Prečuden obed v Birmi. Birma je angleška dezela v Zadnji Indiji. Neka gospa piše o zanimivem prizoru, ki ga je gledala: Popoldne po malici sem sedela na vrtu in mašila ocetove nogavice. Na-enkrai se inetet proč v iravi odpreta dve luknjici, iz njiju pa se usujeta dva xoja letečih mravelj. Povedad vam znoramo, da so biie tiste bele mravlje, ki so grozno Škodljive. Požro nani vse, kar ni iz železa: lesena vrata, okna, sirešno trainovje, obleko, knjige, čevlje! Da še celo v zemlji, kamor se skri- mi Tajo, požro drevesoni in rastlinam koreniue! fl Enkrat na leto pa te mravlje počrne in dobe krila, potem pa v rojih privro iz zemlje ia letajo nekaj dni okoli. Nato jim peruti odpadejo, mraTlje še malo lazijo po zemlji in poginejo. Dostikrat pa nimajo časa, da bi same od sebe poginile. Birmani jih namreč love, malo opražijo in pobrustajo kot najboljšo slasčico. Tedaj ko zapuŠČajo svoje zemeljske luknje, pa derejo mravlje iz zemlje t gostem, nepretrganem curku. Pa vendar v zruk ne pridejo vse; preveč je gostov, ki jih pridejo pozdravit! Komaj namreč sta se luknjici odprli in so zamigljale krilate mravlje, že so zavrsale po zraku okoli moje glave stotine pisanih indijskih. ptičev in šavsale po mravljah, da sem slišala, kako 80 cmokaje zapjrale kljunčke. Sedela sem čisio mirno. da ne bi ptičev spla-Šila, no, pa se zame še zmeiiili niso. Prifezle pa so k luknjicam tudi Štiri krastače, se udobno usedle k odprtiaam in požirale sjadko malico, da so -h se nažrle prav do grdega. Sama ne vem, odkod sta priskakljali tudi dvo fl siamski mačici in jeli žurno obedovati, tako da ao se jim pticki zaletavali fl prav v dlačico, ne da bi se ju bali. Kdo bi se potem Čudil, da so se nad H mravlje spravile tudi moje kokosi in piščanci in še udomačene ptice pevkel I Roj je trajal kakih dvajset minut, pa kakor je minil, tako so izginili ¦ iudi gostje: ptice, krastače, mačke, kokoši fn nobenega sledu ni hilo več po I *ladkem obedu. H