Časopis s podobami sa slo?e&iko mladiao.
Štev. 9.            V Ljnbljani 1. septembra 1880.            Leto X.
ffl           Kosec.
iE^klepal, nabrusil sem to, o kosa! SjVZvoni zeleni travi k pogrebu,
«žf Dokler se bliska biserna rosa,
y Dokler ne peče solnce na nebu!
'   Zrela za košnjo, zrela si, trava! Eaj bi se bala kose jeklene? Kar je rodila mati narava,
V  krilo globoko smrt ji zaklene.
Taka postava svetu je dana, Taka osoda njega okl6pa: Seme zabranja časova brana, Casova roka zrnje otčpa.
Žena mogočna dirja po avetu,
Nizko, visoko s koso podira,                                    '
Maha po pleši, maha po cvetu,
Vežnosti, grobu vrata odpira.
V  grobu telesa grudi trohnoba,                                          Ul
V  večnost neskončno duša se dviga; Novo življenje klije iz groba,
-                                             No?o življenje večnost nžiga.
Sklepal, nabrusil scm te, o kosa!
-   .'                                      Zvoni k pogrebu travi zeleni!
Ko bo oblila mrzla me rosa, '                                         Takrat zvonila bodeš tud' meni.
iw"         '    '¦'       'v                                                  (h. zbirkš nFr. Oegnarjevih p&nti.")