo vse radikalne, z žan-
darji v Macedonig nagnane mandate, borila se je takrat, ko je šel g. Korošec za božjo voljo prosit kralja, da naj postavi Pašiča, borila se je takrat, ko so klerikalci v nadi, da dobe svoja korita v Ljubljani, glasovali za nujnost vojaškega zakona in proti zemljoradniškemu načrtu zakona za zavarovanje proti toči izvzemši belo vrano posl. Kranjca. Še več. Zveza zemljioradnikov se je borila zato tudi proti klerikalcem in tov. Pucelj jim je v svojem govoru v skupščini dokazal, da so mogli radikali pomnožiti na petkrat zemljiški davek za 30 odstotkov vse druge davke, uvesti kuluk, strašne takse, s katerimi ravno sedaj
davijo po deželi uboge gostilničarje^ samo s pomočjo glasov, ki jih je nabral med našim dobrim ljudstvom g. Korošec z goljufijo o avtonomiji.
Zveza zemljoradnikov se je in se bori proti sedanji vladi iz principa1, klerikalci pa le iz demagogije, da bi svojim backom natrosili zopet peska v oči in jih še enkrat premamili, ter prišli do korit. Zemljoradniški klub se bori za koristi kmeta, klerikalci pa le za koristi svojih agitatorjev. Zemljoradniki so obtožili dr. La'za Markoviča, ter tako prisilili skupščino do tesne opredelitve, klerikalci pa so dosegli povišanje du-hovskih doklad za nazaj in za naprejt škofe po svoji volji, olajšanje m leme-naterje v vojaškem zakonu in obustavi-tev odkupa bire.
Mi hočemo kmečkih pravic, hočemo soodločevanje kmetskega ljudstva v vseh javnih vprašanjih,, nočemo, da bi drugi rezali kose kruha nam od našega hleba. Klerikalci pa skrbe le za svoje •agitaitoTje. kar pričajo zahteve v Markovem protokolu in pa doseženi uspehi v letu najmočnejše klerikalne parlamentarne delegacije.
Ce pa so prisiljeni danes vpiti na vladin režim in tako markirati z nami eno fronto, je to le vsled nezadovoljnosti njihovih volilcev v svrho. da jih zopet ukanijo.
IMa posojilnica,
Ljubljana, Kralja Patra trg štev 8/1., sprejama hranilne vloge po 8%. Večje in stalne vioge do 12®/».
I. redni kongres Zveze slovanske omladine na Bledu.
Na podlagi sklepa Zbora utemeljiteljev »Zveze slovanske agrarne omladine« na seji, ki se je vršila dne 15, in 16. maja t. 1. v Pragi, sklicujemo (
L redni kongres Zveze slovanske agrarne omladine ua dneve 5., 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani in na Bledu v kraljevini SHS.
Pragram kongresa je določen takole:
V	petek, dne 5. septembra 1924.
Dopoldne:
1.	Predložitev delegatskih poverilniit: tajniku Z. U. in njih verifikacija;
2.	Otvoritev kongresa po Zbfcrn utemeljiteljev.
3.	Volitev predsedništva kongresu: predsednika, tajnika, 2 overovateua kongresnega zapisnika in 2 skrutina-torjev.
4.	Govori gostov.
5.	Določitev zborovalnih komisij (programatična, organizacijsko-propa-gandna, strokovno-poljedeljska, dijaška).
6.	»Poslanstvo omladine v agrarnem gibanju«. Predava minister ObbQVt (bivši bolgarski kmetski minister); drugi predavatelj bo nekdo od Poljakov.
Popoldne: Zborovanje komisij.
Zvečer: Slavnostna predstava v operi
V	soboto, dne 6. septembra 1924.
Dopoldne: Nadaljevanje dela v komisijah ia sestavljanje resolucij za zborovanje.
Popoldne :
1.	Obravnavanje in sprejetje pravil (Zveze slovanske agrarne omladine* Z. S. A. O.
2.	Volitve: a) predsednika, podpredsednika, tajnika, in enega zastopnika di-jaštva;
b) Odobritev delegiranih članov od predsedništva.
3.	Organizacijske zadeve (financ« Z. S. A. O.).
5. Določitev kraja in časa zborovanja bodočega kongresa.
Zvečer:
Kongres »Glasbene Matice«.
V	nedeljo, dne 7. septembra 1924.
Dopoldne:
L Otvoritev slavnostnega dne in kongresa, pristopnega za širšo javnost,
2.	»Agrarizem in Slovanstvo«, pre< dava dr. Milan Hodža. poljedeljski minister C. S. R.; drugi predavatelj bo Jugoslovan.
3.	Proglasitev organizacije omladine vseh slovanskih plemen.
4.	Položitev venca na spomenik Prešerna in ogled Ljubljane.
Zvečer: Slovanski večer s sodelovanjem godbe Dravske divizije. V pondeljek, dne 8. septembra 1924.
Odhod s posebnim vlakom na Bled in udeležitev narodnega kmetskega praznika. Pri tej priliki bo zasajena »Slovanska lipa«.
Glasom sporazuma »Zbora- utemeljiteljev«, na seji istega dne, se udeleže kongresa posamezne organizacije — člani Zveze — po delegatih v številu:
1.	Centralny Zwia'zek Mlodziezv" Poljsko: 10 delegatov.
2.	Rišska Jednota Republ. dorostu C. S. R. 8 delegatov.
3.	Savez Jugoslavenske Agrarne, omladine SHS 6 delegatov.
4.	Mladežki Zemledelski Sojuz Bul-harsko 6 delegatov.
V	Pragi, dne 15. maja 1924.
V zastopstvu predsednika:, Vladimir Hora, 1. r. tajnik Z. U._'
Kap Hi potrebujete,
stvo, katero prežene Vaše boiečine! Poizkusn* pošiljka Din iT—. — Lekarnar Eug. V. Follor, Stubiea Donja, Elza trg št. 344, Hrvatska.
—1

^Domoljubu".
Pijavke slovenskega podeželskega iindstva, ki so se zazrle globoko v meso izmučenega kmeta, hočejo piti to Ždravo kri nemoteno naprej. V ta namen jim je dobro vsako sredstvo. Od Porabljanja vere pa vse do laži in obrekovanja in celo do dejanj nasilstva. Seveda kadar požrešnega prešiča ženeš od korita, kruli in se upira. Nekaj podobnega se godi s strani klerikalne ■stranke proti mlademu kmečkemu po-kretu. Nobeife stvari bolj ne sovražijo kakor zavednega, ponosnega kmeta in ničesar se bolj ne boje kakor napredne kmečke vasi. Vedo le predobro, kadar se ves kmečki stan prebudi in zdrami, <ia bo konec njihovega političnega in gospodarskega izkoriščanja, ln ker ie naša stranka tista, ki jih tira od korita, zato dan na dan lažejo najbolj proti njej.
Najbolj ostuden je v Mariboru »Slov. Gospodar«, v Ljubljani pa »Domoljub«, ln ta umazani gospod -Domoljuba piše v/svoje 21. št. pod naslovom »Zakrknjeni do pogina« tri kolone dolg članek
0	naši stranki, kjer nas imenuje srburje, velesrbe, oni pa da hočejo »proč od Beograda«. Z jezuitsko spretnostjo zavijajo, da smo prodali slovenstvo, ker smo sklenili zvezo s srbskimi, bosanskimi, dalmatinskimi, vojvodinskimi in črnogorskimi kmeti. Ker so klerikalci znali svoje backe tako premotiti, da jim verjamejo, da so vsega krivi Srbi, kar so klerikalci sami polomili, bi radi nas spravili ob veljavo s to našo zvezo. Pri tem pa popolnoma pozabljajo, da so oni danes zvezani z Bunjevci fajmoštra Blaža Rajdiča in da je »Slovenec« prinesel tudi podpise »Jugoslovanov« od Subotice do Sombora, ki bodo »vztrajali« v boju za slovensko avtonomijo. Ker stojimo nepokolebivo na stališču narodnega in državnega edinstva, ker ne maramo ne v Avstrijo nemškega prelata, ne v Italijo, papeževo domovino, nego hočemo živeti v svoji domači državi in jo skupno upravljati in vladati v družbi s hrvaškimi in srbskimi in bosanskimi kmeti, nas to podlo in lažniivo duhovsko glasilo zmerja z izdajalci domovine.
Zares, starost je slepa!
Mi pa nismo pozabili, da je bil dr. Korošec v Ženevi leta 1918 za takojšnjo proglasitev edinstvene države in da je vesoljni slovenski klerikalizem 1. decembra istega leta navdušeno prisegel na državno in narodno edinstvo. Zaradi te zasluge je g. Korošec postal »oče domovine«, je prišel slovesno dekoriran na tisto znano sliko, ki smo jo že zadnjič omenili in so krsTili ulice na njegovo ime celo po Sarajevem.
Mi pa vemo le eno. Ves kmečki stan
v	eno stanovsko stranko, vsa poštena inteligenca z njim in konec bo korupcije, demagogije in ljudskega slepar-stva! Zato le zmerjajte naprej pobožni
vi	jugoslovanski katoliki, kajti nobena
1	stvar bolj ne odpira l judstvu oči, kakor 'vaša pokvarjenost in hudobija.
Shod v Naklem.
V nedeljo ob 11. uri je sklicala Samostojna kmetijska stranka javen shod v Naklem v prostorih tov. Korenčana. Razume se, da je tamkajšnje kimovce klerikalne stranke že sama ta misel spravila ob sapo. iketali so od hiše do hiše, trgali plakate ter agjtirsii od moža do moža, da morajo shod razbiti. Točno ob II. uri pa je shod otvorii domačin tov. Tomaž Križnar, ki je bil izbran tudi predsednikom, na kar je po kratkem pozdravu podal besedo tov. Puclju. Komaj je ta spregovoril nekaj uvodnih besed, ie prihrumela v sobo in vežo in stranske prostofe tolpa klerikalcev, pod vodstvom malega župana, ki je takoj pričel razsajati. Po kratkem prerekanju in ko jih je celo zastonj pozival k lepemu vedenju neki navzoči posestnik iz Križ kot pristaš SLS, se (je ugotovilo po dveh navzočih pričah, da je ctlo stvar aranžiral sam gospod župan, da je nagovarjal na razbijanje shodu ter grozil mnogim, da mora biti shod razbit. Ko je tovariš Pucelj nato spomnil razburjenega župana na tozadevne, predpise in žalostne posledice. si je možakar to tako k srcu vzel, da je pozval vesoljno SLS, da naj r.hod zapusti. Tu pa so se začeli zanimivi prizori. Klerikalcev se je polotila radovedno;;! in so odšli najbolj pokorno disciplinirani, drugi pa sv deloma ostali v sobi, deloma v stranskih prostorih, celo v kuhinji, nekateri, ki so »slovesno odšli« pa so se priplazili po vrtu pod okna, od koder so z odprtimi usti uživali prvi antiklerikalnl govor v staroslav-nem Naklem. Zanimivo je še to, da. so sosedne Duplane zmerjali s »tujci«, tovariša Puclja pa so izpraševaii, kako si upa on v Naklo na shod. Cel ta dogodek kakor tudi obnašanje g. kaplana prejšnjo nsdeijo v Smarjeti priporočamo vodstvu SLS v temeljit premisleki Po poldrugournetn govoru tov. Puclja je spregovoril še navzoči g. Klo-strtar iz Tržiča par krepkih dotnoljubuih besed. ki so jih tudi klerikalci z zanimanjem poslušali.
Ali si poravnal naročnino?
Radič-Prepeluhova
kmečka internacij onala.
Štefan Radič in za njim seveda njegov uslužbenec g. Prepeluh prinašata v svojih glasilih dolge članke o kmečki internabijonali, ki bi jo radi vodili ruski komunisti. Ruski boljševiki so izgubili pri kmetih ves kredit, žito ker so odpravili zasebno lastnino. Dokler namreč bo človeštvo imelo dosedanjo naravo, je obstoj kmetije nemogoč brez zasebne lastnine. Nihče ne bo ne oral, ne sejal in zato tudi ne žel, če ne bo gospodar tiste zemlje. Vsled tega1 tudi propadajo ruski komunisti, vstaja pa zato sveža zavest ruskega kmeta. Poznavalci razmer trdijo, da ni več daleč čas, ko bo ruski kmet otresel s svojih ramen komunistične volkodlake ter saim organiziral državo na kmetskem programu. In da bi to preprečili, odnosno zopet speljali v svoje vode. se skušajo tudi tega gibanja polastiti boljševiki. Poziv Radiču je iz te družbe. Zdaj za enkrat bi bilo le zanimivo vedeti ali tega' oba gospoda ne vesta ali je nevednež samo s. Prepeluh, lovec mandatov?
Shod v ŽabnicL
Istega dne popoldne ob 3. uri pa se le vrši! javen shod v gasilskem domu v 2ab-nici. Otvoril in predsedoval mu je tov. Io-gonder. Najpoprej je tov. Pucelj podal točno poročilo o razvoju političnih dogodkov od prevrata do današnjih dni ter z zgodovinskimi podatki dokazal, kako so klerikalci vse sami zakrivili, čez kar danes zabavljajo in druge doižtjo. Orisal je, kako so uničili in poga2ili našo dobro deželn oavtono-inijo, kako so centralizirali in kako so vse to sami prenesli v Beograd, zdaj pa na vse pljujejo in druge s prsti kažejo. Po končanem govoru pa se je zbor razvil v pravi ljudski parlament in poedinci so staviiali na tov. Puclja mnogoštevilna jako zanimiva vprašanja, ki glasno pričajo, kako bister in zdrav v glavi je oaš napredni kmet po deželi in kako prazen je strah meščanskih strank, da se ne bo znat sam voditi. Vas Zabnica, mirno počivajoča sredi sadnega drevja v lepem polju med Kranjem in Skofjo Loko je po zavednosti in lepem obnašanju lahko vzor vsem našim kmečkim vasem in pravi kažipot slovenskemu kmečkemu ljudstvu, kako mora nastopati, če je ponosno na svoj stan in če hoče doseči svoje oravice.
Krvava nedelja v Trbovljah.
Za nedeljo, dne 1. junija je bila napo-veda/na slav nos t razvitja prapora »Orjune* v Trbovljah. Te slavnosti se je. udeležilo veliko Orjunašev iz Ljubljane, Celja, Maribora, Zagreba in drugih krajev. Po pri-f rod u vlakov z udeleženci slavnosti so se razporedili za pohod ■ s postaje v trg Trbovlje. Na čelu sprevoda je bila sodba dravske divizije za njo prapori, nato člani izvršilnega in upravnega oblastnega odbora, za tem je pa »ledilo članstvo kakih 1000 po številu. Ko je povorka prišla do Lok, je bilo tam zbranih kakih 150 komunistov. BiM so čisto mirni, ko ie mimo njih korakaj a godba Ko pa so prišli prapori, so začeli komunisti kričati: Do6i »Onima« in podobno. Nekdo iz gruče komunistov se je zagnal proti praporom in hotel enega strgati i-z rok praporščakov. V tem trenutku pa so že padli tudi streli. Prvi je padel, zadet od kroglje skozi srce, oblastni čelnik »Orjtine« Stanko Žnidaršič. V tem hipu je padla tudi ia hiše prva ročna granata in ranila več Orjunašev. Začela se je splošna bitka, ker so se tudi Oriunasi začeli boriti z orožjem in nato z naskokom zavzeli Rudarski dom, iz katerega so na nje streljali komunisti. Bitka je trajala kakih 10 minut. Kot žrtvi sta padla tudi Žarko B o 11 a v z e r, uradnik kmetske posojilnice, ki je bil na mestu mrtev, dobil je kroglo skozi vrat in France Slajpah, lekarnar, zadet od krogle in bombe, ki ga je silno razm-esarlla. Umrl je na kolodvoru v Trbovljah. Od komunistov so med bojem padli smrtno zadeti A*bin Frfc, Jakob Ocepek, Ivan Rozine in Franc Fakm. Težko ranjeni so orjunaši Alojz Lebar, Albin Arniš iz Rakeka, Franc Lešnjak iz Rakeka, Josip Kukic i? Rakeka in Vlado Po-rekar, učitelj iz Šoštanja. Težko ranjeni komunisti pa so: Karel Razboršek, Mirko NVemberger, Ivan Hlebec, Ludvik Jajn in Helena Obaher.
L. ahko ranjenih je vseh skupaj okoli 40 oseb.	•
Očividec poroča o trboveljskih dogodkih sledeče: Iz vsega dogodka se jasno vidi, da je bil najpad na lOrjiioo-: dobro pre-mfšlieii in pripravljen. Zgodil se je na kraju, kjer je cesta zelo ozka, tako, da se a" bi;o kam umakniti. Komunisti so pričeli streljati na. Orjunaše z dveh strani in iz hiš. Iz Rudarskega doma sta bili vrienl tudi dve ročni granati, Krivcev za napad nS iskati med tukajšnjimi delavci, ampak med voditelji v Ljubljani, kar dokazuje .tudi komunistični shod, ki se je vršil tik pred orjtmažko si a-vn ostjo.
Obžalujemo globoko obojestranske žrtve, ker je prelita čista slovenska kri in želimo, da se taka vprašanja ne rešujejo s strastjo in hujskanjem pač pa z razumom.
Tedenski pregled.
Odgoditev skupščine.
V	torek, dne 27. maja je bila seja narodne skupščine. Na seji so bili verificirani Radičevi mandati in je bila priznana nujnost zemljoradničkega predloga za nujno pomoč po poplavi prizadetim. Po prisegi Radičevih poslancev ie min. predsednik Pašič prebral kraljev ukaz, s katerim se skupščinsko zasedanje odgodi do dnt 20. oktobra. Opozicijonalni blok je pnod- od-soddtvi protestiral.
Vodje opozicijonalnega bloka pri kralju.
V	sredo je sprejel kralj voditelje opo-zicijonaJnega bloka. Voditelji so zahtevali, da kralj skliče skupščino na izredno zasedanje. Kaj je kralj odgovori?,, se ne ve točno, govori se pa, da bo ugodil želji opozicije.
Manifesti strank.
Vse stranke so izdale svoje manifeste, v katerih pojasnjujejo volilcem političen položaj v driavi. Opozicijonalni blok je izdal proglas podpisan od demokratov, muslimanov in klerikalcev. Zemlioradnuki so izdali svoj proglas.
Radikali bi se rad! znebili Priblčevlčfvll demokratov.
Na seji ministrskega sveta v petek so se spopadli radikali in samostojni demo-kratje radi vprašanja velikih županov v Ljubljani in Mariboru. Naši demokrati so na vsak način hoteli, da morata biti ODa velika župana njihova zaupnika. Pa se jim radikali niso hoteli udati. Splošno znano je, da se hočejo Tadikali znebiti Pribičeviča, ker ni v vlado pripeljal 30 poslancev, kakor je zatrjevali, ampak satno 14.
RADiC,
Klerikalni listi poročajo, da se je v radičevi stranki začela akcija, da namesto Radiča dobe drugega voditelja. Časopisje radičeve stranke ne piše nič o taki nameri Radičevih pristašev.
Atentat aa avstrijskega kanclerja Seipla,
V	nedeljo 1. junija je bil izvršen atentat na avstrijskega kanclerja prelata Seipla na kolodvoru na Dunaju. Na Seipla je streljaš delavec - socijafcst in ga zadel v prsa. Krogla je »la Seiplu skozi pluča, vendar ni smrtno nevarna. Atentator je nato streljal na sebe in se ranil.
KAKO SE GODI NAŠIM BRATOM ONKRAJ MEJE.
Nedavno sem poslužal na kolodv iru nekje na Dolenjskem dva moža, ki sta se pogovarjala kako se godi Slovencem v Italiji. Prvi pravi, da ima sina v Italiji in da se v pismu nič kaj ne pohvali. Darki so ogromni, zaslužka pa ni nobenega. Na to pristavi drugi, boljše je pa vendar v Italiji kot pri nas. če nimajo druzega imajo vsaj katoliškega kraiija. Da bo ljudstvo vedelo kako katoliška svoboda vlada v Italiji ood katoliškim kraljem navajamo tale dogodek: V Križu na Vipavskem je samostan očetov kapuetaov. Ker je cela Vipavska slovenska, ie jasno, da so bili tudi kapucini Slovenci To j* laško vlado tako peklo, da so katra-clne izgnali ie države. Kapucini so dobili zavetišče v Jugoslaviji. Tudi nebroj duhovnov so ptesna-i v Jugoslavijo.
Tako se postopa z našim ljudstvom ped tujim gospodstvom pa čeprav ionaiio kralja katolika. Predno so kapucini odšli iz Kri-;a so odprli samostanska vrata, da so okoli -čani izpra2iu1i samostan. Italijanom pa so izročili prazno poslopje. Kakor kapucini pri sv. Križu, so bilki izgnani tudi vs5 drugi slovenski redovniki, vse samostansko premoženje, ki ga je znosil. slovenski narod, pa je bifo oddano italijanskim redovnikom, ld sedaj s prlžnic zmerjajo Slovence, ker se nočeio poifalijamčiti.
Eksplozija municife na Rummiskera,
V	Bukarešti, glavnem mestu Rumunske, ie dne 29. maja ob 10. dopoldne eksplodiralo 100 vagonov artilerijske municije v skladišču blizu kraljevega gradu. Eksplozija je bila tako strašna, da so v celem mestu popokale vse šipe, kraljevi grad pa je močno poškodovan. V mestu je nastala splošna panika, ko se je vsula toča raznega materijah, lesa, kamna, železa in drugih predmetov po mestu. Nad mestom se je valil gost črn dim. Pn eksploziji je nastal grozen požar: hladnokrvnost; vojaštva se je zahvaliti, da se požar ni razširil na celo mesto. Skoda znaša nad 100 milijonov frankov. Rtimunski kralj je odšel takoj na lice mesta in le malo je manjkalo, da m' postal žrtev ponovnih eksplozij. Dosedaj so našli pod razvalinami 4 mrtve in 20 težko ranjenih ljudi.
Velika poplava v Vojvodini. Donava je prestopila bregove in se razlila po pro-' stranili poljih Vojvodine. Voda je podila nasfpe ob obali, M so branili Vojvodino pred poplavami. Preplavljemh je dosedai nad. 60,000 oralov zemlje, Zasejane njive so popolnoma uničene, tudi nI moči sejati koruze vsled poplave. V Baranji so morali izprazniti štiri mesta, ker so se začele rušiti hile. Ogroženim krajem ]e prihitelo na pomoč .vojaštvo, ki popravlja nasipe. Slada Je ogromna.
Revolucija v RumunJji. Po dosedai nepotrjenih vesteh je Izbruhnite v Rumimlj! revolucija. Revolucijo pripravljajo rumun-skJ fašisti z generalom Aversco na čelu.
V	Albaniji j« izbruhnila meščanska vojska,
t Mm suefBi m mi
V petek je došla iz Gradca preža-Iostna vest da je tamkaj dne 30. maja ob 2. uri pop. na večno zaspal eden naših najboljših, praktično in književno najbolj delavnih kmetijskih strokovnjakov, kmetijski svetnik Ivan Belle, prvi organizator in ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel.
Ivan Belle se je že v zgodnji mladost] posvetil izobrazbi in kulturni povzui-gi"kmečkega ljudstva. Po dovršitvi študija je šel v kmetijski potovalni poklic, deloval več let kot tak med brati Bolgari. Zatem je bil stalno nastavljen kot kmetijski potovaini učitelj od deželnega odbora štajerskega, kjer je dolga leta m uspešno kot najboljši vinorejski strokovnjak deloval ravno v času rta i večje vinorejske krize ter s podukoiii in s sfi-si največ pripomogel k obnovi, od fi-loksere uničenih štajerskih vinograd-nistev. Posebno delaven je bil .v strokovni publikaciji in je izda) več.spbSno znanih strokovnih spisov In knjig. Po sprejetju vinskega zakona je bil imenovan drž. vinarskim nadzornikom in je rta tem mestu mnogo vplival za organizacijo naše vinske trgovine iri na' propagandi za eksport. Ko smo dobili Slovenci prvo deželno kmetijsko šolo v St. Jurju ob j. ž., je srečna roka deželnega odbornika grofa Attemsa pozvala kot organizatorja in prvega ravnatelja na to, za naše slovenje štaj. kmetijstvo tako pomembno šolo, zopet naš. Boileta. Strt od prenapornega potovalnega poklica, katerega je nad vse vestno izvrševal tako, da ga skoraj ni kmetovalca, gotovo ne vinogradnika, ki ne bi poznal tega svojega idealnega ln sposobnega svetovalca, ie sprejel to mesto, katero je kljub včasih skoroda nevzdržnim težkočam državnega činovmšt »ra mojstrski obdelal. Kdo je poznal težko-če pri otvoritvi te šole, kdo ie poznal antipatije večine štaj. dež .odbornikov proti tej kmet. šoli, ki so jo iroriČno nazivali -AVindische Bauern-Univerzi-tat«, kdor ie pozffel prejšnja v slabem stanu se nahajajočo šolsko posestvo in pride sedaj, bi zastrmel nad čudeži, ki jih je ustvaril ta naš neumorni oče kine-, tijstva. Osuševanje obširnega zemljišča,. več kilometrov novih cest cele loge danes že rodnega plemenitega sadja, vzorno vrtnarstvo, krasno živinorejo, ki je tako vplivala z Beiletovo inicija-tivo na širšo okolico, da velja št. Jur danes kot najboljši murodolski plemenski okoliš Slovenije, in vse to je ustvarila ta neumorna delavska čebelica z gojenci te šole brez posebnih kreditov. Da so gojenci, šolani od takega mojstra, nesli na svoie domove bogato praktično znanie in ljubezen do dela in grude, priča to, da se je povrnilo na svoje domove in gospodari kot vzgledni napredni kmetovalci nad vseh dosedanjih gojencev, kar je k obči povzdigi kmetijstva v Mariborski .oblasti siluo pripomoglo. Ti bogati uspehi neumornega strokovnega dela so želi tudi na najvišjem mestu bogato priznali;« tako, da je bil g. svetnik Belle 1. 1922 na predlog tedan.iega poljedelskega min. odlikovan od Njegovega Veličanstva z redom Sv. Save III, razreda.
S ponosom se lahko ozremo na delovanje tega vzor moža, iskrenega, zna-čajnega narodnjaka, praktika in pisatelja. Ni ga več med nami, a postavil si je s svojimi deli rievenljiv spomenik, ki bo še poznim rodovom vzgledno kazal, kaj je zmogel cel človek, ki je ljubil narod svoj.
Naš Belle se je pa udejstvoval tudi bogato na narodnem polju. Bil ie predsednik Narodnega' Sveta takoj po prevratu, pohitel je ob času nesrečnega plebiscita z vrlimi svojimi sinovi in večjo skupino Šentjurčanov, da pomaga pri pripravah na KorošKem. Bil je delaven član našega občinskega odbora in krajnega šolskega sveta. Od leta 1910 do danes predsednik nase kmet« podružnice, ki je ena najdelavnejših na Štajerskem. Ves čas odličen član odbora Sokola v Št. Jurju in član načelstva Samostojne Kmet. Stranske od dneva nje ustanovitve in kot tak nepogrešljiv svetovalec v strokovnih vprašanjih.
»Narodu si dal celega sebe. zapustil si mu bogato neizčrpno zapuščino in hvaleznj narod ne bo pozabil svojega velikega dobrotnika.«
Slava Tvojemu spominu oče Beile!

SLOVANSKI KMETSKI TEDEN V PRAGI.
Pod tem naslovom smo ppročali ?e v zadnji številki »Kmetijskega listam o prvih prireditvah kmetijskega tedna v Prafi. Danes hočemo podati krafelc pregled čez vse v okvirju te kmetske institucije izvedenih zborovanj, sej itd.
Središče vsega dela je biia velika
gospodarska razstava,
ki je trajala od 15. do 20. maia. Nudila je svojim obiskovalcem lepo sliko kmetijskega in kitvetijskoindiistrijskega dela, ki ne stremi samo za zboljšanjem in povečanjem pridelkov, temveč tudi za znižanjem njihovih cen in s tem za olajšanjem ljudskega življenja v splošnem. Poleg vseh poljedel-
skih pridelkov so bili zelo zanimivi in poučni razstavljeni poizkusi raznega gnojenja, nadalje mešanja rastlinskih ras, nadalje s6 bile na vpogled statistike _raznih kmetijskih panog na Češkem itd. Razstavljenih je bilo preko 400 konj, nad 300 goved, drob-; niča, rrbarstvo in slično. Velik del razstave je zavzemala kmetijska industrija s svojimi poljedelskimi stroji, ki so pričah o visoki stopnji modernega kmetijstva.
V	istem času je zasedalo v Pragi pred« sedstVo
Mednarodnega agrarnega biroia,
ki ima nalogo, združevati vse poljedelce — predvsem slovanske — in jih podpirati v, njih stremljenjih. Predsedoval je njegov ustanovitelj ta predsednik, predsednik češke kmetijske stranke fn predsednik češke vlade, Anton Švehla. Kot člani predsedstva se udeležili teh posvetovanj za Poljake bivši minister Downarowicz. za Bolgare, i*odja bolgarskih kmetov Obbov, za jugoslovanske predsednik Saveza Zemijorad-nlka tovariš Lazie in številni drugi. Glasom poročila glavnega tajnika Fiedlerja napreduje kmetski pokret .v vseh slovanskih državah kar najboljše, tako da s popoino upravičenostjo lahko pričakujemo dobo, ko bo zavladala na. svetu volja našega kruho-dajalcn-kmeta, prežeta s pravo idejo miru, svobode in enakosti, ne pa volja raznih Političnih hujskacev in demagogov, ki slepijo našega dobrega kmeta z raznimi puhlimi frazami o avtonomijah, republikah itd., v katen'h bi seveda mesto današnjih' mosotcev-oderuhov odiraii kmeta oni sami, Zasedala je nadalje Osrednja -enota gospodarskih zadrug
1 in še eela vrsta drugih .gospodarskih orga-j nižacij, ki so poi&jaie obsačun o svojem j dosedanjem in delale načrte za fcodcSe j delovanje.
Zelo veličasten je- bil kongres čeake kretske mladine, ki se ie vršil dne 17, t, m. Navzočih je bilo 417 pooblaščenih delegatov iz cele češke države, prisotni so bili tudi voditelji omla-ditiskega pokreta: iz Bolgarije Vlkcv, iz Poljske- Zak-nski, iz Jugoslavije predsednik Zveze društev kmetskih fantov in deklet tov. Tomšič, za lužiške Srbe Lip-č, Nadalje so se udeležili kongresa predsednik češke vlade Svetila, minister za notranje' zadeve Malypeter, poslanec Stanjek, predsednik Saveza Zernljoradnika Lazič in »lavni ta,inik istega dr. Stajič, poljski minister n. r. Downarovicz, vodja preganjanih bolgarskih kmetov in bivši minister Obbov m še mnogo drugih.
Dne 16. in 17. je bil kongres čeških agrarnih visuko&fcev,
ki so si s svojim intenzivnim delom v prid češkemu kmetskemu stanu pridobili že velike zasluge.
V	teb -dneh je bilo tudi ruuogo strokovnih in kulturnih predavanj ter ra;'nih propagandnih in manifestačnih prireditev.
Z vso upravičenostjo pišejo če^ki kmetijski Ijsti, da je bil to najvese-lejši teden — zopet po desetih lotili, ko zamore vsak udeleženec vzklikniti: »Vo.ino desetletje ie minilo, začenja se doba novega, velikega razmaha!«
Zveza kmetskih fantov in deklet.
VELIKA LOKA.
V	nedeljo, dne 1. junija, se ie vrši, pri nas izredno lepo obiskani ustanovni ocčnl zbor »Društva kmetskih fantov in deklet«..
Občnega zbora so se udeležili za Zvezo društev kmetskih fantov in deklet t Ljubljani gdč. Manica Komanova ,r. tov. Marinko ter za društvo kmetskih fantov ic deklet v Trebnjem tov. Doiie Pavlin. Pod vzornim vodstvom tov. Dolfeta Pavima ki ie vsem navzočim, poleg zvezinih delegatov, izčrpno obrazložil namenin ptsvila društva, se je na občnem ib-c-ru irvoiit sledeči odboT:
Predsednik: Ludvik Bukovec Predsednikov namestnik' Avgujtia Ba-rle,
tajnik: Tone OiUia, biagajnica: Marija Gnidovec. Odborniki: 1, Franc Omahen 2. Amon Zupančič, 3. Franc Podpadec, 4. Frančiška | Kovač, 5. Marija Kek, .6. Anton Raznožnlk.
Namestniki: Pepa Kotar, Rezka Gliha, | Janko Gnidovec, Alojzij Zlaipa-h.
Pri slučajnosti se je med drugim skle-I nilo, da se priredi v leseni gospodinjski tečaj za dekleta (50 po številu) šn za fante za-družno-gospedarski tečaj. Dalje se takoj-osnuje tamburaški odsek, ki prične v najkrajšem času že z vajami pod vodstvene požrtvovalnega tov. Alojzija Bukovca.
RADOMLJE. Sestanek društva kmečkih fantov Ia deklet se je vršil v nedeljo 29. maja t L ob polštirih popoldne v Radomljah pri tovarišu Sarcu. Vodil ga je tov. Roje. O organizaciji in o potrebi Zveze kmečkih fantov in deklet Je govoril tov. dipl. agr, A. Jamnik iz Ljubljane. Zbranih je bilo zelo lepo -število deklet in fantov, pa tudi več Kospodini in gospodarjev se je oglasilo k besedi. Sklenilo se ie tudi zaprositi Zvezo teh društev, da bi se priredil v Jeseni ali pozimi daljš« gospodinjski tečaj v Radomljah. Pristopilo je več novih članov. Prav; lepo in prijetno je poteklo popoldne in hvaležni smo bili tovarišu predavatelju iz Ljubljane. Po končanem sestanku smo slučajno \ lovili godca, pa smo se pred večerjo par-krat zavrtili v prijetnem plesu, kakršen se za mladino spodobi.
Izid občinskih volitev javite takoj tajništvu v Ljubljani!
Pokrajinske vesti.
(Kralj na Bleda.) V četrtek, na praznik j vneboboda se je pripeljal kralj Aleksander v LJubljano in se z avtom odpeljal na BledL kjer ostane čez celo poletje.
Uprava« Grude« naproša vse one naročnike »Kmetijskega lista«, ki so prejeli revijo »Grudo« štev. 2. na ogled, pa jo doslej niso naročili in jo naročiti ne nameravajo, da isto čimpreje vrnejo s pripombo4 na pasici: Ne sprejmem. Ker se oglaša vedno veliko novih naročnikov, nam je dTUge številke zmanjkalo.
(Odkritje Alalgaievega spomenika.) Ob prevratu leta 1918, ie poročnik Malgaj iz St Jurja ob juž. žel. prvi organiziral malo četo 36 mol in odkorakal ž njim na Koroško, da tam varuje našo slovensko Koroško. Dne 6. maja 1919 pa so ga napadle močne nemške tolpe, ki so imele na razpolago tudi topove ln ta dan je dal Malgaj s »e 20 tovariši svoje življenje za svojo ljub. fjeno domovino. Letos pa so mu na dan 29. maja odkrili spomenik v Guštajnu na Koroškem. Slavnostno odkritje spomenika je bilo zelo veličastno Pri odkritju je bila na-".zroča Mariborska godba Drava, Malgaie-Va četa (ki so boj preživeli), vojaška, četa v polni bojni opremi, zastopstvo oiicir-Sev (15), orožmštvo, Oijuna, skavti, šolska mladina, ljudstvo v narodnih nošah, Orli z dvema-praporima, pevski zbori, gasilna društva, Sokoi v kroju z 10 prapori, mnogo društev, vojaška godba m druži. Slavnost odkritja je otvoril dekan dr. Čuka 1 a s ki je zbrani narod krasno nagovoril. Govorilo je še vet govornikov, med njimi tudi general Majster. Spomenik je izročen V vasstvo občini v Tolste® vrhu.
(Izdajanj potnic Iisjov.) Veliki župan ljubljanski ie na podlagi pravilnika o izdajanju in vidiranju potnih listov pooblastil vsem mojim državUjamorn, ki imajo tedna bl-jo v Ljubljani, da smejo izdajati potne liste vse monim državljanom, ki imajo redno bivališče v njih področjih.
(Vojaška prisega.) Ministrstvo vojne in mornarici, je odredilo, da se morajo "letos ob priliki naborov zapriseči vsi vojaški obvezanci od letnika 1874 do letnika. 1903, Zapriseženi bodo vsi, če so služili ali ne. Prisegalo se bo na kraju, kjer bodo nabori v navzočnosti enega duhovnika in enega višjega oficirja. Kdor bi se prisege ne udeležil, bo strogo kaznovan. Tak predpis vsebuje nov vojaški zakon, v odboru za ta zakon je bil klerikalni poslanec Škulj. Le še volite klerikalce, pa bodo kmalu vsi slovenski možje do 50 leta v Macedo-oiji.
(Vojaški nabori) začno ta mesec.
(Trije vojaki Slovenci) so umrli v Prizrenu. Sedaj, ko so volitve blizu, bodo klerikalci zopet začeli pisati za slovenske fante v Macedoniji. Po 10. marcu, ko je bilo izvoljenih 21 klerikalnih poslancev, pa niso našli niti ene besede za uboge trpine v Macedoniji. No, vsak se pusti ie enkrat nalagati in zato bo sedaj samo norec verjel klerikalnim oMjubarjem.
(Brat?ke pozdrave pošiljamo) vsem naročnikom i čitateljem ter prijateljem svobodne kmečke misli. Fantje: Ivan Permč, Slovenec; Duro Bumbo-Jirovič, Srbin i Stevo Kovačič, Hrvat, vrvarsKi pomočnik v Miletiču v Bački.
(.Umrl) je vri naš pristal- Albert vodnik iz Podutika. Zapustil je številno družino, kateri izrekamo naie Iskreno sožaije
(V Ljubljanico je skočil) v sredo dne 28. t. m. na frančiškanskem mostu v Ljubljani 42 letni Jakob Breštak. Že onesveščenega 'Breščaka sta potegmla iz vode dva policaja, rešilna postaja pa ga je odpeljaia v bolnico, kjer je kmalu okreval.	,
(Strela udarila med dekleta.) Dne 21. maja je bila huda nevihta pri Sv. Ani na Kiemberku, Tri dekleta so grabila listje v gozdu, ko je začelo grmeti so se prepevaje napotile proti domu. Nenadoma se je zabll-skado in strela je uradila fned nje. Ena je obležala takoj mrtva, dve pa ste obležali nezavestne, ena je že okrevala, druga pa je še vedno opasr.o bolna.
(Kdor Je kovače) Izročil nam v zamenjavo, naj jih ob priliki, ko pride v Ljubljano, dvigne pri nas, da ne bo s pošiljatviio stroškov.
(Strašna nesreča na šolkem izletu.) Iz Sevnice poročajo, da je tamkajšnja šoto priredila dne 28, maia za šolsko mladež mai-niški Izlet na Graško goro pri Blanci, kjer •se nahaja znana romarska cerkev. Nekaj dečkov je splezalo v zvonik, dva pa sta se vsedla poleg zvonika ter giedala početje svojih tovarišev. Nenadoma se je z line od-krušil kamentti okvir, ki je padel na spodaj sedeča dečka s tako silo, da je enemu zdrobilo lobanjo in je obležal na mestu mrtev, drugi pa je bil na fljKi nevarno poškodovan. Mrtvega, 12-letaega aoa pos^|-njka Antona Krevija, so prepeljali v mrtvašnico, ranjenega Drstvenška pa k zdravniku.	1 , (Nesrečna smrt v vlaku.) V Veliki Ki-kindi se je pripetil čuden ln redek slučaj. Neka 14 let stara učenka se je z okolice z vlakom vozila v Kikindo. Na potu, ko je vlak še naglo vozil, je pogledala skozi vrata. V istem trenotku pa so se na nekem ovinku proge vrata nenadoma zaprla, tako
da je glava mladenke ostala par minut stisnjena med vrati. Poškodba je bila težka, da
je deklica čez četrt ure v kupeju Izdihnila.
(Surovo postopanje mitničarjev na glavnem kolodvoru.) Dva vojaka sta se v petek vračala z dopusta k svojem polku. Dotna so jima skrbne matere napolnile nahrbtnike z jestvinama in napolnile tudi nekaj steklenic. Ko sta hotela vojaka mimo mitničarjev, so jih prav surovo nahrulili in jima vzeli steklenice, da po predpisu od-rajtata mitnino. Vso stvar bi rndtničarji lahko opravili na malo bolj dostojen način, osobito ko je bila od nekdaj navada, da so bili dijaki In vojaki prosti plačevanja mitnlne.
(V Kranju) je umrl znani veletrgovec in posestnik Vinko Majdič.
(Gozdni požar v Mošnjah.) Pred radovljiškim tunelom je vsled iskre iz žel. stroja nastal požar v gozdu, ki se je hitro razširil. Smrekov gozd je veliko trpel in je škoda velika.
(Iz Št. Lovreaca na Dolenjskem.) Dne
26. maja nas je obiskala neka vlomilska družba, ki je vlomila v trgovino Marije Kastelic na kazini ter jej odnesla raznega blaga v vrednosti 10 tisoč dinarjev. Nato so šli vlomilci na postajo in vlomili v gostilno Franca Štreklja ter odnesli tobaka za 225 dinarjev. Vlomili so tudi v mlekarno in poskusili nato svojo srečo še v ttgovinl Alojza Biegarja. V mlekarni niso našli ničesar, kar bi uzraovičem ugajalo, pri Biegarfu i!fc ie pa prepodil domač pes.
Dopisi.
Iz Št. Vida nad LJubljano. V soboto, dne 31, maja smo spremili k večnemu počitku našega tovariša Alberta Vodnika, vzor moža, skrbnega in vzglednega družinskega očeta, dobrega gospodarja ter zavednega in delovnega. člana SKS. Za pokojnikom žaluje ne Id njegova družina in naša organizacija, temveč vsa občina. Spoštovalo ga je vse, kar ga je pfo-Znalo. To je zelo lepo pokazal tudi njegov veličasten pogreb, katerega se je udeležilo nebroj ljudstva od vseh strani, ki je izkazalo pokojniku zadnjo čast ter ga spremilo na njegovi zadnji poti.
Pokojnik je takoj ob pričetku našega kmečkega pokreta stopil kot borec za Staro pravdo v prve vrste, ter tam ves čas deloval do svoje prezgodnje smrti. Naša organizacija ga bo težko pogrešala. Še težje pa le prizadeta njegova številna rodbina, kateri izrekamo tem potom sožaije. -- Tebi. dragi Albert in Tvoji blagi duši večni mir, katerega si s svojim vzglednim življenjem gotovo zaslužil! Tvojemu vnetemu in neustrašenemu delu za kmečko osamosvojitev pa želimo mnogo naslednikov?
(Klerikalni poraz na Igu) Na vnebo-hod so sklicali klerikalci shod na Ig, Ker se radi ogromnih bremen, ki so jih naložili kmetu, ne upajo dajati odgovora klerikalni tigri, so poslali na ri dr. Brejca, Ko je Brejc hotel braniti kulukarsko politiko, so mu kmetje brali talce levite, da sploh do sape ni prišel. Tako je bil zmešan, da ni bil v stanu spregovoriti stavka. Neki klerikalni študent, ki ga je Brejc pripeljal s- seboi da mu v zadregi pomaga, je začel suflirap Brejcu, Brejc pa ga nalirtfl: * Tiho . bodi prokleta gofla! Mi klerikalci smo za državo in za vojsko!« S temi' besedami je končal in jo odkuril proti Ljubljani, premišljujoč, kako je položil v hladen grob politiko klerikalne stranke.
(V Vrbnjab) pri Radovljici je umrl dne 30. maja tovariš Anton P a p 1 e r, posestnik in odličen pristaš SKS, Udeležil se ]e pred dvemi leti. tudi poučnega potovanja v Srbijo, pa se. je že takrat moral radi bolezni vrniti že iz Beograda. Zapustil je ženo in 8 nedoiaslih otrok. Ohranili ga pome- v dobrerr spominu! Njegovi rodbini pa naJc skrili o sožaije!
(Prežganje.) Kdor slepo ne uboga klerikalnih vodij, če dajejo še tako neumna povelja, tega oni enostavno proglase za brezverca, pa če ie tudi nai-bolji človek. Pri nas so začeli silno «??-rio proti posestniku in organistu C veku. Župnik je C-veku prepovedal OTgljanje v cerkvi samo radi tega. ker drži s kmeti, ki niso zadovoljni z dosedanjim občinskim gospodarstvom. Cela tata se ie dvignila in zahtevala od župnika, da Cvek. tudi za naprej vodi cerkveno, petje, župnik pa jeije faranov prezira in po načelu- ljubi svojega bližnjega, nadalje preganja Čveka. Gospodu župniku povemo, da smo mi gospodarji občine in bomo tudi proti njegovi volji napravili red,
(Kome®da.) Na mesečnem sestanku odbora krajevne organizacije SKS je bil sklenjen sledeči protest: Ker je ljudstvo spoznalo, da poslanci niso prav nič storili za splošne ljudske koristi temveč so se celi čas zasedanja borili le za lastne koristi in glasovali složno vsi,? razen zemlioradnikov, Ie takrat ko se je" šlo za zvišanje poslanskih dnevnic, zato protestiramo proti natneravanesmi izplačilu dnevnic poslancem ob času odgodene skupščine in zahtevamo, ua
se tem povečini deiamržnim poslancem za vedno dnevnice odvzamejo. — Krajevni odbor SKS Komenda. — Fr. Drc-šar, predsednik; G. Šmid, podpredsednik; Hočevar Jože, blagajnik; Ferdo Vode, tajnik; Franc Jerman, Franc Ko-sirnik, Lorenc Kepic, Peter Basaj, Andrej Koejes, odborniki.
(Logj Prešnjo nedeljo dne 25. maja smo imeli pri nas blagoslavljale nove brizgalne. Brizgalna je delo Strojne tovarne v Ljubljani in stane 45.000 Din. Kljub temu, da obstoja društvo še-le tretje leto, ima že nad 40.000 Din poravnanega dolga. Da se je moglo to vsoto v tako kratkem času zbia-ti. je zasluga predvsem požrtvovalnosti rednih članov, domačega občinstva, ki .je radevolje darovalo mlaie in razne prispevke. — Domača dekleta so nam brizgaino lepo okrasile in vedno z veseljem pomagale pri raznih prireditvah, Brezovfka Mlekarska zadruga nam je priskočila s 1000 Din na pomoč in z izdatnimi darovi so nam pomagale kumice zmanjšati dolg. Vsem rt&iiskrenejŠa zahvala.
Brezniea. Silno je završalo po naši občini, ker smo vložili protiklerikah.o listo »Kmetov, obrtnikov in delavcev«. Dosedaj imamo župana še izza predvojne dobe. Tega župana se spominjamo kot zelo vestnega pri rekviziciji živine ne samo v naši občini, ampak v celi okolici Marsikatera solza se je za-trkjjalt pc-ožganem obrazu kmetske žene, ko je morala oddati najboljšo žival iz hleva, na zahtevo živinskega komisarja, ki je bi! brezniški župan. Zato se naravnost čudimo, kako so Brezni-| čan.ie mogli tako dolgo trpeti tega člo-j veka na županskem stolčku. Občinske I doklade so velikanske, kljub temu da se mora za vsako godbo plačati v ob~ bini 300 K. dovoljenje pa daje g. kaplan. Ker si dosedanji župan ne more drugače pomagati grozi občanom, da če ne bo on župan, bo treba plačati tajniku 80.000 K letne plače. Ta je pa prav prazna, Ali mislite, da v občini ne zna nobeden pisati. Zagotavljamo Vas, da je dosti sposobnjh in sposobnejših mož v občini kot dosedanji .župan. Dobro gospodarstvo se bo začelo voditi po volitvah, ker ne bomo dopuščali, da bo komandirala občino sama žlahta ali pa kak kapitalist. Gospodarsko politiko je treba uveljaviti naipreje v občini, potem pride sama po sebi tudi v državo. Zato vsi Brezničani v boj za listo »Kmetov, obrtnikov in delavcev«.
(Na Šp. Golem) se 'je vršil na praznik Vnebohoda krasno uspeli shod. Ob mnogobroini udeležbi ljudstva iz vseh okolišnih vaši je otvoril -shod tov. Kra-tser. Predsedoval je shodu načelnik kraj. org, tov. PsDgerc, ki je podal besedo tov. posl. Fuclin. Poslanec Je v pol-drugournem govoru tolmačil veliki množici zbsMovalcev temeljne točke kmetijskega programa in njene politike. Pokazal ie silo novega kmetskega gibanja, ki se bistveno razlikuje od preživelih meščanskih strank, ki nikakor ne morejo urediti družbe in države tako, da bo v prid najštevilnejšemu kmetskemu slami. Le nova stranka, porojena iz potreb novih razmer, kjer odločuje samo volja in koristi najširših plasti podeželskega ljudstva, za more napraviti iz države to, kar mora biti sredstvo za napredek in blagostanje vsega ljudstva. Lahko ponosno rečemo, da so Želimlje. Sp. in Zg. Golo, Zapotok in cela okolica trdnjava kmetske misli, ki stoji zavestno v pravih vrstah nsšega pokaeta.
(Sromlje.) Nezaslišno pohlepie po razkošnosti in lakoumnem uživanju na račun uboge kmetske raje, z katerimi je hotel naš župnik iztisniti milijone iz žepov domačih in sosednih faronov. je te dni razburila celo domačo župnijo ; kot vse one tuje župljane, ki imajo pri nas posestva. Fnonadstropno župnišče je temu namestniku onega Kristusa, ki ^e je rodi) v navadni štalici in celo življenje je živel v največji priprostosti. postalo preprosto. Zahotelo se mu ie razkošnosti nebes na zemlji. Pa je diktiral svojem konkurenčnem-cerkvenem-! odboru, da mora prenoviti župnlšco. Ponižno so prikimali očaki in naredil se je načrt proračuna na 400,000 K. To pa še ni bilo dovolj župniku. Poslal je svojega postrežčka, nekega Sottlerja, na
| Edino nsjb©iSšl šivalni stroji J •	in kof@sa	#
r <- n	~ Q
davkarijo, da je tam »razpisal« davek na vse domače in tuje, ki imajo v tej župniji svoje zemljišče, v takšni višini, da znaša baje celoletni znesek daleč preko milijona kron!! Kaj neki bi rada gg. župnik i Sottler z tem denarjem?! Tako je prišlo na posamezne župljane tudi do 16.000 K in to v današnjih časih popolne gospodarske krize ln to vse za razkošje enega samega človeka, ki je zatajil nauke Kristusove
0	ponižnosti, skromnosti teT sveti resnici in ljubezni in se vrgel v sluibo svojim političnim tigrom, laži in hujskanju. Ker je ta peklenska namera vstanu, da bi mnogim zadala nepopravljiv gospodarski udarec, svetujemo, da vsak. ki je dobil opomin za plačilo omenjenega zneska gre takoj z opominom sam osebno na okr. glavarstvo v Brežice in tam poda protest, ki se mora vpisati!- To vse se mora storiti do dne 8. junija. Vsak naj v tem pou^i tudi V3e sosede, če tega ne storitč vsi — se lahko zgodi, da Vas premalo glasuje proti, in bi morali potem plačati. Med potjo v Brežice in nazaj pa premišljujte o požrešno-sti onih klerikalnih priganjačev, ki so se sleparski skrili v črno suknjo v sramoto, častikrajo in škodo svojih poštenih sobratov duhovnikov in v propast ter pogubo ubogega slovenskega kmetskega ljudstva. Premišljujte tudi !ada-Ije, kako bi se nam godilo v blaženi slovenski Avtonomiji, v katere] bi gospodarili sami taki klerikalni grabežljivci, čez katerih početje bi ne bilo nobene pritožbe — ker bi odiranje ,eh la-komnikov bilo Avtonomno — to je no-feone višje oblasti bi ne bilo nad njim! — in delali bi. kar bi se jim 'zljubilo.
»Možje v Sromljah in drugod! Ra^-no so pred nami obč. volitve. Povsod na noge! Zatiralce našega kmeta, skrtmilce vere in poštenja ven iz obč, odborov! Postavite tam vaše može, ki čutijo in trpijo z vami, ki so energični in borci za vaše težnje. Če si ne boš pomagal sam — tudi Bog ti ne pomore!
(Slivnica pri Celju.) Oni veliki politik, ki je p!?al povodom občinskih volitev v
1	Gospodarja«, bi rad komandiral prihodnjega župana. Gospodsko komando bi radi zopet imeli v občinskem odboru. Kakšne so pa bile takrat ceste, ko je šlo vse po žup-nikovem. Ravno take kot so dandanes in ne za trohico boljše. Pojdite pogledat ceste v one občina, kjer vladajo gospoaski župani. Ravno take so, kot pri nas. Prišlo le deževje; to vsak otrok ve. Tega je kriv seveda župan. Sava, Drava in Donava so prestopile bregove, uničile poljske pridelke in je voda ogrožala ljudi in živino. Dopisnik ^Gospodarja« bi seveda trdil, da je tega kriv župan. Vidi se mu, da ni Izbirčen v sredstvih za agitacijo. Sicer se bomo še ž njim -pečali: on se naj briga za reči, kj so njemu bližje in ki so njegove brige zelo potrebne. Slivniški občinski odbor je po svoji meči cest s popravljal in lih še bo brez »Slovenskega Gospodarja«, Gaber je bil delaven župan. V vrstah klerikalnih odbornikov En kandidatov ne n&jdemo takega moža. Sedanji župan mu je bil in je še dostojen. delaven In nesebičen naslednik, kateri gre občanom povsod na roko ter vžlva zaupanje ljudstva. Ima le eno napako, da ne trobi v klerikalni rog, — Raj bi bil za sliv-nijke občane, ko bi vi popravljali lenobo sedanje občinske večine. Škripaj e z zobmi bodo plačevali popravila, katera pa ni zakrivil občinski odbor, ampak nekdo drugI. ZatOTej SHvničani pamet in nobene kroglice v ?krinj?co »Kmetske zveze«, ki n» kmetska, ampak gospodsks Kaj so vse obljubovali pri zadnjih volitvah v narodno skupščino in kaj so nam izposlovali? Pomislite! Sedaj se ravno taka župa kuha.
LJubljana, Su. Petra nasip 1
(blizu Prešernovega spomenika zavodu)
znamke GSITZNER in ADLER za
rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja
cena, 10 letna garancija. Pouk v vezenju, krpanju perila ln no-»av!e dobe kupci strojev brezplačno. Istotam igle, olje, posamezne delie za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila.
Strankine vesti.
Vezanje kandidatnih list.
Vsaj osem dni pred vbitvijo morajo pooblaščen! zastopniki, ki so označeni na zadnji stran? kandidatne liste, če teh ni pa nosilec liste, 'poslati okrajnemu glavarstvu izjavo za vezavo list. V občinah, kier je vloženo reč naših list, naj vedno liste vežejo.	. •
Ve»vo se glavarstvu javi tako-le: Okrainemtt glavarstvu
v Krškem.
Podpisani zastopniki kandidatne l'ste
»Samostojna kmetijska str-anka« in »Gospodarska stranka« za občinske volitve v občini Trebelno javljamo v smislu § 13 zakona a volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji vezavo gori omenjenih list, Trehelno. dne--- 1924.
PoobL 2ast Samostojne kmet. stranke;
Podpis..
PooM 2ast Gospoda rske str trnke: ' Podpis-
Veže se lahko tudi več list, v prijavi je potem navesti Imena vseh list, ki se vežejo in podpisati jih morajo vsi pooblaščeni zastopniki list.
(Poljane pri Škofji Loki.) Sestar.ek SKS se Je vršil pretečeno nedeljo ob 8. uri pri Peternelu. Poročal je tovariš Mravlje. •
s
»Kmetijski list"
Škropljenje m proti pero-nosperl aH saSežu.
Kadar pade koncem meseca maja izdaten dež, se prično trosi peronospo-re na trti razvijati. Nadalje v teku 14 dni potem, je treba trto proti paležu prvič poškropiti. Ce je vreme deževno in toplo je storiti to še preje.
Za ta namen vzamemo 1 kg galice na 100 i vode, apna pa 2 do 2 in pol kg, kar je odvisno od kakovosti apna, V enem delu vode se raztopi galica, v drugem delu vode se pa razmeša apno na redek belež. Nato se apno precedi \ skozi gosto sito v čist čeber in se nanj naliva galica, pri tem se pa vedno meša. Apna se ne sme vzeti premalo, ker bi sicer kisla galica trto opalila, preveč apna vzeti je pa galici na škodo, do. Najbolje se pozna, ali je apna zadosti, ako z apnom zmešano galico preskusimo s koščekom belega preskusnega (fenolftaleinovega) papirja, ki ga dobimo v drogerijah (kjer ga ni dobiti, se dobi pri podpisanem).
Če je apna dovoli, v zmes pomočen papir lepo pordeči in smo brez skrbi, da smo vzeli apna premalo. Če ostane papir bel, je apna še pridejati. Tako piavilno pripravljena galica izda več kot polovico močnejša, pa ne pravilno pripravljena. Če hočemo, da učinkuje škropivo tudi proti plesnobi, raztopimo na to v galici še 5 dek sulikola, ali pa najmanj pol kilograma salojidina, (tega ima v zalogi kmetijska družba v Ljubljani, kmetijska podružnica v Novem mestu itd.).
Nato gremo škropiti. Škropljenje se mora vršiti v suhem vremenu, škropilnica mora biti močna in mora na fino prašiti. S takim škropljenjem se trta dobro zavaruje proti bolezni in se pri tem porabi le malo galice. Zato bodimo pri izbiranju škropilnic oprezni in se obrnimo na veščaka za nasvet, ker se sedaj prodaja mnogo ničvrednega blaga!
Škropiti moramo trto tako, da od nje ne teče, da pa so vsi zeleni deli, toraj tudi zarod (grozdje), z galico dobro poroseni. Zelo važno je poškropiti tudi spodnje plati listov, kajti od te strani pride glavica najlažje v list.
Če bi padel dež, predno se galica na trti posuši, moramo škropljenje čim pref ponoviti.
V nesigurnem vremenu ne priprav-ljajmo preveč galice na enkrat, kajti z apnom pomešana galica ne obdrži svoje . učinkovitosti (moči) dlje kot 24 do 48 ur. Če hočemo njeno učinkovitost podaljšati, moramo koj za apnom v galico pomešati na vsak hektoliter 10 dek v vodi raztopljenega sladkorja ali pa en liter mleka. To pomeni izdatek 2 Din na hI škropiva, galica pa se drži več tednov. Najbolje pa je galico sproti, v malih množinah pripravljati, toliko, kolikor se more v enem dnevu porabiti Galica za se, brez apna, se itak ne pokvari.
Drugo škropljenje trt mora slediti kmalu za prvim, posebno, če je VTeme mokrotno, to je najpozneje v 14 dneh Pri tem škropljenju vzamemo galico Za pol odstotka močnejšo, (1% kg na hI), temu primerno tudi več apna (3 do 3 H kg) in pa sulikola (10 dek), oziroma salojidina (1 kg na 100 1 škropilne tekočine).
Z enako močno raztopino škropimo
trte tudi v tretjič, kake tri tedne za drugim škropljenjem. Le v hudo deževnih letih bi bilo vzeti galice 2%. Pri drugem in tretjem škropljenju moramo paziti zlasti tudi na to, da grozdje dobro poškropimo, kajti v tem času napada peronospora posebno rada jagode, da počrne in odpadejo.
Od skrbnega in pravilnega škropljenja trt je v prvi vrsti odvisna dobra letina, zato ne bodimo pri tem važnem delu površni!
B. Skalicktf, Grm, Novo mesto.
Tržna poročila.
ŽITO.
Novi Sad, 30. maja. Pšenica (79.S0
kg, 27o defektna) 300 do 355, ječmen 280 do 285, koruza 225.5 do 227.5, moka »0« 460 do 480, »6« 340. Promet: 20 va-govon pšenice, 62 vagonov koruze; z ječmenoih in moko zelo slab, v drugih produktih sploh ni bilo prometa.
ŽIVINA.
Budimpešta, 28. maja. Dogon 800. (V tisočih madž. kron.) Lahke svinje 24 do 25, srednje 24.8 do 26, težke 25 do 25.5 za kg žive teže. •
Praga, 27. maja. (Mesni trg.) Kozliči 6 do 12, teleta 10 do 13, domače svinje 10 do 13, poljske 13.5 do 14.5, danske 10 do 13, voli, prednji del 10 do 13, zadnji 12 do 15, biki 12 do 16, kravje meso 8.5 do 10, zadnje 10 do 13 čeških kron.
Niti ene občine ne sme biti na štajerskem, da ne bi bila vložena kandidatna lista SKS za občinske volitve.
21
Lepi Janičar.
Roman. Spisal: Rado Murnik.
»Ah, Alijana je bila tako dobra, mehkočutna. tako hvaležna za vsako malenkost, za vsak prijazni pogled! Kako hudo ji bo med sirovimi sovražniki! Tako nežna deklica, brez očeta, brez matere, sirota, tujka med tujci — zakaj ta kazen?«
»Potolaži se, draga moja! Govoriva o čem drugem.«
»Ne morem, častiti tast! O da bi jo mogla vsaj še enkrat videti, objeti — blagosloviti! Ah, morda jo že nosijo valovi Kolpe! Kje je bil njen angel —« Zaihtela je iznova.
»Le potrpi, Mila! Naši imajo dolgo in slabo pot. Počakajmo! Nekaj mi pravi, da bo še vse dobro, vse dobro.c
»Bog daj!« je vzkliknila Mila in se vrnila v svojo sobo.	u
V gorenji polovici ure je pošel pesek. Dolgo-vrata baronesa Virida je obrnila urnik in si popravila 'Zlati šapelj v pobarvanih laseh.
»Šele dve uri!« je vzdihnila grofinja, sedla na klop in čakala... Vse se ji je zdelo kakor mučne strašne sanje; vsaka minuta se ji je zdela dolga noč. Kadar je kaj zaropotalo na dvorišču, je vselej
mislila: »Zdaj so tu!« in hitela k oknu in se vračala 1 tolažbe ti bom vlivala v dušo najgrenkejši strup!«
vsa potrta. Ščemelo jo je v trudnih, od joka ordelih
očeh.
»Ali želiš hladnih obkladkov?« je sočutno vprašal grof Felicijan svojo sneho. »Lica ti gore.«
Mila, vglobljena v svoje misli, ga ni slišala in je vzdihnila bolestno: »Na vsem svetu je ni matere, ki bi bila tako zelo nesrečna, kakor sem jaz.«
»Prenašajmo nesrečo, zaupajoč božji milosti, in klanjajmo se njegovi sveti volji!« je dejal drobno-udni duhovnik Draganovič blagoverno. »Bog je neskončno moder, neskončno pravičen in neskončno dobrotljiv.«
»Zakaj ne sedete, častita gospodična?« se je obrnila Mila zdajci k Saldi. »Prosim.«
»Nasedela sem se za danes, gospa grofinja!« je odvrnila Frauensteinerjeva mirnoprijazno.
»Ali mislite, da se bo našim treba bojevati z roparji?«
»Upam, da ne,« je odgovorila Salda in pogledala Milo prav krotko in ljubo. »Kaj pa morejo opraviti slabo oboroženi "cigani proti oklopnikom? Preverjena sem trdno, da bo mala komtesa kmalu zopet v naročju svoje dobre mamice.«
»Ah, iskreno vas zahvaljujem za te besede!« se je o veselila Mila. »Ah kadar jo zagledam spet! Nikdar več ne bo smela Alijana od mene.«
»Kako je bedasta!« si je mislila Salda. »Igraje sem si pridobila njeno zaupanje. Izrabiti ga hočem temel;ito. Le čakaj, s sladkimi besedami navidezne
Lahen nasmeh je Igral grofinji na upalem obrazu. Domišljija ji je slikala neizmerno veselje srečnega svidenja in njene "ustne so se jele premikati kakor v tihi molitvi...
Zunaj je ponehaval dež in jelo se je vednii. Oblaki so izginili prav tako hitro, kakor so se bili nagrmadili. Okrogla gospodična Genovefa plemenita Mačerolova je upihnila sveče in sedla po tem napornem delu z odprtimi usti zopet na svoj sedež.
Mila je otvorila okno. Svežilni dih vonjave sapice ji je oveval obraz in roke. Globoko je dihala vase oživljajoči zrak, dehteč po vrtnem bezgu in po smrekovju bližnjega gozda. Na jugu se je včasi zasvetila bleda svetloba in grom je zamolklo bobnel v daljavi. Izredčena oblačna zavesa na zapadu se je jela svetiti; prodrli so jo plahi prvi žarki, kmalu pa je veličastno zasijalo solnce skozi raztrgane oblake. Od blestečezelenega drevja so kapale svetle kaplje; vse se je svetilo in lesketalo v prazničnem sijaju. Mimo okna so švigale drobne lastovice in na vrtni hladnici se je oglasil razposajen ščinkavec, otresal kaplje s pisane obleke in se kar ni mogel narado-vati konca nevihte. Proti jugoizhodu je belel rob velikega hudournega oblaka kakor prečist sneg, pod rtftm pa je pestrela bajnokrasna dvojna mavrica . . .
Nenadoma je zatrobil rog in z dvorišča so slišali klopot konjskih podkva.
»On je! Majnard je!« je kriknila grofinja. Zastajala ji je sapa. Kri ji je šinila v glavo, srce ji je
utripalo, kakor bi hotelo razgnati prsi. Obrnila se
je, da bi skočila proti vratom, ali kolena so se ji tresla in šibala, da se je jela opotekati. Salda jo je prestregla in jo rahlo spustila na klop.
»Pomagajte mi na dvorišče!« je prosila Mila. V opojnem veselju se je smejala in jokala. »Hitro na dvorišče, da jo vidim ...«
Po hodniku so se bližali težki koraki. Vsi so presenečeni in radovedni obrnili glave proti durim, ko so slišali rožljanje meča in žvenketanje ostrog.
In prisopihal je vitez Ahac. Kakor bi ga potegnil iz vode, tako je bil moker in žalostno so mu viseli dolgi brki na prsni oklep. Na levo nogo je nekoliko šepal.
»Kje je... Alijana?« je izpregovorila grofinja z velikim naporom in si tiščala obe roke na burno utripajoče srce.
»Pomiri se, ljuba sestra! Alijane še nismo našli. Nismo mogli.« Čutila je, kakor da jo je ošinilo nekaj ledenomrzlega po laseh, po tilniku in mozgu. Smrt-nobleda je slonela na klopi in nepremično gledala svojega brata z blaznim praznim izrazom najhujšega strahu. Vitez Ahac jo je motril ves zbegan; izprva je sumil, da je zblaznela.
»Kje je Majnard?« je prekinila Mila mučni molk. »Ali se mu je kaj pripetilo? Mi hočeš kaj prikrivati? Govori, govori!«
(Dalje prihodnjič.)
Krajevna organizacija SKS v St. Vidu nad LJubljano javlja pretužno vest, da je njen zvesti član tovariš
Albert Vodnik
posestnik in gostilničar v Podutiku
dne 29. maja po dolgi, mučni bolezni previden s sv. zakramenti preminul.
Pogreb preblagega pokojnika je bil v soboto dne 31. maja 1.1. Svetila mu večna luč!


Prvovrstne
belo brušene in naravno sive 60 cm, 65 cm, 70 cm in brusne kamne nudi po najnižjih cenah
EKONOM
13 UBIJA NA,
Kolodvorska ul. 7.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo javlja pretresljivo vest, da je njega zvesti član gospod
lelle
kmetijski svetnik, ravnatelj dri. kmet. šole v St. Jur]u ob ). ž., imejltelj Ul. reda Sv. Save, član in funkcljonar številnih gospodarskih ln prosvetnih organizacij
30. maja t. I. ob 14. uri na kliniki v Gradcu preminul.
Pogreb blagopokojnika se je vršil v torek dne 3. junija ob 16. pop. od kmetijske šole v St Jurju.
Vrlemu svojemu tovarišu ohranimo trajen spomin! Ljubljana—Maribor, 31. majnika 1924.
m^m^Mm
> SALONIT«
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah.
Dolgoletno jamstvo jamči ia izborno kakovost.
QAI A M iT" ie za p°krivanJ'e
11 streh in izoliran je sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split" d. d. za cement Portland, Llubliana.
PDZOr! Velik® izbiro
vsakovrstnega na novodošlega manufakturnega blaga; za moške in ženske, za mlade in odrasle nudi po čudovito nizkih cenah stara znana solidna tvrdka
R. MIKLAVC (pri Škofu)
Ljubljana.
Velika zaloga prešitih odej, svilenih rut, šerp itd.
Na drobnoI
Na debelo!
PROMETNI ZiM ZS PREMOG
D. D. V L3UBL3 AN I
prodala premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industr. podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod sa premog d. d. v
Uubllanl, Miklošičeva cesta št. 15/11.
GUMI
za
cepllenie trt
prodaja po najnižji ceni
EKONOM
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani
r. z. s o. z.
Kolodvorska ul. 7.
2QQQQQQQ9
3
leseni podi s svislami, dobro ohranjeni, se prodajo 7. junija t. 1. Lastnik Josip Javornik, — Žalna, pošta Višnja gora Dolenjsko.
©©©©©©©©©

Priporočamo tvrdko
Ljubljana,
Sv. Petra nasip št 7
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi.)
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in ru-javega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
©©e©©©©©©

Stalna zaloga zarezane tfalc) navadne zidna opeke polovic in žlebniakov iz Karlovske tovarne glinene robe se nahaja pri
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ulica štev. 7.
Pri vagonskem odjemu znatno nižje cene franko postaja Ilovac (pri Kar lovcu).
MT Zahtevajte cenike ln vzorce 1
EKONOM
Zahtevajte pri vslh trgovcih na deželi in kupujte
manulaktumo blago
od stare leta 1885 ustanovljene tvrdke
FRANC,
dzoz KRANJ
uu MCI IC iciu iooj i
CROBHTH
manufaktura na debelo in drobno.
Predno kupite drugje prepričajte se znova o cenah in izbranih vzorcih prvovrstnih tovarn. — Trgovcem damo najmanjše količine po prvih cenah na debelo.
PORTLflnD-cement
iz ..Splita"
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri
..EKONOM"
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno odgovornost.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA]
1
Delniška glavnica: Din 50,000.00"— Rezervni zaklada ca.: Din 10,000.000"
Centrala: Ljubljana — Dunajska cesta
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlt Novi Sad, Ptuj, Sarajevo. Split. Trst
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel, štev, ž 261, 413, 502, 503 in 504.
Se priporoča za vse v banžno stroko spadajoče ^^^ISJULLLiiLLl^^^UllJUO"
stroji
Na celem svetu znani kot najboljši-
Podružnice in zastopstvo v vseh mestih.
Centrala za državo 5H5 Zagreli, iHeruličeua ul. br. S. I. M.
Ljubljana SMurgOSa lil. Št. 13, Maribor in Novomesto.
ANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor Hovo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,500.000.-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE: | Konjice
Me2a-Dravograd
Brzojavi: Trgovska.
Telefoni: 139. 146. 458.
Urednik: Ivan Pucelj.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.