KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SOLNA POGODBA MED PIRANOM IN BENETKAMI IZ LETA 1616 MIROSLAV PAHOR Sol je bila vedno najvažnejše trgovsko bla- go v notranji in zunanji politiki mesta Pirana, morda poleg olja, vina in rib edini artikel, tako da je sčasoma nastal pregovor, ki pravi, da je Piran proizvod soli. O solarnah govori že prvi piranski statut iz 1.1270, naslednji statuti marsikaj ponavljajo iz njegovih uredb, marsikaj pa tudi dodajajo, kajti novi gospo- darji, Benečani, so prinesli s seboj tudi nove zakone in zaliteve, saj je bila njihova poli- tika in življenje beneške republike sploh v marsičem odvisno od prodane soli. To pa so morali Benečani uvažati iz podložnih mest. Uvažali so jo na podlagi tako imenovanih solnih pogodb (mercato del sale ali contratto del sale ali nuovo contratto del sale itd.), ki so jih navadno formulirali in podpisovali vsakih deset let, ko se je zatem pojavila nova potreba ali zaradi preobilice soli, ve- činoma pa zaradi spremembe cen in omejitve v produkciji, ki je bila takrat v navadi. Po- godbe so navadno podpisovali v Benetkah med predstavniki solnega urada (Magistrato dei« sali) in predstavniki piranske občine, ali bo- lje rečeno, piranskega kolegija dvajsetih mo- drih, ki ga je imenoval župan v sodelovanju s sodniki, sindiki in kolegijem dvanajstih. Kolegij dvajsetih je bil po letu 1470 sestav- ljen od trinajstih patricijev in sedem popo- lanov, ki so pa morali biti lastniki solnih fondov. Iz svoje srede je kolegij volil pisarja in tri predsednike; pisar je dobival plačo, ki so mu jo določili predsedniki, zato je pa mo- ral voditi knjige in vso korespondenco kole- gija, tako z Benetkami, kot z lastniki solarn. Seje kolegija so bile redno vsako leto ob začetku in koncu dela na solarnah. Sejam je navadno prisostvoval po eden od občinskih mož ali celo sam župan. Ta je kolegiju za- upal prodajo soli. Y to zaupanje je vštel vedno privatno in občinsko sol. Pod občin- sko razumemo tisto sol, ki jo je občina vsako leto dobila od šolarjev. Tu gre za eno sedmino celotnega pridelka piranskih solarn v Strunjanu, Fazanu in Sečovljah. Poleg tega je v dobi, ko so Benetke odku- povale tudi petino soli od lastnikov, zaupal prodajo tudi te. Kolegij je izvolil tri ambasadorje, ki so šli v Benetke in so pri solnem uradu začeli pogajanja za prodajo. V Benetkah jih niso sprejeli, če niso prinesli s seboj županovega priporočila. To je važno poudariti zato, ker je bil župan beneški uradnik, ki se je mno- gokrat uprl upravičenim zahtevam kolegija dvajsetih. Kolegij je bil sklepčen, če je sejam pri- sostvovalo 16 članov, 11 plemičev in 5 po- polanov. Seja kljub temu ni bila sklepčna, če nista bila prisotna najmanj dva predsed- nika. Med bivanjem ambasadorjev v Benet- kah je zadostovalo 12 članov. Ves čas odsot- nosti ambasadorjev je kolegij stalno zasedal, ker je pričakoval pošto iz Benetk in je mo- ral dajati ambasadorjem, ki so imeli v Be- netkah stalne težave ali zato ker solni urad ni bil v celoti zastopan, ali zato, ker ni spre- jel piranskih predlogov, ali zaradi kakih drugih ovir, ki so jih Benečani znali najti, da bi podaljšali pogajanja, navodila, po ka- terih naj se ravnajo, da bo sol čim bolje pro- dana. Z omenjenimi ovirami so Benečani hoteli Pirančane utruditi, zato da bi spre- jeli za beneške interese sprejemljivejše po- goje. Imamo poročila, da je tako zavlačeva- nje prizadejalo Pirančanom cesto mnogo skrbi in stroškov. Pogosto je beneška vlada poslala po svojega pisarja, da bi ji dal po- jasnila. Pirančani pa so poslali tudi svojega, da bi se vsaj delno zaščitili pred beneškim. Piranski solni pisar je navadno operiral z grožnjami, da bodo lastniki solarn morali opustiti solna polja, ker ne morejo dobiti delavcev, da so primorani dati solarne v na- jem Furlanom, ker ni najti domačih delav- cev itd. Take grožnje so prišle Pirančanom prav, ker so dobro vedeli, koliko škode bi tako povzročili vladi, ki se je na sol bolj zanašala kot na drugo trgovsko blago. Vča- sih se je zgodilo, da je solni urad sprejel tisto ceno soli, ki so jo predlagali Pirančani, je pa hotel, da se na vsak način uvedejo v pogodbe neke nove določbe, ki so jih seveda Pirančani odbili, ker te navadno niso bile v interesu mesta ali so kakorkoli nasprotovale starim mestnim pravicam. Iz pisem piran- Pogled na piransko pristanišče ČAsOtiS ŽA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGObOVINO iCRONlKA Solna polja pri Sečovljah 1. 1795 skih ambasadorjev posnemamo, da so Bene- čani večkrat menjali ali pomnožili svoj solni urad, kateremu so poleg štirih uradnikov najprej pripadali poveljniki sveta desetorice, kasneje načelniki sveta štiridesetorice in po letu 1584 cehovski mojstri za denarne zadeve. Toda tu gre za vso piransko sol. Znano je namreč, da so morali lastniki solarn dajati občini letno sedmi del vsega pridelka. Peti del pridelka so pa lahko obdržali zase in ga jjrodajali v zaledje po kopnem (Martin Krpan). V vsaki solni pogodbi gre tudi za sedmino in petino. Če bi ambasadorji izpu- stili prvo, bi tvegali večji del občinskih do- hodkov, če bi izpustili drugo, bi stavili v ne- varnost pravico lastnikov, da lahko prosto prodajajo svoj delež po kopnem. Zaradi tega imamo v vsaki solni pogodbi izrecno poudar- jeno občinsko sedmino in petino, pripada- jočo lastnikom in šolarjem. V takih pogod- bah Pirančani večkrat poudarjajo stare do- govore iz dobe pred beneško vladavino. Več- krat je rečeno, da so bile te pogodbe proste raznih omejitev, ki jih je vlada vsilila me- stu, čeprav se je to vztrajno prizadevalo, da bi ohranilo svoje stare pravice. Študij solnih pogodb in korespondence pi- ranskih ambasadorjev, ki je vezana na vsa- ko pogodbo posebej, bi vsekakor dal dru- gačno luč piransko-beneškim odnosom, ki smo jih vajeni gledati precej enostransko. Takih pogodb se je v Piranu ohranilo precej in sicer tiskanih. Rokopisna je ohranjena samo ena, ki so jo našli 1888. leta in jo je objavil Luigi Morteani v Archeografo triestino, N. S. Vol. 15, 1889, str. 136 do 165. Pozneje se je ta pogodba izgubila, a leta 1955 so jo piranski muzealci našli pri dru- žini Vatta in odkupili ter shranili v svojih zbirkah. Izhaja iz leta 1616 in nosi naslov: Capitoli per il nuovo mercato de Sali, trat- tato et concluso tra TilLmo Duc. Do. di Venetia, et suo Ecc.mo officio del sal, et la spetabil Communita et Universita di Pirano. Morteani daje samovoljno drugačen naslov: Contrato de' sali stipulato fra Venezia e Pi- rano nel 1616. Da se ne bi izgubljali v polemiki, bomo iz solne pogodbe navedli najvažnejše iz- vlečke in skušali našteti tudi vzroke, zakaj je bila sklenjena taka pogodba. Prva dva člena pojasnjujeta, da mora biti vsa sol, ki se bo izdelala na področju piran- skih solin v dobi veljavnosti pričujoče po- godbe, to je od leta 1616 do leta 1626, izde- lana za beneško republiko. Ta jo bo plačala po 12 lir modij trinajstih starjev; v to ceno se vključi tudi občinska sedmina in lastniški in solarski star od solnega polja, ki nadome- stuje nekdanjo petino. Sol mora biti lepa in trgovska, to je bela kakovostna sol. S tretjim členom se začenja dvostranska organizacija solnih uradov, v kateri vidimo, da imajo Benetke svojo kontrolo popolnoma povsod. Občina je namreč dolžna izvoliti pi- sarja za eno leto; ta mora delati pri isti mizi z beneškim pisarjem, ki ga pošlje republika. (Poudarjeno je, da nihče drugi ne sme delati pri isti mizi.) Oba pisarja morata dnevno voditi knjige posebej za lastnike in njihove šolarje in posebej za skladišča v Sečovljah, Fazanu in Strunjanu. Tu morata kontrolirati po svojih organih vse ladje, ki prevažajo sol iz solnih polj v skladišča. Oba pisarja bosta plačana iz občinske blagajne. Originalne knjige obdrži piranski pisar pri sebi, du- plikate pa drži beneški pisar pri carinskem uradu. Do konca marca mora piranski pisar zaključiti knjigo pod sankcijo popolne ali delne izgube letne plače. Oba pisarja mo- rata imeti svoje namestnike v Seči, Sečov- ljah in Strunjanu, ki morajo dnevno sprejeti vso sol iz ladij in dajati lastnikom potrdila, na katerih mora biti vpisan točen datum, lastnik solarn, količina in kakovost soli, ki je tisti dan vskladiščena. Četrti člen določa, da mora občina za svoj kolegij imenovati blagajnika, ki mora iz- Solna blagajna iz začetka 17. stoletja 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vršiti vsa izplačila šolarjem in lastnikom, kot bosta ugotovila oba pisarja na podlagi od svojih namestnikov izdanih potrdil. To sicer v primeru, da ima občina dolžnike in denar za izplačila, kar pa mora, kot bomo videli kasneje, zagotoviti vlada. Peti člen do- polnjuje četrtega in prejšnje s tem, da do- loči način, kako se volijo namestniki pisar- jev in blagajnik. Šesti člen določa, da so vsi piranski uradniki imenovani samo za eno leto. Lahko jih ponovno imenujejo šele dve leti po tem, ko so svojo prejšnjo funkcijo opravili. Blagajnika in pisarja pa ne smejo ponovno imenovati ali voliti vse, dokler bo trajala pričujoča pogodba. S sedmim členom se začenjajo določbe o pravicah in dolžnostih šolarjev ter lastnikov solarn, ki zajemajo vse druge člene do vključno petnajstega. Ti členi namreč dolo- čajo, da mora vlada poslati vsako leto v za- četku meseca marca 2000 dukatov, ki naj jih župan izroči občinskemu blagajniku. Ta jih mora v prisotnosti obeh pisarjev razdeliti lastnikom solnih fondov in šolarjem kot predujem za odkup celoletnega pridelka soli. Denar, pravi pogodba, naj se razdeli, tako, da dobijo polovico lastniki, polovico šolarji, la prvi denar naj služi predvsem za to, da bodo solarne redno vzdrževane. Delitev zne- ska na dve enaki polovici velja zato, ker imajo lastniki solnih fondov za vzdrževanje večje stroške. Poleg blagajnika morata tudi oba pisarja zapisati vse zneske v svoje knji- ge in po svojih organih kontrolirati, če se Solinarka v narodni noši je denar pravilno vložil. Možno je tudi, da s tem denarjem lastniki in šolarji plačajo svoje stare dolgove, toda samo tiste, ki so jih storili v ta namen. To mora biti iz knjig obeh pisarjev razvidno. Vso pridelano sol mora beneška vlada od- peljati in izplačati do prihodnjega marca. Da bi sol ne šla v izgubo, imajo po pogodbi last- niki solarn in šolarji nalogo, da vsak dan sproti odpeljejo ves pridelek v skladišča v Strunjanu in na Seči, kjer jim bodo organi obeh pisarjev zapisali količino v knjige, ki se vodijo sproti in pregledujejo v Piranu, na osnovi šolarjem izdanih potrdil. Oba pisarja imata nalogo zapisati in vknjižiti, blagajnik pa izplačevati v njuni prisotnosti, tudi če količina soli preseže vrednost 2000 dukatov, o katerih je bilo govora prej. Da bi pa to zmogli, morajo dobiti od vlade že v začetku junija drugih dva tisoč dukatov, a nadalje do marca prihodnjega leta mora vlada poši- ljati denar vsak mesec, tako da se vsa pri- delana sol tudi zares odkupi. O vseh možnih pritožbah sklepa svet dvajsetih modrih v Piranu, ki mora poročati takoj o vseh pritožbah preko svojega pisarja v Benetke, tu pa morajo biti rešene v pičlih treh dneh. Iz posebne dvanajste točke solar- skih pravic spoznamo deloma tudi socialno poreklo šolarjev, ki so večinoma kmetje. Smo namreč v dobi piranskih socialnih borb, v dobi, ko si je državna oblast vsaj prizade- vala rešiti nekatera socialna vprašanja. Iz te točke razvidimo, da se v času večjih žetev, vsekakor pa v času trgatve uredbe ne jemljejo tako strogo kot kaže na prvi pogled, saj imajo šolarji pravico pridržati sol v so- larnah toliko časa, dokler žetev ali trgatev ni pospravljena. Pogodba izrecno poudarja, da hočejo podpisniki zagotoviti pravico šo- larjem (omenjeni so tudi lastniki), da pobe- rejo svoje pridelke, predvsem grozdje, in jih s svojimi barkami prepeljejo v Piran (iz tega lahko sklepamo, kakšne so bile tedanje ceste). Zato so pa šolarji dolžni, takoj po trgatvi ali žetvi odpeljati svojo sol v ome- njena skladišča. In tako morajo nadaljevati do desetega novembra, datum, ki je veljal za zaključno fazo dela na solarnah. Pisarji so dolžni v vsem tem času obisko- vati vsak dan skladišča in osebno kontroli- rati, ali se vse točke pogodbe izpolnjujejo do najmanjše podrobnosti. Tu pogodba ponov- no poudarja, da mora imeti vsak pisar tudi na solnih poljih svojega odposlanca, ki mora ob izročanju soli dati šolarju potrdilo o ko- ličini. Na podlagi tega potrdila blagajnik določeni znesek tudi izplača. To je v priču- joči pogodbi omenjeno kar štirikrat. 16 ČASOPIS ŽA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO klRONlKA Lastniki solarn in šolarji imajo pravico do enega stara soli na vsako solno polje. Ta sol ne sme biti vskladiščena z ostalo, temveč v drugem skladišču, zaklenjena mora biti z dvojnim ključem. Ne sme biti boljše, lahko je pa slabše kakovosti kot sol, ki so jo pre- dali pisarjem. Tudi o tej soli morata oba pi- sarja voditi posebne knjige. To količino smejo lastniki in šolarji uporabljati po mili volji za svoj dom ali družino, za konservi- ranje oljk in mesa, a tudi za prodajo v ob- močju občine in izven nje. Toda takoj zatem sledi tudi omejitev: izven občine smejo Pi- rančani prodajati samo tovornikom iz notra- njosti, in sicer prav tako, poudarja pogodba, kakor so delali prej s petino soli, do katere so imeli pravico po starih običajih. Ključi posebnega skladišča morajo biti lastnikom solarn in šolarjem na razpolago ob vsaki dnevni in nočni uri. Obvezno pa je treba od- pirati to skladišče vsako nedeljo po kosilu za dve uri. Razen tega Pirančani še dose- žejo, da beneške oblasti ne bodo preganjale tovornikov. Sledijo sankcije. Prvič: šolarji morajo do- bavljati dobro trgovsko sol bele vrste pod pretnjo kazni, da vso črno, blatno ali od zemlje umazano sol vržejo ponovno v morje. Drugič: občina mora dati jamstvo, da ne bo prodajala svoje sedmine pod nobenim po- gojem drugam kot v Benetke, sicer se ji sol zapleni. Tretjič: ker ulada ne more več ver- jeti v dobre namene občine in da bi se izognili raznim neredom, ki so se večkrat pojavljali, morajo kontrolirati vse knjige organi vlade. Četrtič: ves denar, ki bi slu- čajno ostal, morajo blagajniki položiti v bla- gajno s tremi ključi, katerih enega obdrži beneški pisar. Ce se to ne zgodi do konca novembra, bodo blagajniki prikrajšani pri plači za štiri solde od lire. Petič: prikriva- nje soli s strani lastnikov solarn ali šolarjev se kaznuje s tem, da se sol ponovno vrže v morje. Šestič: nedovoljeno trgovanje po mor- ju se kaznuje po zakonu iz leta 1428 in 1558. Sedmič: nobena mera ni veljavna, če ni kon- trolirana po merah, ki jih je vlada izročila svojemu pisarju. Osmič: nihče ne sme ova- jati niti kaznovati šolarje, če delajo ob ne- deljah in praznikih, ker vlada ve, da je delo v solarnah vsakodnevno in vedno nujno. Prestopniki plačajo globo, ki jo določi ko- legij dvajsetih in katere polovica gre obto- žencu, polovica pa občini. Devetič: nobena uradna ali neuradna oseba ne sme šolarjem delati ovir pri njihovem delu. Prestopnike bo v prvi instanci sodil piranski župan, v drugi instanci pa solni urad v Benetkah ozi- roma njegov sodnik. Polovica globe gre oškodovancu, polovica pa pristojnemu orga- nu sodnika. Sledijo protokolne zaznambe, po katerih izvemo, da je bila pogodba napisana 6. sep- tembra 1615, potrjena v Piranu 16. novem- bra istega leta, 1. decembra pa so jo izročili piranskim ambasadorjem v Benetkah, kjer je bila 28. januarja 1616. leta dokončno pod- pisana in zapečatena. To je v kratkem vsebina solne pogodbe iz leta 1616. Samo v kratkem. Treba pa je še vedeti, kaj vsebuje novega in v čem se razli- kuje od prejšnjih. Morteani nam v svojem uvodu tega ni povedal. Predvsem moramo omeniti, da govori po- godba med drugim tudi o nekaterih starih pravicah piranske občine in šolarjev. Naj- prej omenjamo sedmino pridelka, ki pripada občini, in petino, ki pripada lastnikom solarn. To sta dva privilegija, ki segata da- leč nazaj v štirinajsto, morda celo v tri- najsto stoletje, saj sta v knjigi statutov iz leta 1358 omenjena kot star običaj. Pri pre- gledu raznih virov in publikacij pa tudi kasnejših solnih pogodb sem ugotovil, da je sedmina ostala do konca beneške republike nespremenjena, saj je niso mogli ukiniti kljub različnim prizadevanjem. Poskusili'pa so to mnogokrat, najčešče pri sklepanju no- Solna blagajna iz zaičetka 17. stoletja 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vih pogodb. Dopisi ambasadorjev dokazu- jejo, da so se veduo vztrajno boriU proti ukinitvi tega privilegija in so tudi vedno uspeli, čeprav na račun cene soli. Ob skle- panju pričujoče pogodbe so postavili ceno 16 lir za modij trinajstih starjev. Benečani so jim ponudili 14 lir pod pogojem, da se ukineta oba privilegija. Končno so morali pristati na 12 lir, ker ,so pogaja- nja itrajala skoraj dva meseca, v pismu pa tožijo ambasadorji, da se jim že mudi domov. Dvanajst Ur modij in ohramitev občinske sedmine. Ne pa tako petine last- nikov isolarn in solairjev, ki je sicer ome- njena, a odločno zmanjšana na en sam star od vsakega solnega polja. To je bila občutna omejitev solarskih pravic, saj je količina soli, ki jim pripada, zmanjšana na manj kot četrtino tega, s čimer so prej razpolagali za svoje potrebe. Toda ponovno poudarjamo, da je to doba, ko so se v Piranu socialna trenja precej razplamtela. Tega se je zave- dala tudi vlada in je zato ponovno dala pra- vico šolarjem, da smejo sol poleg uporabe za svoje domače potrebe tudi prodajati in to v občini in izven nje, kar nekaj desetletij prej niso smeli in kar je občutno znižalo nji- hove dohodke, saj se je cena, ki so jo posta- vili tovornikom iz notranjosti, precej razli- kovala od cene, ki so jo vsilile Benetke pi- ranski občini. Tako so bili na ta način šo- larji res na slabšem kot prej, vendar je bilo to dejstvo že s ponovnim dovoljenjem proste prodaje na kopno nekoliko ublaženo, ker so si le priborili eno od svojih starih pravic, ki je bila v XVI. stoletju ukinjena. To pa še ni vse. Zgodovina piranskih so- larn pozna tudi omejitve v proizvodnji. Že leta 1375 omenjajo viri prvo tako omejitev, ki je znašala le 3500 modijev soli letno; več je Pirančani niso smeli pridelati. Viri pa poleg tega poročajo, da so to količino Bene- čani tudi kupili. Kaj pa tovorniki? Imamo Zorna ali črpalka na roko zanje pisane dokaze, da so v Piranu kupo- vali sol in jo tovorih na Kranjsko, Štajer- sko in še dalje. Vprašanje je: od kod ta sol? Pritožbe Benetk pri piranskih županih, raz- ni dukali in uredbe pričajo, da se šolarji in lastniki solarn niso mogli ozirati na ome- jitve v proizvodnji. Da bi nekoliko zmanj- šali to živo trgovino z zaledjem, so Benečani omejitev zvišali najprej na 4.000, potem na 4.200, dalje na 4.800 in končno na 5.200 mo- dijev pridelka letno. Te količine so Benetke vedno kupile, ne pa tudi odpeljale, saj ima- mo prav iz Benetk poročila, da so solna skladišča polna že iz prejšnjih let, in obe- nem tudi poskuse, da se produkcija ponovno omeji. Vse doslej znane solne pogodbe go- vorijo med drugim o najvišji meji produk- cije, to je o njeni omejitvi na eno od prej na- vedenih količin. Prao pogodba iz leta 1616 pa je prva v Piranu ohranjena solna pogod- ba, ki o omejitvi produkcije soli ne navaja niti besede. Vzroka za to sta dva. Prvi, manj važen, tiči v trenutnem povečanju trgovine v se- verni Italiji, predvsem z Milanom in Savojo ter preko alpskih poti s švicarskimi kantoni. Drugi, važnejši vzrok je prav gotovo doma v Piranu oziroma v socialnih trenjih, ki se v mestu stalno večajo in ki imajo svoje vzroke tudi v solarnah. Več beležk v knjigi Repertorium rerum notabilium, ki jo hrani piranski arhiv, priča o tem, da so našli be- neški revizorji kljub vsemu zapletenemu knjigovodstvu, o katerem je bilo prej go- vora, in ki ga omenja še prav posebno priču- joča pogodba, kljub dvojnim pisarjem in nji- hovim dvojnim ekspozituram v solarnah sa- mih ter v skladiščih, kljub blagajni s tremi ključi (ki je sedaj last piranskega muzeja), kljub zapriseženemu blagajniku in omejit- vam v trajanju funkcij vseh uradnikov, stal- ne malverzacije, zaradi katerih so se šolarji neprestano pritoževali in ki so povzročale večkrat tepeže po mestnih ulicah in katerim je naredil konec šele Peter Tartini proti koncu XVIII. stoletja. Ena takih beležk, si- cer navidezno brez datuma, spada prav med leta 1616 in 1626, to je v dobo veljavnosti pričujoče pogodbe. V njej je tudi prvič re- čeno, da morajo povzročitelji škodo povrniti. Ni pa rečeno, za kakšno škodo gre. Prav za- radi tega imamo v pogodbi tudi nova dolo- čila, ki jih prejšnje ne vsebujejo. Taka je določba, da se blagajniki in pisarji imenu- jejo samo za eno leto in da smejo biti znova imenovani šele dve oziroma deset let potem, ko so svoje funkcije opravili. Ker so bili pi- sarji in drugi uradniki navadno iz plemi- škega rodu, se ta beležka beneških oblasti 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lahko razlaga kot težnja, stopiti plemstvu na prsle in pomagati plebsu do nekoliko boljšega položaja. Koliko je to res in ali je : to samo trenutna poteza, bom skušal določ- neje povedati ob drugi priložnosti, ko bo stari piranski arhiv dokončno urejen. Ukinitev omejitve v produkciji in ponov- i no dovoljenje proste trgovine z zaledjem bi ' potemtakem lahko bil poskus beneške cen- tralne vlade, da se na ta način omili težavni položaj šolarjev s tem, da se jim da možnost zaslužka pri večji lokalni in tovorni trgo- vini. Mislim, da je bil ta poskus za Piran- čane uspešen, kajti že leta 1620 se koprski šolarji (z njimi vred pa tudi samostani kot lastniki solnih polj) pritožujejo, da zaradi Pirana ne morejo prodati svoje soli in jim vlada svetuje, naj tudi oni obnovijo trgovino s Kranjci (Cranzi). Toda če je to koristilo šolarjem, ki so vedno našli pota in načine, da so lastno količino soli povečali, ni kori- stilo vladi, kajti ta že leta 1637 uvede v Pi- ranu novo omejitev produkcije na pet tisoč dve sto modijev letno, tako da bi v petih le- tih (!) trajanja nove pogodbe morali Piran- čani izročiti 26.000 modijev pridelka, ker je bilo sicer zelo težko prodajati stalno večje količine piranske soli. Z ukinitvijo omejitve v produkciji so namreč Benečani dosegli tudi povečanje kapacitete solarn, kajti njihovi lastniki so imeli ob izlivu Dragonje dovolj prostora, da so lahko gradili nove kanale, ob njih pa tudi nove solne fonde in stalno širili solarne v smeri proti morju. To je zopet de- lalo Benečanom hude preglavice. Kaže nam- reč, da so Pirančani komaj čakali na ukini- tev omejitve v produkciji, da so lahko zgradili nove solne fonde. To pa je pomenilo za Piran dobo velikega napredka, saj so večji dohodki od soli povzročili razširitev in mo- dernizacijo mesta v vseh smereh. Prva če- trtina sedemnajstega stoletja je znana po tem, da v Piranu nastajajo prva razkošna stanovanja, da se veliko gradi in da se gradi tudi izven razširjenega mestnega obzidja. Toda Benetke niso mogle več prodajati to- liko soli, kolikor so jo piranske in druge so- larne lahko pridelale. Nekoliko je sicer bilo kri\o takratno vojno stanje, vendar pa ve- liko bolj stalno naraščajoče zaloge soli. To dokazuje tudi dejstvo, da so že leta 1637 s ponovno uvedbo omejitve zapovedali poru- šiti vse solne fonde, ki so bili zgrajeni po letu 1603. Poleg tega naša pogodba postav- lja načelo, da morajo šolarji pridelovati samo kvalitetno belo sol. Določili so tudi sankcijo, da bo črna oziroma blatna sol vržena ponovno v morje. Do leta 1637 pa ne srečamo dokumentov, ki bi pričali, da se je to tudi izvajalo. Tega leta so namreč piran- sko sol prvič vrgli v morje, čeprav je bila gotovo boljša od paske. Pripomniti pa je treba, da sta bili dve tretjini paskih solarn državna last, kjer soli ni bilo treba kupovati, nmrveč samo plačevati šolarje za njihovo delo, oziroma pošiljati kaznjence na delo v solarne, kar se je tudi dogajalo. Nova v solni pogodbi iz leta 1616 je tudi pravica trgatve in žetve, pri kateri šolarjev nihče ne sme ovirati. Novi sta tudi uredbi, ki jih ščitita pri njihovem nedeljskem in drugem delu. Vse to so določila, ki koristijo šolarjem in jih ščitijo tudi pred cerkvijo. Predvsem pa je novo dejstvo, da morajo vsi spori v drugi instanci v Benetke. Na prvi pogled začudi tudi dejstvo, da vlada nima več zaupanja v dobre namene občine in da morajo vse knjige kontrolirati organi vlade. A če se spomnimo, da so dale povod za za- četek tako imenovanega »velikega spora« v Piranu prav neurejene knjige in malverza- cije z denarjem in da si je beneška vlada prizadevala vsaj začasno mirno urediti so- cialno vprašanje mesta, potem je jasno, kam meri solni urad s to omembo. In če upošte- Vetmica ali holandska črpalka na veter 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vamo, da v prvi instanci sodi piranski žu- pan, torej organ vlade, ne pa kolegij dvaj- setih ali kak drug piranski kolegij, ki na sol drugače gleda kot vlada, je to še bolj jasno. To je še bolj poudarjeno v neprikriti želji, da se vlada izogne raznim neredom, ki so se prej večkrat pojavljali. Vse kaže torej, da ima nova solna pogodba za piranske razmere večji pomen kot prejš- nje. Nicolich je v svoji zgodovini sicer ne . omenja (verjetno zato, ker je ni poznal), ne omenja je niti Gallo niti druge publikacije pred in po Morteaniju. Toda iz vsega, kar smo doslej razbrali, lahko uvidimo, da ima naša pogodba družben značaj, ki je v prvi vrsti poudarjen. Onemogočiti skuša piran- skemu plemstvu in mestni upravi možnost pritiska na tisti del plebsa, ki dela v solar- nah in je zato republiki najbolj koristen, s tem, da mu daje nekatere pravice, o katerih prej ni bilo govora in s tem, da ponovno do- voljuje prodajo soli izven meja občine na kopno. Družbeni značaj ima pogodba tudi v tem, da postavlja občinskim organom kon- trolo vlade. Koliko je to pomagalo, smo delno že ugotovili, še več bo mogoče ugotoviti po j ureditvi piranskega arhiva in vključitvi ne-j katerih privatnih arhivov v njegov sestav. i VIRI IN LITERATURA: Za tO študijo sem uporabljal naslednje vire: 1. Capitolii per il niiovo mercato de Sali, trattaito, et concluso tra PilLmo Duc. Do. di Venetia, et suo Ecc.mo olficio del sal, et la epetabil Com.miinita et Universita di Pirano. Porgamentna knjižica, vezana v rjavo usnje. Datirana v iBonetkah 28. januarja I16I16. Glavni vir. (iMestni muzej pi- ranski.) — 2. iScritture del spettabile Collegio dei XX iin niate- ria del novo mercato de' Sali. Anno '1586. Mestni arhiv pi- lanski. Izredno zanimiv material o tožbah ambasadorja in navodila za postopke pri pogodbi. — 7. .\tti del spetabile Collegio de XX de sali di Pirano verso il Magistrato excllein- tissimo del sal. Vol. 7. Anni 1615—^1(6>4. Gre za korespon- denco ambasadorjev iz Benetk v Piran in obratno ter za nekatere izpiske iz Libro de Coaisegli. Med drugijn podaja tudi račune, iz katerih razviidiimo, koliko so posamezne de- legacije stale. Knjiga je vezana v karton, ima slo pisanih strani. — i. Atti del apetaljUe Collegio de XX de sali di Pirano vorso il Magistrato excellenti.ssimo del sal. Vol. 8. Anni li634—1636. Knjiga iste serije ima 99 strani. Korespon- denca iin drugo v glavnem v prepisih. — 5. RepertoTium rerum notabilium spectabilils Communitatis Piraiui quae in Vicedominaria eiusdem civitatis servantur. Knjiga ima 203 pergamentnih listov v fo. in 58 listov papiirja istega formata. Gre za prepise važnejših lLs.tin in dokumentov ter vpisov iz raznih arhi\skih knjig. — 6. Vol. Vicedomimairia iz let 1472 do .1480 in naslednji, ki imata o solamah mnogo vpisov. — 7. NicolichCenni storiro- .stat-istici sulie saline di Pirano, Trieste 1882. — 8. Luigi Morteani: Contrato de' sali stipulato fra Venezia e Pirano nel 1616. V: Archeografo triestino. N. S. Vol. 15. 1889, str. 136 do 165. — 9. Nazario Gallo': Compen- dio storieo-tecnico-statistico delle saline delTIstria e delle ricerche sul miiglioramento del salo marino. Trieste 1856. 20