Sospodarstvii. Volitve v cenilne komisije za dohodnino. Koncem L 1923 se mcra z žrebom izločiti polovica prvotnega števila voljenih in polovica prvotnega števila imenovanih članov in namestnikov obstoječih cenilnih komisij za dohodnino. Da se izvršijo nadomestne volitve za izločene člane in namestnike, so davčna cblastva sestavila volilne imenike, v katere s'o po abecednem redu vpisane vse dohodnini zavezane osebe. Ti imeniki bodo v česu od 13. decembra do vštetega 20. decembra 1923 ob navadnih uradnih urah v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje raagrnjeni na vpogled. Vpogledati smejo imenike samo dohodnini zavezane osebe dotičnega cenilnega okraja. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenike, in one, ld si izposlujejo vpis v imenike na podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je dcločen od 13. do vštetega 20. decembra. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih L stopnje. Po potcku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpcgledati volilni imenik še nadalje do vštetega 12. januarja 1924 samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev. Volitve se bodo vršile v nedeljo, dne 2O. januarja 1924. Volilni kraji so sedeži davčnih uredovr^v katerih območju stanuje volilec. Volitev bo osebna in ustna z izključitvijb kakršnihkoli pooblastil. Le »edoletniki in osebe pod vars*vom morajo izvrševati svojo volilno pravico po zakonitih zastopnikih. Posebne legitimacije in volilne glasovnice se ne razpošiljajo. Voliti se smejo le v dotičnem cenilnem okraju dohodnini zavezane osebe moškega spola, ki so izpolnile 24. leto ter uživajo vse državljanske in politične pravice. Izvoljeni so tisti kandidati, ki dobijo v cenilnem okraju relativno največ glasov. Pritožbe zoper volilno postopanje, odnosno zoper izvršene volitve, se morejo vložiti v osmih dneh po volitvi pri davčnem oblastvu L stopnje. — To so bistvene točke razglasa delegacije ministrsfrva financ v Ljubljani z dne 23. novembra, objavljenega v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« t dne 30. novembra. Ker cenilne komisije avtonornno določajo o predpisu dohodnine ter so vsled tega velike vežnostsv opozarjamo davčne obvezance na velevažne nadomestne volitve v cenilne komisije. Somišljeniki, pred vsem pozor na volilne imenike! Zapuščinske takse. Po novem zakonu o taksah z dne 25. oktobra 1923 so oproščeni od zapuščinske pristojbine: dediči, kateri se napram zapustniku nahajajo v prvi stopnji krvnega sorodstva, to je otroci in starši, ako vrednost dedščine ne presega 500.000 dinarjev, in to samo tam, kjer je zapustnik umrl potem, ko je zakon od 25. oktobra 1923 stopil v veljavo, to je od dne 15. novembra 1923. — Tako stoji dobesedno v navedenem zakonu. Kmetijski pouk po deželi, na Stajerskem in v Prek» murju. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici mesca decembra siedefa predavania: V soboto, dne 8. t. m.: I. Črna pri Prevaljah, predpoldne, o čebelarstvu, Okorn. 3. Podpeca, popoldne, o čebelarstvu, Okorn. V nedeljo, dne 9. t. m.: Polanav Prekmurju, o kmetijstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 16. t. m.: 1. Mala Polana v Prekmurju, o kmetijstvu, Vojsk. 2. Murski Petrovci v Prekmurju, o kmetijstvu, Pavlica. POKRAJINSKA ZVEZA JUGOSLOVANSKIH VINOGRADNIKOV ZA SLOVENUO jo imela dne 2. t. m. v Narodnem domu v Mariboru svoj ustanovni občni zbor, katerega so se udeležili mnogi delegatje krajevnih vinarskih društev in drugi odlični vinogradniki iz vse Slovenije. Zveza šteje že danes 14 krajevnih organizacij s 838 člani. Želeti je, da bi bil vsak vinogradnik član krajevne organizacije, ki danes obstoje v Mariboru, Ptuju, Šmarju, Sv. Botfenku pri Središču, O» možu, Gornji Radgoni, Brežicah, Ljutomeru, Rogatcu, No- vem mestu, Crnomlju, Mokronogu in Krškem, kajti čim. močnejša organizacija bo, tim ložje bo braniti ogrožene fKtorese vinogradništva. Kjer še krajevnih organizacij ni, se naj čimpreje ustanove. Izvolil se je sledeči odboi: predsednik: Anton PuklaVjtjc, vinarski ravnatelj v Mariboru; podpredsednik: Bohu^av Skalicky, kmet. svetnik in ravnatelj kmet. šole na 4hrmu; tajnik: Josip Ze.ibavnik, višji kletarski nadzomik v 8{ariboru; blegajnik: inž. Ivo Zupanič, strckovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru; odborniki: Mihael Srenčič, posestnik, Spuhlja pri Ptuju; Franc Kirin, posest¦Jk t Krškem; Franc Penca, župan v Mokronogu; Ivan Urek, posestnik v Globokem pri Brežicah; Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču; Jože Nemaiuč, posestnik in narodni poslanec v Želebeju pri Metliki; LoOTO Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih; Alojz Supanič, posestnik v Vajgenu pri Jarenini; Franjo Žebot, posestnik to narodni poslanec v Mariboru; Fric Zemljič, veleposestmfk in vinski trgovec v Ljutomeru; Srečko Robič, župan ia posestnik v Limbušu pri Mariboru; Petar Miovič, po3«stnik v Mariboru. Občni zbor je soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Pokrajinski Savez jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svojem ustanovnem občnem Aoru dne 2. dec. 1923, na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev iz cele Slovenije s skupaj 338 ©ani-vinogradniki, sklenil, pridružiti se zahtevam vinarsfcega in sadjarskega odseka kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru, ki jih je ta-le stavil v svoji zadnji »Spomenici« z dne 10. junija t. 1. št 717 in si jih osvojiti! Zlasti zahteva Pokrajinski Savez od visoke vlade: 1. Da pri sklepanju trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo doseže za uvoz naših vin vsaj iste ugodnosti, ki jlh je^Avstrija koncedirala Italiji (znižanje uvozne carine earine od 60 na 30 zlatih kron za hl in za Slovenijo konfaigent vsaj 100.000 hl lažjega naravnega vina, oziroma ¦nnskega mošta cd 8—12 odstotkov alkohola, oziroma 14 —20 odst sladkorja. 2. Da pritegne k trgovinskim pogajanjem z vino uvaSajočimi državami — pred vsem sedaj z Avstrijo — vedno •ksperta iz Slovenije, ki natančno pozna razmere vinofradništva in vinski trg v Sloveniji. Na vsak način pa aahtevamo z vso cdločnostjo od vlade, da se k trgovinskim pogajanjem z republiko Avstrijo pritegne tudi en de5egal yl pokrajin bivše Avstro-Ogrske. 3. Da ukrene potrebno, da se vinski zakon iz leta 1007, ki velja danes sarno v Sloveniji in Dalmaciji, uve^avi za celo državo ter da se ga zopet začne izvajati z vso atrogostjo. 4. Da se prepreči vsako vtihotapljenje vina iz MadJnrske in Italije v našb državo. 5. Da se ukinejo kontrolni listi za prevoz vina, ki povzročajo mnogo stroškov in še veliko več zamude časa fr» če že to ne gre, da se naj izdaja kontrolnih listov poveri •bčinskim uradom, ki so bolje pri roki. 6. Istotako naj se ukine naredba, po kateri morajo aiovenski vinngTadniki vsako leto svoj vinski pridelek, namaniti finančni oblastL T. Slovenski vinogradniki odklanjajo stališče vlade, da irtnogTadniki iz prejšnje Avstro-O^rske radi preišnjega podaništva ne bi mogli sodelovati pri trgovskih pogaja«$h z republiko Avstrijo kot delegatje in eksperti. 8. Zahtevamo, da da vlada v slabih letinah za sladkanje vinskega- mošta vinogradnikom na razpolago trošartne prosti sladkor. 9. Ker vinogradi letos zbog slabe Vinske letine niso bfli aktivni, v največ slučajih pridelek ne krije niti pridelovalnih stroškov, zahtevamo od vlade, da da finančnim •blastem nalog, da dohodkov \z vinogradov, ki ne pre: »nfirajo nobenega čistega dobička, letos v obče ne ob4&ČL To resoludjo naj se takoj dopošlje vsem prizadetim nnfnistrstvom, narodni skupščini in drugim merodajnira aastopruštvom.« + * ¦ DVB CUDNI KURJI BOLEZNI. Na 6vojem dvorišču ogleduje zjutraj hišna gospodinja kokoši, a med njimi ni kokota ali petelina. Zaostal je v llurniku in šele, ko ga je izgnala, stopa počasi na dvorišče, se ne zmeni za svoje, med temf ko se je vsako jutro kaj živahno sukal rhed njiml ter sedaj ono in to od svojih Igubljenk pozdravil in se jej poklonil. Že včeraj ni več kirikal in zgodaj se je podal spat. Danes odpira na široko svoj kljun ter zeva in zakiha pogcsto. Napenja se na vso moč, pogoltniti ponujeno hrano in čeravno mu je dosedaj dišala prav dobro, ga je očividno veelo. Sbujšal je in ako bi ne bil oblečen v isto vsakdanjo kakor praznično pernato obleko, preštela bi mu lahko SostL Hišna gospodinja je že čitala v »Gcspodarju« o pesntninski davici ali difteriji in koj sluti, da je njen lepi koItot napaden od te nalezljive bolezni. V resnici pa je drugače. Kokot je zbolel na drugi hudi bolezni, kojo je povzročil črv v sapmku. Knr na mah je sapnik s črvi že prenapolnjen. To hudo bolezen pri kokoših lahko spoznaš, ker od nje ru-.padena živalčka pogosto odpira kljun in se obnaša, takor bi sanjala. Kaj storiti, da napadeno živalco ozdrav"š in jo rešiš pravočasno smrti? Postopaj kakor proti kuqi davici ali difteriji. Vzami pero, kateremu pustiš ob koncu le nekoliko perja, drugo perje odreži in s tem čopičem očisii sapnik črvov, ki no«ijo po natančnem opazovanju žolte glavice. Samoobsebi §e razumljivo, da čopič previdno porineš v sapnik, ga počasi obrneš v sapniku in črve, ki iih tako odtrgaš, izvleteš. Posledice neprevidnega ravnanja s čopičem v sapaiku so rane in nagla smrt Dobro bo čopič pred uporabo pomočiti v olje ali vodo, v kateri raztopiš soli. Svetujem II tudi, dla primešaS hrani drobno razsekanega česna. Omenjena kurja bolezen je zelo nalezljiva. Od nje i napadena žjval s kihanjem izmeče črve ali vsaj njih za^  rodke, katere potem pobero zdrave kokošiiri se najezej^. te huide bolezni. Na vsak način moraš to bolezen zatirati ter zabraniti pomnožitev ali razplod teh kurjih črvov. So že znamenja te bolezni nastopila, moraš bolne živali takoj ločiti od zdravih in jih dižati na posebnem pro storu. Poginjene pa dobro zakopiji, najbolje, da jih zežgeš. Če le mogoče, odloči za zdrave nov prostor. Kurnik ali hlevček pa razkuži, to je, očisti ga s sodalugom. Soseda naše gospodinje, kateri je zbolel njen tako lep kokot, pa se pritožuje, da jc najlepša, najbolj velika ter krepka kokoš leto in dan gola. Če ravno ni čas misanja, hodi ta drugače jej draga kokoš vselej opipana okoli. Neprijetno ji je, gledati med  drugimi kokoši to razcapano, pernato — ciganko. »Odkod ta neprijetna prikazen?« povprašuje soseda sama sebe, povprašuje tudi druge. Neverjetno in vendar resnično je, da so okužene kckoši, ki same st-bi pulijo perje, da ga potem, če ne vsega, pa vsaj deloma požro. To je druga čudna kurja bolezen, s katero se hočemo danes baviti. Te grde navade se kokoši oprimejo, če jim postaja dolg čas, če nimajo priložnosti brskati po gnojišču, ali kod drugod. Pred vsem pa, če ne dobivajo hrane, ki jim redi kosti. Te bolezni czdraviš kokoši. če jim primešas vsakdanji hrani kostno moko, ki jo lahko pripraviš, ako kosti stolčeš, kakor moka na drobno. Nek živinozdravnik priporoča kot zdravilo svežo l.ri, kateri primešaj nekoliko navadne soli. Ako od te bolezni napadene kokoši niso radi pasme posebne vrednosti, je naibolje rabiti radikalno sredstvo, v — pisker z njimi! (Dalje prihodnjič. — Kurjerejec iz samcstana.') * * * Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejoga mesa I. 25—26 D, II. 23 D in III. 20 D. Teletina je I. po 32.50 D, II. .po 30 D. Svinjina je po 30—40 D. — Kože: 1 komad konjske kože 150—225 D, 1 kg goveje kože 17.50—20, 1 kg telečje kože 25—30, 1 kg svinjske kože 11—25 D, 1 kg gornjega usnja 105—120, 1 kg podplatov 100—140. Perutnina: 1 piščanec majhen 20—27.50 večji 27.50—37.50 D, 1 kokoš 50—55.50, raca 50—75, gos 80—100. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, jecmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, fižola 4.50. Krma: 1 stot. sena 100—112.50, otave 100—112.50, ovsene slame 75. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 175 D. ŽITNI TRG. Cena žitu je nekoliko poskočila. — M o k a se je prodavala po 515—520 diru za 100 kg. Penica bačka 320—325 din. K o r u z a stara 260—265 din. O v e s 225 din. — Ponudbe niso bile zelo velike, ker iz mnogo krajev ne morejo vsled povodnji žita odppslati. Cene so momentano poskočile, za prihodnje mesece pa je pričakovati zopet padec, ker bo nam začela konkurirati Rumunija, kjer cene zelo padajo. Ima že pripravljenih 7000 vagonov moke in 50.000 vagonov pšenice zo izvoz. To bo vplivalo sigurno tudi na cene v naši državi, ki ima več kekor polovico za izvoz določenega žita še neprodanega. Zadnje povodnji so uničile v nu\ogih krajih ozimino. Zlasti v Banatu, naši žitnici, je napravila precej škode Tisa. Zato bode treba gledati, da se pred vsem ti kraji oskrbe i žitom za novo, pomladansko setev. Tudi pasivni kraji, ki pridelajo manj, lcakor potrebujejo za življenje, so slabo preskrbljeni. Ti kraji sedaj največ kupvijejo amerikansko in italijansko moko, ki je znatno cenejša od naše, dasi je slabša. Kmetje v Sloveniji žita tako ne prodajo, razven par izjem; pač pa prodajo mnogo krompirja, ki ga kupujejo naši južni kraji, pa tudi mesta ga dosti porabijo. Izvcz fižola, ki ga Slovenija največ proda, je v Italijo prenehal začasn.o. Hmelj. XXXIV. poročilo Hmeljarskega društva o hmelj ki kupčiji vobče. Žatec, CSR., 24. 11. 1923. Po nekaterih mirnih dnevih je zopet oživelo povpraševenje po hmelju tukaj na trgu, kakor tudi na kmetih. Nekaj 100 bal hmelja srednje in dobro-srednje kakovosti se je prodalo po 3300 —3400 čK za 50 kg. Pozneje se je cena dvignila do 3500 čK. Za najlepše blago se je zahtevalo do 3600 čK; vendar pa ni prišlo do kupčije. Cene so se torej od minulega tedna dvignile za obilo 50 čK. Nekaj zanimanja je bilo tudi za lanski hmelj, katerega so plačevali od 2700 do 2800 za 50 kg. Konečno razpoloženje in cene zelo čvrste; upati je, da se bodo cene še dvignile. —Savez hmelj. društev. TRETJA RAZPRAVA O POMNOŽITVI V KORENINI PRISTNE VRTNICE. Da kolikor mogoče popolnoma obrazložim pomnožitev v korenini pristne vrtnice, bom nasvetoval čitateljem »Sl. Gospodarja« Se druge načine, kako vzgojiti vrtnico zgcraj omenjene vrste. Ako mesca maja ali junija vejice prirežeš od onih vrtnic, ki jih želi gojiteljica pomnožiti, tedaj priraste na odrezanih vejicah več drugih mladik. Iz teh nežnib mladik lahko vzgojiš v korenini pristno vrtnico. Nežne mladike ureži na onem mestu, na katerem so izrastle. tako giobuko, da se držijo svoje vejice, iz katere poganjajo. Na tej urezi bo skušala mladika se zaceliti ter nastavi bel obroček (cambium) in se okroglo obraste, to je, nastavi zacimek (caulus) za korenine. Ako se ta nežna mladika potem, ko je že nastavila bel obroček (cambium) in se cbrastla okroglo, to je na- stavila zacimek (caulus) za korfnine, odreže in porabi za natič, požene hitTeje koreninice in sigurneje, kakor vsak drugi natič. Od sto takih natičev jih raste pogosto 80—90, kar je za vrtivnrja, ki se bavi izTecno z vzgojitvijo vrtnic, velik uspeh. Na deželi, kjer gojijo vrtnico le radi krasote htSaega , yr(a, je ne boš gojila v tej množini, kar pač vsaka fcin^sii^ vrtnarica lahko sprevidi. ' " Opisana je ta-le pomnožitev v korenint' pristne vrtnice le iz tega namena, da nudim čitateljicam navodilo, kako si na priprost ter lahek način vzgoji v korenini prist;io vrlnico vsaka kmetska hiša. "Preidem na drug način, pomnožiii si vrtnico, o kateri lom razpravljal v tem članku. V korenini pristno vrtnico lahko pomnožiš tudi z grebenico ali položnico. Z grebenico ali položnico pomnožiš vrtnice močne rasti, ki so plezalke, ki pcženejo po 1 iu dolge veje. Veje pripogneš in jih pcložiš v zemljo. T3c \sakega očesa vejo, ki mora imeti že dobro dozorjen les, urežeš do polovice. Nato vejo pritrdiš k zemlji in to najIx>lje s kakin\ hlodcem, da ne more več na kvišku in nato jo dobro pokrij z zemljo. Ako ne more dežiti na zeraljo^ ker je mogoče vrtnica, cd katere si želiš vzgojiti v korenini pristno, preveč pri zidu ali pod hišno streho, ji je z zalivanjem potrebno priskrbovati vlage. Na posameznih očesih izrastejo korenine. Preko poletja se je veja, ozircma grebenica ali poiožnica na posameznih očesih že ukoreninila in se v jeseni ali spomladi tisti del veje med očesi tik očes odreže. Koliko oči, toliko vzgojenih vrtnic. To postopanje vzgojitve v korenini pristne vrtnice pred vsem priporočam za pomnožitev »Centifolije«, tako.vane kraljice vrtnic. Zeio priporočljiv in zanimiv je sledeči način vzgojiti si vrtnico, ki je pristna v korenini, od mesca julija do začetkom septembra. Za gredico si izvoli prostorček v senci, ki leži najbolj proti scveru. Zemlja bodi lchka, eli pa si jo pripravi sama iz polovice komposta in drobnega peska (sviža). Na to zemljo potrosi 5—6 cm visoko oprenega, debelejšega peska. In kaj je zanimivo — natičev ne smeš odrezati, ampak jih moraš izčesniti iz starega lesa ali vejice. Nad četrtim cčesom jih odreži in narcbe, to je, zgornji del natiča usadi v zemljo, spodnji pa, ki se je držal starega lesa ali vejice, ki je bil izčesnjen, moli iz zemlje na kvišku. Natiče dobro poškropi ter jih pokrij s steklenimi baloni (Glasglocken). Na zgornjem delu natiča, ki bi bil moral pfavzaprav priti v zemljo, se nastavi bel obroček (cambium) in potem v 12—15 dneb. zacimek (caulus) za korenine. Po tsm času odvzami balončke, natiče preglej dobrol Od vsakega natiča odreži oni del, ki je bil v zemlji z eacimkorn (caulus), dobro obraščene zacimke potem usadi v zemljo, to je z onim delom, ki je poprej molil na kviškii v zrak, da se lahko ukoreninijo nadalje. To pcstopanje pri pomnožitvi ali vzgoji v korenlni pristne vrtnice ima te-le prednosti: Prvič natiči tako Ichko ne griijejo; drugič rastejo sigurneje in v večffim števiki; tretjič zna vrtnarica, ki si je vzgojila take \Tfcrfce, kaiere naj obvaruje pred zimsko pozebo. Eden rvajbolj priprostih načinov vzgojiti si razne mesečne vrtnice mi je znan iz lastne Lzkušnje. Izvolil sem si dobro dozorjene vejice, oziroma ve|ice, kojih. les je bil dobro dozorjen. Tik spodnjega očesa setn gladko odrezal ter pustil 3—4 oči. To vejico sem djal v steklenico, ki je bila preko polovico napolnjena z vodo. V 4—5 tednih, tudi že poprej, so vejice pognale korenine. Nato sem jih usadil v vrt v zemljo. Zentffi sem primešal polovico drobnega peska in rastle so. Toot kakor sem že omenil, sem to-le pomnožitev poskusil le pri mesečnih vrtnicah. Pri bclj imenitnejših sem si izvolil najsigumejšo pot, katero sem že opisal v člankih o pomnožitve v korenini pristne vrtruce. (Dalje prihodnjič. — Samostanski vrtner.) * * * Vrednost denarja. AmeriSki dolar stane 88—89 din. 100 francoskih frankov stane 472.5—477.5 diiv, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1247—0.1257 din., za 100 čehoslovaških kron 258.5—260 din., nemške marke ne notirajo, in za 100 laških lir 383.5—384.5 din. V Curihu znaša \Tednost dinarja 6.46 cent (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vredncst dinarja padla za 6 točk. Kar v potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št 341, Hrvatska Dobio uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsnki ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glos resničnosti, da vsaka njerva ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttneiju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke II. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine in srebrnine ter drugih sličnlh potrebščin. 1245 Bolečine? V obrazu? V udih? Posknsite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudiiil Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovnnje ust! Veliko močnejši in boljši kaknr francosko žganje ter čez 25 let priljubljenl S pakovanjem in pcštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Nuva knjiga! dladiatorji. Zgodovinski ruman \* leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. [. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla nažemu Ijudstvu. Zdaj že skoraj ni več iobiti poStene pripovedne knji^ , starih ni več. novih pa radi draginje nikdo ret ne založi. Giadiatorji «to krasen roman iz prvih l&sov kr^čanstva. Kdor začn« to poTest ankrat brati, je ne odloži poprfj, dokler je ne pre&ta. Gela povest «bseg dva zvezka. Cena je za nai«? razmere zelo nizka. Prvi del stane s poStnino vra! B B, drgi del 11 D. Dobi se ˇ Cirilovi tiskarnL, Maribor Zgodba o nevidnem človcku. V «Straži< je izbaja! skoai mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem fclaveka« Zgodba je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in je po sv»ji vsebini zelo za»imafa naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sedaj prf skrbela ponatis le mične zgodbe in je izšla že tudi knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilove ttakarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnhr. društvom.