Št. 116 (15.560) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1/ZnnilD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IZJUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
Izvoz ne poplača
šibke
lire
Vlasta Bernard
Krepitev lire se je začela sredi lanskega decembra, takoj po odobritvi jav-nobilanCnega manevra, edini premor pa si je vzela po propadu Maccanicove-ga poskusa, da bi sestavil vlado za reforme. Z volilno zmago Oljke se je italijanska valuta ovrednotila za skoraj 20 lir v enem samem dnevu, vendar je treba upoštevati, da je dva tedna pred volitvami nihala v prazno. Po razjasnitvi političnega položaja se je znova ovrednotila, vendar ni izkoristila vse potencialne možnosti.
Pričakovanje, da se bo razmerje med marko in liro spustilo na tisoC Jir je zato v tem trenutku upravičeno razširjeno. Hkrati pa se pojavljajo znaki nejevolje med izvozniki, posebno v tistih zrelih industrijskih sektorjih, kjer so kompetitivne prednosti moCno omejene. Podobno nejevoljo je pred začetkom turistične sezone pričakovati tudi med hotelirji in gostinci, saj je italijanski turizem v zadnjih letih z veliko žlico izkoristil prednosti podcenjene lire.
Na drugi fronti so tisti, ki opozarjajo na prednosti krepkejšega bankovca. Resnici na ljubo so argumenti, ki jih polagajo na tehtnico, neprimerno težji od nasprotnikov moCne lire. Okrepitev lireje v interesu vsega narodnega gospodarstva, opozarjajo sindikati, izvozniki pa se morajo na mednarodnih trgih meriti po kriterijih kompetitivnosti. MoCna lira pomeni namreč tudi rast kupne moči, saj podjetja nimajo veC izgovora za neupravičeno navijanje cen, to pa v konCni posledici vodi v oživljanje otrplega notranjega trga. Ce se cenovna dinamika umiri, se to pozna na inflacijskem gibanju, nižanje inflacije pa pelje k prožnejši monetarni politiki in torej k nižanju cene denarja. Nižje obrestne stopnje se v javnih računih prevedejo v znižanje izdatkov za obresti na javni dolg, to pa je pot, ki vodi v maastrichtsko Evropo. Močnejša lira pa konec koncev koristi tudi podjetjem, saj je italijanska industrija v pretežni meri predelovalna, zato sloni na uvozu surovin in energetskih virov, Id se z moCno liro avtomatično pocenijo.
To je do skrajnosti poenostavljena shema tistega, kar najdemo na drugi stremi tehtnice in kar bi moralo prepričati Se tako vroče privržence podcenjene lire.
I Sporazum med OZN in Irakom I o delnem izvozu iraške nafte
NEW YORK, BAGDAD - Irak in Združeni narodi so vCeraj v Stekleni palači po večmesečnem pogajanju podpisali sporazum, ki pooblašča Bagdad, da v zameno za hrano in drugo humanitarno pomoC vsake tri mesece izvozi za milijardo dolarjev surove nafte ( 700 tisoC sodov nafte dnevno). Sporazum so sinoCi spontano in burno
pozdravljali po vsem Iraku, ker v njem vidijo konec Šestletnega pomanjkanja Bagdad se je seveda obvezal, da bo pristal na mednarodno nadzorstvo, tako da bodo izkupiček od prodaje nafte res namenili za nakup hrane, zdravil in druge humanitarne pomoti. Po objavi sporazuma je cena surove nafte že padla za 79 centov za sod.
■ Prisrčno slovo od papeža I Pozdrav predsednika Kučana
MARIBOR - S Številnimi mariborski škof Franc Kramberger, srečanji se je v nedeljo iztekel tri d- ki se je v pozdravu spomnil tudi nevni obisk Janeza Pavla II. v Slo- vloge škofa Antona Martina veniji. V Mariboru se je papež Slomška.
srečal tudi s kulturniki in znanst- Maši ob letališču na Slivnici je veniki, v njihovem imenu je ugled- prisostvovalo vec kot sto tisoC Iju-nega gosta pozdravil predsednik di, papeža je ob odhodu pozdravil SAZU France Bernik. Glavni gosti- predsednik Slovenije Milan telj papeža na Štajerskem pa je bil KuCan.
Na 2. strani
ITALIJA / TRENDI
Ohlajanje cen v proizvodnji in pri porabi
RIM - Italijanska inflacijska stopnja se bo ta mesec po vsej verjetnosti spustila na 4,3 odstotka, potem ko je marca in aprila vztrajala na ravni 4,5 odstotka. V to smer kažejo prvi podatki iz treh mest Istato-vega statističnega vzorca, danes in jutri pa bodo znani Se podatki za ostalih pet mest. V Trstu se je stopnja rasti življenjskih stroškov v primerjavi z lanskim majem znižala od 4, 9 v aprilu na 4,7 odstotka v maju, medtem ko si podatki za dve središči severne Italije, za Milan in Turin nasprotujejo: v Milanu se je inflacija znižala od 5,2 na 5,1
odstotka, v Turinu pa je porasla od 3,6 na 3,9 odstotka.
Se boljši so obeti o gibanju cen pri proizvajalcih in grosistih. Po Istatovih podatkih se je njihova rast v marcu moCno upočasnila, saj so se cene pri proizvajalcih v primerjavi s februarjem zvišale za komaj 0,1 odstotka, v primerjavi z lanskim marcem pa za 3,6 odstotka (pri grosistih so ostale enake kot februarja, v letni primerjavi pa so zrasle za 5,6 odstotka). Tako nizke letne rasti cene proizvajalcev niso doživele že od avgusta 1994.
Na 9. strani
ZADNJA VEST
Sinoči aretirali mafijca Giovannija Brusco
RIM - Prav v Času, ko je bil v Rimu v teku slavnostni koncert ob prazniku policije, so agenti letečega oddelka kvesture iz Palerma aretirali Giovannija Brusco, enega najbolj nevarnih mafijcev še na begu. Do aretacije je prišlo okoli 21. mre v bližini Agrigenta. Poleg Giovannija Brusce so aretirali tudi njegovega brata Vincenza in Se nekaj drugih oseb. Brata Brusca sta se skrivala v neki vili, pri aretaciji pa je sodelovalo vbe-liko Število policistov. Streljanja ni bilo.
Novico o aretacijvje vrhovni Sef policije Masone sporočil med odmorom koncerta in minister Napoli-tano, ki je prisostvoval koncertu, je policistom takoj Čestital. Veliko zadovoljstvo je izrazil tudi minister za pravosodje Flick, ki je Se zlasti poudaril visoko usposobljenost preiskovalnih organov.
Giovanni Brusca je star 36 let in je veljal za najvidnejšo osebnost cose nostr. V vrh mafijske organizacije naj bi se povzpel po aretaciji Totoja Riine in Leoluca Bagarelle, s katerima je bil zelo tesno povezan. Brusca je tudi obtožen, da je materialno sprožil naboj, ki je ubil sodnika Giovannija Falconeja, obtožen pa je tudi, da je dal ubiti 11 let starega Giuseppa Di Mattea, sina mafijskega skesanca Santa Di Mattea, in njegovo truplo vreti v kislino.
Danes imenovanje podtajnikov
RIM - Vlada se bo danes	kakih Štirideset »vicemini-	no Prodi posvetil dober del	Včeraj se je umestil na	stavitev davčnih postopkov,
sestala ob 18. uri, da imenuje	strov«, med katerimi naj bi	svojega prvega dne v palači	svoja ministrstva dober del	Medtem ko se Oljka pri-
nove podtajnike. Tako je vce-	nekateri izhajali iz civilne	Chigi programskemu govoru,	ministrov Prodijeve vlade.	pravlja, da prevzame krmilo
raj povedal podpredsednik	družbe, drugi iz večinske	s katerim se bo jutri popold-	Najbolj obvezujoč je bil na-	države, se v Kartelu svo-
VValter Veltroni, ki se je sku-	koalicije. Med podtajniki bo	ne predstavil senatu. Razpra-	stop novega finančnega mini-	boscin stopnjujejo polemike
paj s premieram Romanom	eden izrecno zadolžen za	va o zaupnici v zgornjem do-	stra Vincenza Visca, ki je na-	in marsikdo že postavlja v
Prodijem srečal s Številnimi	priprave na jubilejno leto	mu parlamenta bo trajala	povedal korenite reforme.	dvom lidersko vlogo Silvia
predstavniki večinske koali-	2.000.	predvidoma do petka, v po-	Med glavnimi cilji je nakazal	Berlusconija,
cije. Vlada naj bi imenovala	Sicer pa je premier Roma-	slanski zbornici pa do sobote.	davčni federalizem in poeno-	Na 3. strani
_________CANNES / KONČAL SE JE 49. FILMSKI FESTIVAL________
Zlata palma Angležu Leighu, najboljši režiser pa Joel Coen
Italijani brez nagrad - Žirija nagradila von Triera in Cronenberga
CANNES - Zlata palma je tokrat angleška, saj jo je osvojil Mike Leigh za film Secrets and lies. Žirija je veliko nagrado dosodila francosko-danskemu filmu Breaking the vvaves danskega režiserja Larsa van Triera, medtem ko so kot najboljšega režiserja izbrali Američana Joela Coena (na sliki, foto AP), Id je z bratom producentom predstavil film Fargo. Med igralci si nagrado delita Daniel Auteil in Pascal Duquenne za nastop v filmu Huitieme jour Jaca van Dormaela, medtem ko so za najboljšo igralko festivala proglasili Brendo Blethyn, glavno junakinjo zmagovitega angleškega filma. Za scenarij je nagrado dobil francoski film Un heros tres discret Jacquesa Audiarda, posebna nagrada žirije pa je sla filmu Crash Davida Cronenberga. Seznam tokratnih nagrajencev dopolnjujejo Se Claude Nuridsany in Marie Perermou (Velika tehnična nagrada za Microco-smos), Schirley Barret (Zlata kamera), Lynne Ramsay (Nagrada žirije za kratkometražni film) in Marcel Yvanyi (Zlata palma za kratkometražni film). V italijanskem taboru je takoj po proglasitvi zmagovalcev zavladalo razočaranje, ker niso dali nagrade Marcelin Mastroianniju.
Danes v Primorskem dnevniku
Nove obtožbe za Pietra Paccianija
V	okviru preiskave o umorih florentinske »pošasti« je Pietro Pacciani ponovno na seznamu preiskovanih.
Stran 3
Dete v zabojniku za odpadke
V	središču Verone so odkrili truplo novorojenčka, ki so ga odvrgli v zabojnik za odpadke takoj po rojstvu.
Stran 3
Trst: občinsko sejo prekinili
Tržaški občinski svet je sinoči spet razpravljal o Skladu za Trst. Sejo so spet prekinili.
Stran 5
Praznik italijanske policije
V	Trstu je kvestura objavila obračun delovanja sil javnega reda v zadnjem letu.
Stran 5
Več prometnih nesreč in mrtev pešec
Zaradi dežja in spolzkih cest je bilo včeraj na Tržaškem veC prometnih nesreč: na Miramarskem drevoredu so do smrti povozili 82-letnega peSca.
Stran 5
Slovenija se predstavlja v Padovi
Na splošnem sejmu v Padovi je Slovenija skupaj z Irsko in Kitajsko v srediscu pozornosti.
Stran 9
VEČ KOT STO TISOČ VERNIKOV POZDRAVILO V NEDELJO PAPEŽA NA ŠTAJERSKEM
Kristjani ■ luč za dmge po poteh sveta
MARIBOR - V nedeljo kmalu po polnoči so se na osrednjem prizorišču papeževega obiska v Mariboru, ob letališču na Slivnici, pričeli zbirati prvi udeleženci tega doslej najpomembnejšega verskega, po množičnosti najveCjega srečanja, kar jih je bilo na Štajerskem. Ob napovedanem Času je papež pristal na mariborskem letališču, kjer ga je pozdravil njegov gostitelj, mariborski škof dr. Franc Kramberger z nekaterimi cerkvenimi dostojanstveniki.
Pred mašo, ki jo je papež bral v slovenščini, je nagovoril prisotne še v nemškem, madžarskem in hrvaškem jeziku ter pozval Slovenijo, naj ostane zvesta evangeliju in naj bo »kvas sprave in mirnega sožitja med ljudstvi«.
Po izročitvi darov papežu je papež sprejel še predstavnike evangeličanske cerkve, ki je najmočneje zastopana na obrobju mariborske škofije - v Prekmurju, nakar se je s papamobilom napotil v mariborsko škofijo na obed in počitek. Na poti od letališča do mariborske škofije je papež neutrudno od-zdravljal ljudem, ki jim je bilo to enkratno in neponovljivo doživetje.
V sklepnem delu obiska je papež obšel Slomškov trg, ki upravičeno sodi med najlepše v Mariboru: Ob tej priložnosti je blagoslovil novo fontano, postavljeno njemu v Čast, si ogledal Slomškov spomenik in prijazno odzdravljal zbrani množici. Najpomembnejši del obiska pa je bilo srečanje papeža v stolnici s slovenskim kulturnim in zanstvenim vrhom, Id so se mu je pridružili tudi nekateri politiki z Milanom Kučanom na Čelu. V stolnici se je papež v kapeli Sv. križa, kjer počiva škof Anton Martin Slomšek, najprej s krajšo mohtvijo poklonil njegovemu spominu, zatem pa po nagovoru predsednika Slovenke akademije znanosti in umetnosti dr. Franceta Bernika v daljšem nagovoru tudi sam spregovoril slovenskim razumnikom. Po slovesu so se na poti do letališča ponovili prizori njegovega prihoda. Papež je z mariborskega letališča poletel v Rim z letalom slovenskega prevoznika Adria Airways.	Martina Pavšič
Fotografije: Barbara Reya, Boban Plavevski, Uroš Potočnik
PAPEŽ NAGOVORIL KUinjRNIKE, ZNANSTVENIKE IN UMETNIKE
Cerkev je na strani tistih, ki sta jim pri srcu dostojanstvo in svoboda
MARIBOR - »Vaša kultura je starodavna in nanjo ste upravičeno ponosni, saj ste prav s kulturo ohranili svojo samobitnost skozi stoletja, ko niste imeli svoje države,« je slovenske kutumike, znanstvenike in umetnike v mariborski stolnici nagovoril papež Janez Pavel E »Vaša narodna zavest in vaša notranja povezanost sta črpali svojo moc iz jezika in kulture, ki so ju gojili in pospeševali slovenski rodovi v preteklosti. Temelj v slovenski kulturi pa ima tudi neodvisnost Slovenije, ki jo je Sveti sedež priznal med prvimi.« Papež je orisal razvoj slovenske kulture od njenega izvora v misijonskih dejavnostih sredi 8. stoletja, preko Brižinskih spomenikov, skladateljev, pesnikov, pisateljev in slikarjev pa vse do arhitekta Jožeta Plečnika. Prispevek Slovenije k evropski kulturi sega tudi na področje znanosti in misli, medtem ko je rodovitna povezanost med kulturo in evangehjem v slovenski zgodovini izpričana tudi na po-
dročju šolstva, gospodarstva, socialne dejavnosti in politike, kjer srečamo vrsto izrednih osebnosti. O sedanjem položaju je papež menil, da je danes tudi v Sloveniji čutiti stanje, v katerem se nahaja evropska celina, kjer se po eni strani razodeva praznina, M so jo pustile za seboj ideologije, po drugi pa se vse bolj prebuja spomin na lastne korenine in na nekdanje bogastvo. Ta ura je torej ura resnice za Evropo. Zidovi so se porušili, padle so železne zavese, v Človekova zavesti pa vstaja močneje kot sploh kdaj vprašanje o smislu življenja in vrednosti svobode.
Prav v jedru tega problema pa je vprašanje o Bogu, je nakazal papež. Po papeževem mnenju nam sedanje ozračje tesnobe in nezaupanja v smisel življenja ter očitna zbeganost evropske kulture narekujeta, da si ustvarimo nov pogled na razmerje med krščanstvom in kulturo, med vero in razumom. Prav v to smer pa je Slovenija naredila velik korak, ko je Teo-
loško fakulteto zopet vključila pod okrilje Univerze. Ko teologija izpolnjuje svojo nalogo s tem, da predlaga in poglablja »resnico evangelija«, osvetljuje tudi smisel življenja in zgodovine ter prispeva nenadomestljiv delež h gradnji sveta in boljšemu sožitju med ljudmi, je pojasnil Janez Pavel E.
Papež je slovenske kulturnike in znanstvenike kot nosilce velike odgovornosti v javnem življenju pozval, naj ne ugašajo plamena vere v mladih rodovih; vzgajajo naj jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili. »Bodite posebej pogumni zaščitniki pravice izpovedovanja vere v zasebnem in javnem življenju,« jim je dejal in dodal, da Cerkev nima drugih ambicij kot to, da Človeku oznanja odrešenje Jezusa Kristusa. Zato naj se ne bojijo Cerkve, ta je namreč na strani tistih, ki sta jim pri srcu človekovo dostojanstvo in njegova resnična svoboda.
Mislim tudi na Kristusove učence, kot je bil Anton Martin Slomšek...
MARIBOR - V imenu Cerkve, vernikov in gostov iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije ter v imenu evangeličanov, pravoslavnih, muslimanov in beguncev iz Bosne in Hercegovine, Slovecev iz tujine in predstavnikov državne ter mariborske mestne oblasti je papeža Janeza Pavla E na mariborskem letališču pozdravil mariborski škof msgr. Franc Kramberger. »V imenu vseh Vam tudi Čestitam Vaš včerajšnji rojstni dan z željo: naj Vas Bog ohranja zdravega in Vas obilno blagoslavlja v Vaši apostolski in preroški službi,« je papežu zaželel msgr. Franc Kramberger.
Mariborski škof se je v svojem pozdravnem govora dotaknil tudi vloge škofe Antona Martina Slomška: »Po božji previdnosti je odločilno vplival na potek zgodovine slovenskega naroda v prejšnjem in sedanjem stoletju. Našim prednikom in nam je ohranil vero, dom in rod. Oblikoval je slovenskega Človeka v božjega otroka, v božjega sodelavca, v soustvarjalca lastne zgodovine. S šolo in izobrazbo mu je dal v roke izkaznico enakovrednosti vsem dragim evropskim narodom. Neutrudno je skrbel za edinost kristjanov v tedanji osrednji Evropi. /.../ Za današnje srečanje tu v Maribora pa smo upali, da bomo doživeli beatifikacijo prvega slovenskega svetniškega kandidata. Ker procesa ni bilo mogoCe končati v tako kratkem Času, je to dejanje preloženo, toda veseh smo in Bogu hvaležni, da je ves postopek zelo, zelo blizu svojemu cilju. Slovenski narod potrebuje lastnih svetnikov, zavetnikov in priprošnji-kov pri Bogu, ki nam bodo s svojim delom
in življenjem stalno kazali, kakšni moramo biti, da bo naš narod v prihodnosti pošten, moralno zdrav, sreCen, med seboj spravljen, sposoben odpuščati in odpuščanja prositi,« je še dejal msgr. Kramberger.
V maši je papež Janez Pavel D. poudaril, da so kristjani poklicani, da z lastnim svetim življenjem postanejo luC za drage po poteh sveta. Opozoril je, da današnja družba razodeva globoko potrebo po svetnikih, pri Čemer ni mislil samo na razglašene svetnike. »Mislim tudi na Kristusove učence, kot je bil Častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek, Cigar junaške kreposti sem z veseljem priznal in tako odprl pot do skorajšnje beatifikacije. Prav tako imam v mislih Friderika beneja Barago, Janeza Gnidovca, Vendelina Vošnjaka, Lojzeta Grozdeta, da omenim samo nekatere. /.../ V Sloveniji, kakor tudi drugod po svetu, poteka oster spopad med »kulturo smrti« in »kulturo življenja«. Kristjani so poklicani, da na tem izredno občutljivem in nevarnem področju s pričevanjem žive in dejavne vere dajo začutiti svojo prodorno in učinkovito prisotnost.«
Papež je pozdravil msgr. Franca Krambergerja, njegovega pomožnega škofe msgr. Vekoslava GrmiCa, škofe iz drugih škofij, duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, pa tudi vse, ki pripadajo narodnim manjšinam, predstavnike drugih narodov, begunce in vse, la so prisiljeni živeti v težkih razmerah. Pozdravne nagovore je prebral tudi v nemščini, madžarščini in hrvaščini. (JaK)
Ohranili
obstoj
duha
MARIBOR - Popoldne se je papež Janez Pavel E. v mariborski stolnici srečal tudi s svetom kulture in na tem srečanju ga je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik seznanil s preteklo in sedanjo ustvarjalnostjo Slovencev na področju kulture in znanosti. »Nedvomno se je slovenski narod ohranil skozi stoletja do danes predvem, če ne izključno zaradi neomajne zvestobe lastnemu jeziku. Prek reformacije, baroka in razsvetljenstva, od pozi-visticnega 19. stoletja do našega stoletja, ki ga v Evropi označujeta dve svetovni vojni in trije totalitarni politični sistemi, so Slovenci ohranili svoj obstoj in obstoj duha. /... / Republika Slovenija si v zadnjem Času nedvoumno prizadeva, da bi kulturi, umetnostim in znanostim zagotovila tak položaj, ki bi sproščal intelektualni potencial in spodbujal njegovo ustvarjalnost. Izkušnje iz zgodovine in sodobnosti nas namreč učijo, da je tekmovanje z velikimi narodi v količinskem pogledu praviloma malo uspešno. Imperativ malih narodov ostaja slej ko prej 6n sam. Ta, da duhovne moCi usmerja tja, kjer edino lahko uveljavi svojo samobitnost - v kakovost in odličnost ustvarjalnih dosežkov, tako v kulturi kot v znanosti,« je sklenil svoj govor prof. dr, France Bernik.	(JaK)
MILAN KUČAN / V SLOVENIJI IMATE PRIJATELJE
Naj Vam srečanje z nami ostane v prijaznem spominu
Vaša svetost,
Trije dnevi vašega bivanja med nami so za nas minili kot redek trenutek v Času, ki se nikoli ne ustavi. Upam si verjeti, da ste se v srečanjih s Čudovitimi ljudmi Slovenije, z njenimi upravljalni, z znanstveniki in umetniki, s cerkvenimi dostojanstveniki, duhovniki in verniki prepričali, da ste ravnali prav, ko ste se odločili, da pridete med nas. Mogli ste prepoznati voljo in hrepenenje po ustvarjalni svobodi in po spoštovanju človeškega dostojanstva v slovenskih ljudeh, našo pripravljenost za skupno delo, v katerem je država v službi državljanov in v katerem odgovornost za prihodnost postaja pomembnejša od zazrtosti v preteklost. Gotovo
ste prepoznali tudi bogastvo kulturne, duhovne in vsakršne različnosti naših ljudi. Kot tudi, da ima ta različnost skupne temelje, ki izhajajo iz privrženosti univerzalnim vrednotam zahodnoevropske in krščanske duhovne civilizacije.
Skrbno smo poslušali besede, ki ste jih izrekli ob prihodu in na vseh srečanjih, v Ljubljani, Postojni in tu v Mariboru. Potrdili ste nas v prepričanju, da je prava pot tista, ki poudarja skrb za prihodnost, ki v skupnem delu, v katerem ne pozablja na blaginjo in duhovno svobodo sedanjih ljudi, združuje zanjo vse sile, tudi tako, da v spravi in medsebojnem razumevanju in spoštovanju umirja spomin na neprijazno in za ne-
katere nepravično preteklost. Naj znova izrazim svoje trdno prepričanje, da je tako zaželena slovenska narodna sprava mogoCa le ob spoštovanju pravice do različnega razumevanja resnice o tej preteklosti. Do tja nas Slovence ne more popeljati odstranjevanje ene izključujoče resnice z drugo, prav tako izključujočo. Samo v strpnosti je mogoCe tudi resnično odpuščanje za krivice, ki so jih v nekem hudem in neprijaznem Času ljudje prizadejali drug drugemu. Verjamem, da ste se lahko prepričali: ne želimo, da bi nas nenehno obremenjevanje s preteklostjo zadrževalo na poti v prihodnost. Spominjali se je bomo in moramo se je spominjati. A ohranjali bomo tisto, kar je
bilo in kar je človeka in naroda vrednega.
Vaše besede nas navdajajo tudi z upanjem, da bosta Vi, Vaša svetost osebno in Sveti sedež v prihodnje naklonjeni prizadevanjem naše države za notranji mir in njeno uspešno umestitev v evropske povezovalne ustanove. Mi potrebujemo Evropo, smo njen del in verjamem, da bi bila Evropa brez nas revnejša in prikrajšana za majhno, a pomembno duhovno, kulturno in gospodarsko sestavino.
Vaša svetost, hvala za obisk in naklonjenost, ki ste jo pokazali državljankam in državljanom Slovenije. Naj Vam srečanje z nami ostane v prijaznem spominu. V Sloveniji imate prijatelje!
RIM / POLITIKA
PODKUPNINSKA AFERA / PO ARETACIJI ODVETNIKOV PACIFICA IN ACCAMPORE
Danes imenovanje novih podtajnikov
S Prodijevim programskim govorom jutri začetek razprave o zaupnici - Polemika v Kartelu
Rimsko tožilstvo spet raziskuje afero Rovelli
Milanski sodniki odkrili kopico sumljivih tekočih računov
RIM - Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj začel s prvim dnevom dela v palači Chigi, potem ko mu je v soboto dosedanji premier Lamberto Dini predal posle. Sicer pa je bil včerajšnji dan posvečen predvsem umestitvam novih ministrov. Tako je obrambni minister Nino Andreatta prevzel obrambno ministrstvo, finančni minister Vincenzo Visco se je umestil na finančnem ministrstvu dosedanja zunanja ministrica Su-sanna Agnelli je predala posle svojemu nasledniku Lambertu Diniju.
Romano Prodi je svoj prvi dan v palači Chigi posvetil pripravi govora, s katerim bo jutri popoldne predstavil svojo vlado in njen program v senatu. Poleg tega pa je skupaj s podpredsednikom VValterjem Veltronijem in podtajnikom pri predsedstvu vlade Filippom Mic-helijem pripravljal seznam podtajnikov, ki jih bo vlada imenovala, danes na seji, ki je s'klicana za 18. uro. Imenovanje novih podtajnikov je zvečer potrdil podpredsednik Vel-troni. Temu so bila posvečena srečanja s prestavni-ki komponent večine, ki so bili včeraj na predsedstvu vlade. Po agencijskih novicah naj bi vlada imenovala okoli 40 podtajnikov, med katerimi bo eden zadolžen za jubilejno leto 2.000. Kakih 20 podtajnikov naj bi bilo iz vrst DSL, ostali pa presta-vniki ostalih komponent Oljke, nekaj predstavnikov pa naj bi izhajalo, kot je dejal Veltroni, iz civilne družbe.
Danes se bodo sestali načelniki političnih sku-
pin poslanske zbornice in senata, da določijo program dela v tem tednu in čas, ki ga bo imela vsaka skupina na razpolago za razpravo o zaupnici. Po napovedih se bo razprava začela jutri popoldne v senatu s programskim govorom Romana Prodija, ki bo nato izročil besedilo svojega posega zbornici. V senatu se bo po napovedih razprava končala v petek z glasovanjem, medtem ko se bo poslanska zbornica zelo verjetno izrekla o zaupnici v soboto.
Prodi je bil včeraj ves dan v predsedstvu vlade. Privoščil si je samo kratek oddih, ko se je s sodelavci napotil v bližnji bar na kavo. Vendar tudi ob tej priložnosti ni govoril z novinarji, ki so ga čakali pred
palačo Chigi. Bolj zgovorni so bili ministri ob' umestitvi. Se najbolj zahtevne obveze je sprejel novi finančni minister Vincenzo Visco, ki je napovedal poenostavitev davčnih postopkov in kot glavni cilj nakazal davčni federalizem.
Medtem ko se Oljka pripravlja, da prevzame krmilo države, se stopnjuje polemika v Kartelu svoboščin. Vodja Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Casini je že zahteval srečanje parlamentarcev Kartela, da bi se pogovorili o liderstvu opozicije. Tudi v Nacionalnem zavezništvu je marsikdo prepričan, da bi se moral Silvio Berlusconi umakniti, medtem ko drugi branijo predsednika Forza Italia.
RIM, MILAN - Rimsko sodstvo je spet v središču polemik, potem ko sta milanska tožilca Uda Boc-cassini in Gherardo Co-lombo odkrila, da so si dediči naftnega podjetnika Nina Rovellija zagotovili izplačilo dediščine s tem, da so verjetno »namazali« marsikatero kolesje. Na ukaz rimskega sodstva je namreč državni bančni zavod IMI moral izplačati Rovellijevim dedičem skoraj tisoč milijard lir dediščine.
Boccassinijeva in Co-lombo sta zadevi prišla na sled v okviru preiskave o podkupninah, v katero je vpleten rimski odvetnik Attilio Pacifico, ki je bil aretiran skupaj z bivšim šefom rimskih sodnikov za predhodne postopke Renatom Squil-
lantejem, v afero pa naj bi bil vpleten tudi bivši obrambni minister Cesare Previti. Zadeva je prišla na dan na osnovi preiskave, ki sta jo milanska tožilca začela po pričevanju Stefanie Ariosto.
Naftni podjetnik Nino Rovelli je s svojimi obrati Sir na Sardiniji povzročil veliko zgubo, dedičem pa je kljub temu uspelo, da so dobili dediščino. Pri tem jim je bilo v pomoč dejstvo, da je iz svežnja gradiva o pravdi med Ro-vellijevimi dediči in Imi-jem na kasači j skem sodišču izginilo pooblastilo, s katerim je banka pooblaščala svoja odvetnika, da zastopata njene interese. Pooblastilo je kasacijsko sodišče dobilo spet nazaj nekaj let pozneje, ko ga je nekdo anonimno poslal
BERGAMO - Preiskava o lažnih kontrolah zelo odpornih in nevarje-nih cevi, ki jih je izdelovalo železarsko podjetje Dalmine, se nadaljuje. Finančni stražniki iz Bergama so včeraj sporočili rezultate novega dela preiskave, na osnovi katerega so pod obtožbo korupcije, prevare z ob-težilnimi okoliščinami, prevare pri javnih dobavah in izdaje preiskovalne tajnosti prijavili štiri inšpektorje družbe Agip. Medtem se je včeraj na sodišču v Bergamu začelo preliminarno zasliševanje v okviru preiskave
sodstvu. Toda pravda je bila tedaj že končana in Rovellijevi dediči so dobili skoraj 1000 milijard lir.
Rimsko tožilstvo je uvedlo dve zaporedni preiskavi o vsej zadevi, vendar ni odkrilo ničesar in je dvakrat zahtevalo arhiviranje. Včeraj je začelo še tretjo preiskavo in sklenilo, da bo za del gradiva vprašalo milanske kolege. Milansko tožilstvo pa je medtem zahtevalo akte o dveh neuspešnih preiskavah rimskih kolegov. Komentatorji zato ne izključujejo novega neurja nad rimskimi sodniki, ki so od aretacije Renata Squillanteja stalno v vrtincu.
Milanski preiskovalci so medtem odkrili kopico tekočih računov z mi-
o lažnih kontrolah pri družbi Dalmine; petnajst od 29 obtožencev je zaprosilo za paktiranje o višini kazni. Civilne stranke na procesu so bergamsko železarsko podjetje, družba Agip (ki je cevi odkupila) in ministrstvo za zdravstvo (od njega je namreč odvisna družba Ispesl, ki mora ugotoviti opravljeno kontrolo). Štirje prijavljeni inšpektorji so že priznali, da so prejeli denar od Adriana Ciocce, upravitelja družbe Tubo Scope Vetco Italia, ki je že bil med obtoženci na prejšnjem procesu.
lijardnimi vsotami, ki bi lahko služile kot črni podkupninski sklad. Formalna lastnica računov je družica odvetnika Ac-campore, ki je bil aretiran skupno s kolegom Attiliom Pacificom. Odv. Accampora je baje razpolagal s temi računi, ker mu je ženska podpisala pooblastilo. Preiskovalci so poudarili, da je zbrano dokazno gradivo »zelo zanimivo«.
K dosedanjim izsledkom preiskave je pripomoglo tudi gradivo, ki so ga milanski preiskovalci dobili iz Švice. Prav zaradi tega so zagovorniki Ac-campore in Pacifica začeli ofenzivo proti švicarski tožilki Carli Del Ponte, ki naj bi izročila gradivo milanskim kolegom kljub temu, da se je obramba temu uprla.
Bivši sodnik kasacij-skega sodišča Arnaldo Valente, ki je razsodil v korist Rovellijevih dedičev, je medtem prešel v protiofenzivo. Časopisni agenciji Ansa je izjavil, da je v zadevi Imi-Rovelli - kot v vseh ostalih pravdah - razsodil po vesti in ni dobil nobene podkupnine. Sodnik Valente je dodal, da ni niko poznal odvetnikov, ki naj bi bili vpleteni v afero. Zaradi tega se je Valente obrnil na šefa rimskega državnega tožilstva in napovedal tožbo proti vsem ki so ga blatili.
Medtem je bančni zavod Imi sporočil, da pozorno sledi celotnemu postopku in ne izključuje zahtevo po reviziji procesa. Za tak korak pa se je neposredno zavzelo združenje uporabnikov bančnih storitev Adusbef.
VERONA / ODVRGLI DETE TAKOJ PO PORODU n
Novorojenček med odpadki
Lani poleti so v Veroni zabeležili podoben primer detomora
VERONA - Uslužbenci smetarske službe so včeraj zjutraj malo pred 8. uro nalagali na tovornjak odpadke iz zabojnika v predelu Borgo Trento blizu glavne mestne bolnišnice, ko so z grozo opazili, da iz kupa odpadkov moli mala roka. Takoj so ustavili stiskalno napravo tovornjaka in poklicali policijo.
Na kraj so prihiteli agenti znanstvenega oddelka kvesture s sodnico Mario Grazio Omboni. Iz odpadkov so potegnili truplo novorojenčka, ki je po mnenju sodnega zdravnika umrl pribbžno 48 ur preden so ga odkrili.
Smrt ga je doletela kmalu po porodu, verjetno se je njegova življenjska nit pretrgala le nekaj ur po rojstvu.
Preiskovalci preverjajo imena vseh nosečnic, ki so jih v zadnjih časih pregledali v obeh veronskih bolnišni-
cah, da bi ugotovili, če so se vsi primeri dokumentirano zaključili. Preiskujejo pa tudi v drugih javnih in zasebnih zdravstvenih strukturah, kamor bi se lahko zatekla ženska, ki je rodila v nenavadnih okoliščinah. Do poznih večernih ur pa še niso prišli na sled detomorki.
V Veroni so že pred kratkim zabeležili podoben primer: 7. avgusta lani je 35-letna Maria Čarobna Busti v kopalnici svojega stanovanja sama povila otroka, dete pa je takoj zatem odvrgla v zabojnik za odpadke. Starši detomorilke pa so nemudoma poklicali reševalno službo bližnje bolnišnice: zdravniki so zaman skušali pomagati novorojenčku, ki je kmalu zatem umrl. Bustijeva se bo morala v kratkem zagovarjati pred sodniki zaradi namernega umora.
DALMINE / LA2NE KONTROLE CEVI
finančna straža prijavila še štiri inšpektorje Agipa
CAGLIARI / KONGRES NOVINARSKEGA SINDIKATA
H FIRENCE / SKUPNO S TREMI PAJDAŠI
NOVICE
Violante za novo vodstvo Raia
Predsednik zbornice poudaril nujnost novega zakona o založništvu
CAGLIARI - Ce parlament ne bo v zelo kratkem času sprejel novega zakona za imenovanje upravnega sveta Raia, bosta predsednika senata in poslanske zbornice imenovala nove upravitelje javne radijske in televizijske službe na osnovi sedanjih določil. Prav tako hitro bosta predsednika obeh domov parlamenta imenovala novega jam-stvenika za založništvo in televizijo.
Tako je povedal včeraj v Cagliariju ob odprtju kongresa novinarskega sindikata Fnsi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Dejal je, da se bosta s predsednikom sesnata srečala z načelniki parlamentarnih skupin, komaj bo vlada polnomočna, in bosta preverila, ali je parlament sposoben izdelati nov zakon o upravnem svetu Raia v najkrajšem času. Ce tega zagotovila ne bo, bosta predsednika izbrala
Luciano Violante
nove upravitelje Raia na osnovi sedanjih določil.
Prav tako nameravata Nicola Mancino in Violante v najkrajšem času imenovati novega jam-stvenika za založništvo in televizijo, saj je prof. Giuseppeju Santaniellu pred nekaj meseci zapadel mandat. Violante je dejal, da bo novi jamstve-
nik človek, ki »pozna področje informacije«, saj potrebujejo novinarji »gotovosti tako na pravnem kot na deontolo-škem področju«. Violante je tudi omenil nujnost novega zakona o novinarski zbornici, predvsem pa nov zakon za podporo založništvu, ki naj bi pomagal v boju proti brezposelnosti v novinarstvu, saj je trenutno v Italiji okoli tisoč novinarjev brez službe.
Dober del svojega govora je Violante posvetil odnosu med novinarstvom in sodstvom. »Mnogi zahtevajo od novinarjev molk, osebno pa bi raje videl, da bi molčali sodniki,« je poudaril predsednik zbornice. »-Med novinarjem, ki ve za neko novico in je ne objavi, ter novinarjem, ki novico objavi, imam veliko raje drugega, ker me prvi straši.«
Kongres FNSI bo začel z razpravo danes.
Nove obtožbe na račun Pietra Paccianija
FIRENCE - V okviru dolge preiskave o umorih florentinske »pošasti« je Pietro Pacciani sedaj na seznamu preiskovanih zaradi združevanja v zločinske namene; prvič se je sedaj zgodilo, da se bo moral Pacciani zagovarjati zaradi te obtožbe v dolgem florentinskem procesu. Kmet iz Mercataleja, ki ga je porotno prizivno sodišče 13. februarja oprostilo obtožbe dvojnih umorov, je sedaj vpisan na seznamu preiskovanih zaradi prekrška s sodelovanjem drugih oseb; skupno z njim so na seznamu preiskovanih vpisani še trije domnevni Pacci-anijevi pajdaši: Mario Vanni (trenutno je že več kot tri mesece v zaporu, ker je po obtožbi sodeloval pri umorih), Giancarlo
Lotti (s svojimi pričevanji je omogočil ponovno odprtje preiskave) in Giovanni Faggi; slednji je v prejšnjih dneh prejel jamstveno obvestilo, v katerem se domneva, da je sodeloval pri združevanju v zločinske namene in pri izvršitvi umorov. Faggijev položaj naj bi bremenila nova razodetja Giancarla Lot-tija in drugih prič ter tudi ponovna proučitev pričevanj -na osnovi razvoja preiskave-, ki so jih preiskovalci zbrali po četrtem dvojnem umoru; do slednjega je prišlo 23. oktobra 1981 nedaleč od Fag-gijevega stanovanja pri Calenzanu (Firence); tisto noč sta bila s streli 22'-kalibrske pištole ubita mlada zaročenca Stefano Baldi in Susanna Cambi.
S telematiko za nadzor mestnega prometa
RIM - Z objavo v Uradnem hstu je začel veljati zakonski odlok 279/96, ki med drugim potrjuje uporabo telematike in elektronskih sistemov za nadzor in urejanje mestnega prometa. Odlok, ki spreminja prometni zakonik, kot je bilo že napovedano, vsebuje številne druge novosti, med katerimi olajšanje postopkov za prizive proti sankcijam in pa možnost plačevanja glob v šestih obrokih, ko se kršitelj nahaja v ekonomskih težavah. Z odlokom se v bistvu odpira pot uporabi telematike za nadzor nad vhodom vozil na področja z omejitvami prometa. Občine se bodo tako lahko posluževale odobrenih telematskih nadzornih sistemov, njihovo uporabo pa bo določil ministrski odlok.
Zmanjšana vloga sodnika za preliminarne preiskave
RIM - Ustavno sodišče je sprejelo sklep, ki omejuje vlogo sodnika za preliminarne preiskave. Sodišče je namreč iz kazenskega postopnika zbrisalo velik del 2. odstavka 34. člena: izbrisalo je del, v katerem se ne predvideva, da bi sodnik za preliminarne preiskave sodeloval pri razsodbi po hitrem postopku in določil izvajanje kazni. Konzulta je sklep sprejela, potem ko so vprašanje sprožili sodniki za preliminarne preiskave iz Grossetta, Santa Marie Capua Vetere, Ferma, Ascoli Pičena. Vidma, L’-Aquile, Rima in Rovereta.
Papež sprejel Dalai Lamo
VATIKAN - Papež je včeraj na avdienci v Vatikanu sprejel Tenzia Gyatsho, štirinajstega Dalai Lamo ter političnega in duhovnega liderja v izgnanstvu šestih milijonov Tibetancev, ki od leta 1950 živijo pod kitajsko okupacijo.
Torek, 21. maja 1996
MNENJA, ALPE-JADRAN
4
POGLEDI
Regionalizem in krajevne avtonomije
Danuel Jarc
Poznane so številne oblike regij (geografske, ekonomske, politične, zgodovinske, itd.), kajti vsaka stroka oblikuje svojo prostorsko členitev. Mnogokrat pa nekatere regionalizacije presegajo začetne okvire, izgubijo svoj izvirni smisel in postanejo politični izziv. To je primer Bossijeve »Padani-je«, ki jo je možno utemeljevati kot homogeno socioekonomsko regijo, saj je v bistvu tudi tako nastala, težko pa je zagovarjati njeno zgodovinsko in kulturno homogenost in pa predvsem njen obstoj v združeni Evropi.
Mimo tega bom svoje razmišljanje poskušal osredotočiti na pomen regionalizma v našem obmejnem prostoru, uvodoma pa bom nakazal nekatere prelomnice v italijanski preteklosti, ko je bila problematika regionalizma precej pereča.
Dilema centrali-zem-regionalizem so pojavi že ob .ustanovitvi italijanske države (1861). Italija je nastala iz manjših politično in socialno zelo različnih državic. Njena enotnost se je ustanovila pod vplivom takratne piemontske vlade, ki se je zgledovala po franco-sko-napoleonski upravni ureditvi. Čeprav je Mazzinijeva ideja centralne države prevladala nad Giobertijevim predlogom federacije, je bila takratna izbira izredno tvegana. Italijanski državnik Massimo d’Azeglio je kritično stanje izrazil z znano izjavo »ustanovili smo Italijo, sedaj je treba ustvariti Italijane«. Patriotizem in nacionalizem sta pripomogla k graditvi identitete italijanske državnosti in še posebno je bil v tem smislu pomemben fašizem.
Drugo poglavje italijanske državnosti je ustanovitev demokratične republike (1948). Takrat pride spet na površje regionalizem kot izraz antifašizma, reakcija nacionalistinemu centralizmu in režimski ideologiji. Za regionalno ureditev italijanske republike se je izrekla večina političnih strank. Vendar v poznejšem obodbju, ko bi se morala ustavna določila izvajati, so se birokratski državni aparati temu močno upirali in zajezili vse težnje razdelitve poltične oblasti na robna območja. Celo povojna ekonomska politika v pomoč ogroženim območjem italijanskega juga je bila v resnici usmerjena k
ojačevanju centralne oblasti. V dveh desetletjih, ki sledita drugi svetovni vojni, je doživela Italija velike ekonomske in socialne spremembe s hitro industrializacijo in dea-grarizacijo. V javnosti se je ponovno spregovorilo o regionalizmu v drugi polovici sedemdesetih let. Takrat so regije obravnavali predvsem kot oblike geografskih členitev družbeno gospodarskega in
prostorskega planiranja. Takratna politično razgibana klima, v kateri je italijanska levica vodila reformo zemljiške politike in v kateri se je utemeljevalo načelo partecipacije občanov v lokalni upravi in v planiranju, je bila vzvod za prvi korak v smeri decentralizacije oblasti in je dala povod h končni ustanovitvi večine italijanskih dežel (avtno-mne dežele so nastale že prej).
Današnji dogodki v Italiji potrjujejo ponovno življenjskost regionalizma tudi po zaslugi Bossijeve stranke. Njegovi izzivi so privedli do neizogibnih zahtev po novi upravni ureditvi in federalizmu. Upamo, da bo to pravi trenutek za dejansko gospodarsko (fiskalno), upravno in politično decentralizacijo in tudi za nadaljevanje že začete reforme krajevnih uprav, ki jo je uvedel državni zakon 142 in povzel deželni zakon 52. Vse kaže, da bo naša dežela bolj odločno izkoristila prednost ob-mejnosti in hitreje zavozila v smer Evrope. Ker v italijanskem upravnem sistemu avtonomne dežele že imajo, zaradi gospodarskih in kulturnih posebnosti, precej več pristojnosti in odgovornosti kot ostale italijanske dežele, je upravičeno, da si Furlanija-Julijska krajina pridobi tudi pravico odločanja o zunanje političnih zadevah, kajti velik del njenega razvoja je odvisen od dobrih sosedskih odnosov. S
tako avtonomijo bo naša dežela imela možnost predlagati in sprejeti mednarodne sporazume in dogovore na lokalni ravni, ki ji bodo omogočali tesnejše sodelovanje s sosedi. To pa pomeni istitucionali-zacijo sodelovanja, preseganje tako imenovanih čezmejnih »transakcij«, ki jih je svoj čas utemeljeval prof. R. Strassoldo in ki so predstavljale in še vedno predstavljajo večino vsakodnevnih prekomejnih izmenjav informacij, blaga, dobrin, oskrbe, itd.
Naslednji korak po tej poti in osnovni cilj tega razvojnega poteka je ustanovitev prekomejne regije, ki se lahko zgleduje po že več obstoječih primerih. Ne mislim s tem na razne mednarodne delovne skupnosti, kot so Alpe-Ja-dran, Arge-Alp, COTRAO, skupnost Jure, skupnost Pirenejev, itd., ki so pomembne oblike prekomejne-ga sodelovanja na ma-kroregionalni ravni, ampak mislim predvsem na bolj lokalna medkrajevna sodelovanja. Take primere pa dobimo na najbolj razvitih obmejnih predelih v osrčju Evrope, kjer je nastala in se razvila zamisel o evropskem združenju. Na nemško-nizozemski meji so poznane vsaj štiri čezmejne regije, podobne pa obstajajo tudi na belgijsko-nizozemski meji in na tromeji med Belgijo, Nemčijo in Nizozemsko. Večina so se istitucionalno oblikovale v sedemdesetih letih in jih sestavljajo številne občine, mesta, okrožja, gospodarske zbornice in drugi subjekti, ki skupno tvorijo svet, nekak parlamentarni zbor, imajo svoje predsedstvo in izvršne odbore. Strokovne komisije pa so pooblaščene za sestavo in izvedbo razvojnih programov, planov, dogovorov, sporazumov in konvencij o čezmejnem sodelovanju in skupnem prostorskem načrtovanju. To so pravzaprav osnove tako imenovane Evrope regij, ki predstavlja zaenkrat najboljšo perspektivo našega razvoja. Prekomejna regija sestavljena pretežno iz obmejnih lokalnih uprav, če je pravilno utemeljena, je lahko velika prednost tudi za slovensko manjšino, ki bi imela priložnost postati subjekt obojestranskih dogovorov mimo centralnih oblasti in bi se končno utemeljila njena posredniška vloga različnih kultur.
TRST / MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE
Začetek s Sissi, nato musical in še Scugnizza
Letos bodo prireditve od 18. junija do 2. avgusta
TRST - Klasična dunajska opereta v posodobljeni priredbi, eden najslavnejših musicalov vseh časov prvič v italijanski postavitvi in radoživ primer italijanske »male opere«: po tem receptu je tržaško občinsko gledališče Verdi sestavilo program letošnjega mednarodnega festivala operete, ki bo v Trstu od 18. junija do 2. avgusta. Program, ki so ga predstavili včeraj dopoldne na sedežu tržaške Trgovinske zbornice (ustanova finančno podpira tudi ta festival), dopolnjuje vrsta zanimivih spremnih pobud, in sicer koncertov in filmskih predvajanj.
Za uvod v letošnjo sezono so organizatorji izbrali delo, ki je bilo na sporedu že lani in ki je -kot je izrecno poudaril su-perintendant gledališča Verdi Jorio - doživelo izreden sprejem s strani publike. Gre za »singspiel« v dveh dejanjih Ernsta in Huberta Marischke na glasbo Fritza Kreislerja Sissi, se pravi za predstavitev v glasbi življenja mlade soproge Franca Jožefa. Glede na lansko predstavo bo letošnja nekoliko spremenjena, do nekaterih zamenjav pa je prišlo tudi v zasedbi. Kdor lani ni mogel dobiti vstopnic za predstavo, lahko srečo poskusi letos, Sissi pa bodo izvedli šestkrat (od torka, 18. do torka 25. junija).
Drugo delo na sporedu bo italijanska postavitev slavnega musicala Sin-gin’in the rain, v katerem je še posebej blestel Gene Kelly. Delo so uvrstili v program tudi kot poklon nedavno umrlemu velike-
mu plesalcu-koreografu, pri projektu pa sodelujeta skupina della Rancia iz Tolentina in tržaška operna hiša. Dosedanji podvigi Saveria Marconija iii njegovih sodelavcev so se navadno dobro iztekh, omeniti velja vsaj Cabaret in West Side Story, tako da vlada za tokratni izziv veliko pričakovanje. Musical, v katerem bo Kelly-jevo vlogo prevzel Raffae-le Paganini, bo na sporedu od 9. do 14. julija (šest predstav).
Letos se na festival vrača ena izmed najbolj svežih italijanskih operet, Scugnizza, za katero je glasbo napisal Mario Costa, tekst pa Carlo Lombardo. Pred leti jo je precej in odlično priredil mojster Gino Landi, tokrat pa so se odločili za bolj klasično postavitev in jo zaupali režiserju Massimu Scaglio-neju. Razigrana Scugnizza
bo pravzaprav že zaključila letošnji festival, saj jo bodo izvajali od 27. julija do 2. avgusta. V sredo in četrtek pred premiero pa bodo v dvorani muzeja Revoltella predvajali film Ettoreja Gianninija Caro-sello Napoletano, po katerem se je zgledoval Landi za »svojo« Scugnizzo. Film je leta ’54 doživel velik uspeh in so ga tudi nagradili na festivalu v Cannesu.
Sicer pa bodo filmi cel čas spremljali festival operete. Kot vsa zadnja leta skrbi za spremne prireditve Združenje mednarodni festival operete, ko gre za filme v sodelovanju s krožkom Cappella Un-derground. Filmski spored seveda sledi posameznim operetam: tako bodo junija predvajali filme o cesarici Sisi in drugih članih cesarske družine in sorodnikov (zadnji film
bo Viscontijev Ludvvig, bavarski kralj je bil Sisijin bratranec), konec junija in na začetku julija bodo sporedu glasbeni filmi, nato pa od 8. do 24. julija poklon Kellyju Good bye Gene z obsežnim izborom filmov.
Tudi letos bo vrsta koncertov in recitalov, tako bo npr. v ponedeljek, 15. julija večer posvečen Offenbachu, v četrtek, 18. julija kabaretna predstava z Ele-no Berera, v ponedeljek, 29 julija pa večer z igralko Iso Danieh (vse predstave v muzeju Revoltella), v nedeljo, 21. julija pa hodov Grljanu podelili mednarodno nagrado operete ’96. Glede na lanske izkušnje, ko je operetni festival priklical v tržaško dvorano Tripcovich veliko gledalcev iz cele dežele in sosednjih držav, si organizatorji množičen obisk nadejajo tudi letos, (bip)
KOROŠKA / GLASBENE ŽOLE
Mladi glasbeniki navdušili s svojimi kvalitetnimi nastopi
CELOVEC - Slovenska glasbena šola na Koroškem in Slovenski spored avstrijske radiotelevizije sta pred nedavnim uspešno priredila 14. srečanja slovenskih glasbenih šol iz celotnega prostora Alpe-Jadran. V okviru srečanja so nastopili učenke in učenci glasbenih šol iz Slovenije, Italije (učenke in učenci Glasbene matice iz Trsta) in Koroške, vse udeležence pa je prisrčno pozdravil predsednik slovenske glasbene šole na Koroškem Jožko Hudi.
Nastopajoči mladi umetniki so s svojimi nastopi potrdili razveseljivo visoko raven osrednjih slovenskih glasbenoizo-braževalnih ustanov, nekateri mladi glasbeniki pa so še presegli nadpovprečno raven prireditve, ki je pritegnila veliko število poslušalcev in častnih gostov, med njimi državnega sekretarja za
Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Venclja na fotografiji) ter predstavnike obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze.
Višek srečanja je bila podelitev priznanj, ki sta jih učiteljicam in učiteljem glasbenih šol izročila predsednik slovenske glasbene šole Hudi in član odbora Franci Ogris.
Ivan Lukan
Letošnji Mittelfest
ČEDAD - Prihodnji ponedeljek bodo na čedaj-skem županstvu predstavili program letošnje izvedbe Mittelfesta, ki bo od 20. do 28. julija. Kot osrednjo temo so izbrali »identiteto« in nanjo bodo skušali uravnati velik del posameznih prireditev. Tokrat je v okviru festivala prišlo do sodelovanja med Turinom in Dubrovnikom, konkretneje med deželno upravo Piemonta, Mittelfestom, mednarodnim festivalom v Dubrovniku, hrvaškim ministrstvom za kulturo in gledališkima skupinama Teatro Settimo in Kazalište Marina Drziča iz Dubrovnik. Slednji že pripravljata predstavo II canto delle citta (Pesem mest), ki jo režira Gabriele Vacis in v kateri nastopa probližno 20 italijanskih in hrvaških igralcev. Delo bodo seveda predstavili tako v Dubrovniku kot v Čedadu.
Rop v Vidmu
VIDEM - Trije oboroženi in zakrinkani banditi so včeraj dopoldne oropali v Vidmu podružnico Rolobance v Ul. Cividale. Ob vdoru roparjev je bilo v banki osem uradnikov in nekaj klientov. Banditi so odnesli gotovino in nekaj čekovnih knjižic. Kaže, da je rop navrgel nekaj desetin milijonov lir.
Podpore za promocije
TRST - Deželna vlada je v prejšnjih dneh dodelila deželni ustanovi za turistično promocijo 900 milijonov lir, da bi s temi sredstvi podprla nekatere pobude, ki lahko prispevajo k promociji FJK in njenega turističnega gospodarstva. Med drugim bodo s tem denarjem podprli pobude ob stoletnici nogometnega kluba Udinese in 85-letnici nogometnega kluba Triestina, organizacijo rallyja na Piancavallu, regato za jesenski pokal v Trstu, priprave za svetovno prvenstvo v biatlonu, ki bo prihodnje leto v Fomi Avoltriju, mednarodno kolesarsko dirko profesionalnih kolesarjev in tudi zbor alpincev v Vidmu.
______OBČINA / VROČA SEJA_
Sklad za Trst buri občinski svet
Občinsko sejo so spet prekinili
______AFERA / FORZA ITALIA_
Posl. Niccoliniju grozi izgon...
Več mesecev ni plačal najemnine svojega »parlamentarnega tajništva«
Sklad za Trst predstavlja trd oreh za tržaški občinski svet. Ko je bil na prejšnji občinski seji govor o prioritetnih izbirah za uporabo sredstev iz tega sklada, so svetovalci opozicije zapustili sejno dvorano, in sejo so morali zaradi pomanjkanja legalnega števila prekiniti.
Na včerajšnji seji je bilo vprašanje porazdelitve sredstev spet na dnevnem redu. Odlok je bil odobren s 17 glasovi večine, medtem ko se je 11 svetovalcev opozicije vzdržalo. Zapletlo pa se je med glasovanjem o takojšnji izvršljivosti odloka. Odlok ni prodrl zaradi obstrukcije opozicije.
Takoj zatem je svetovalec KršCan-sko-demokratskega centra Marini ostro napadel predsednika urbanistične komisije Močnika (Zavezništvo za Trst), ker komisija ni pripravila resolucije o prioritetah za porazdelitev sredstev iz Sklada za Trst, kot so se bili domenili po prekinjeni seji. MoCnik mu je odgovoril milo za drago: vCeraj zjutraj sta se sestali urbanistična komisija in komisija za ekono-
mijo; na seji ni bilo nobenega predstavnika opozicije, zato je zaman, da se opozicija sedaj pritožuje.
Vzdušje v dvorani se je naelektrilo, opozicija je zahtevala prekinitev seje in takojšen sestanek načelnikov skupin. Po prekinitvi bi moral občinski svet razpravljati o upepeljevalniku. Z opozicijskih vrst so zaceli leteti na večino spet očitki, Češ, da bi morali o tem vprašanju' razpravljati že pred letom. Dejansko je bil to izgovor, da so zapustili dvorano, in ponovil se je prizor iz prejšnje seje: zaradi pomanjkanja legalnega števila so jo morali spet prekiniti.
Na začetku seje je bil občinski svet priča nenavadnemu presedanju tržaškega župana Illyja. Ker odbornikov še ni bilo na sejo, je kar sam -iz njihovih sedežev - odgovoril na interpelacije, ki jih je bil postavil svetovalec Drabenh.Tako se je »poosebil« v odbornika Pecol Cominotta in Grassija ter v odbornico De Grisogono, naposled pa je končno sedel na svoj sedež, in odgovoril kot župan.
Pred komaj enim mesecem je bil kandidat Forze Italia Gualberto Niccolini potrjen za poslanca, njegovo »parlamentarno tajništvo« pa že tvega izgon. Zakaj? Preprosto zato, ker poslanec ni plačeval najemnine.
Zgodba se začenja že v prejšnji zakonodajni dobi. Konec lanskega decembra je postal Niccolini podnajemnik prestižnega 260 kvadratnih metrov obsežnega stanovanja v Ul. Carducci 31. Prej je bil v tistem stanovanju z razgledom na Goldonijev trg sedež krajevnega vodstva PLI. Niccolini se je z upraviteljem poslopja domenil, da bo plačeval enako najemnino kot predhodnik, to je milijon 650 tisoC lir mesečno.
Na vrata stanovanja je pritrdil napis »Posl. Gualberto Niccolini -parlamentarno tajništvo«, nad njim pa nalepko stranke, h kateri je pristopil potem, ko je sredi prejšnje mandatne dobe zapustil Severno ligo. V »tajništvu« je prirejal se-
stanke s somišljeniki in »vodil« svojo volilno kampanjo.
Vse bi bilo v redu, ko bi Niccolini tudi plačal najemnino za prostore, ki jih je zasedlo njegovo »parlamentarno tajništvo«. A letos je poravnal le januarsko najemnino, na preostale mesece pa je »pozabil«. Upravitelj poslopja je nekaj mesecev počakal, tudi zato, da ne bi med volilno kampanjo z novicami o neplačani najemnini (kar 5 milijonov lir) škodoval njegovemu ugledu. Po volitvah pa se je končno odločil in s privoljenjem lastnice stanovanja uvedel proti poslancu postopek za izgon iz stanovanja.
Poslanec Niccolini je v tej »stanovanjski bitki« ostal osamljen, saj je Forza Italia preko načelnika svetovalske skupine v deželnem svetu Antonioneja sporočila, da stranka nima s tistim stanovanjem nič opraviti. Vso »najemninsko« kašo je, skratka, skuhal Niccolini, naj jo torej tudi sam poje...
PRAZNIK SKP
Stojen Spetič: Slovenci morajo najti skupen jezik
V	Boljuncu se izteka praznik komunističnega tiska, ki je doživel konec tedna velik obisk.
V	nedeljo sta spregovorila pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Jure Canciani in senator Stojan Spetič.
Med drugim je Spetič omenil nastanek Prodijeve vlade, ki jo bodo komunisti podprli in po možnosti pogojevali.V tem okviru je skrajni čas, da parlament z novo večino takoj pristopi k sprejemanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Stranka komunistične prenove je že na prvi seji vložila ustezna besedila, saj meni, da je treba k usklajevanju besedil pristopiti takoj. Slovenci morajo zato najti skupen jezik in ustrezno prožnost pri soočanju z novo večno. Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti, da bi zakon morali prikrojevati stopnji zaprtosti tržaške družbe. Vsako popuščanje v tem smislu bi namreč bilo nesprejemljivo.
KVESTURA / OBRAČUN DELOVANJA V ZADNJEM LETU
Danes praznik policije
Danes bodo tudi v Trstu praznovali dan policije, in sicer ob 10.30 v šoli policije pri Sv. Ivanu. Ob tej priložnosti je tržaška kvestura pripravila obračun delovanja v preteklem letu.
Prijavljenih je bilo 7.647 kriminalnih dejanj oz. 430 vec kot predlanskim. Zabeležili so dva umora, pet poskusov umora, 212 primerov hudih telesnih poškodb, 42 podtaknjenih požarov, 65 prekrškov zakonodaje o mamilih, 78 ropov. Vrsta prekrškov, zaradi katerega so policisti imeli največ dela, so vsekakor tatvine: v preteklih 12 mesecih jih je bilo na Tržaškem nic manj kot 4.630, kar pa je vsekakor za skoraj sto primerov manj kot predlanskim. Največ je bilo tatvin v avtomobilih (1.263), nato primerov žeparstva (1.197) in stanovanjskih tatvin (558).
Policisti so prijavili sodstvu 2.239 oseb (predlanskim 1.786), aretirali so jih 224 (predlanskim 223), pregledali so 9.485 vozil. Preverili so tudi delovanje 104 oseb na začasni prostosti, 72 na stanovanjskem priporu, 54 pod nadzorstvom socialne službe; 35 oseb so izgnali iz Trsta s sodnim ali upravnim odlokom, trem pa so prepovedali obiskovanje športnih tekem.
V zvezi z mamili so prijavili 29 oseb, 10 so jih aretirali, o 82 osebah, ki so imele opravka z mamili, pa so obvestili sodstvo. Policisti so tudi odkrili 62 primerov prekomerne uporabe mamil, v 6 primerih pa so odkrili smrt zaradi prevelike doze mamila.
Oddelek, ki se ukvarja s tujci, je izgnal iz Italije 1.507 oseb, 4 jih je aretiral, 0 190 je uvedel preiskavo. Obnovili so približno 10 tisoč dovoljenj za bivanje in izdali približno 4.500
novih, v 494 primerih pa so uvedli postopek za sanacijo bivanja tujcev v Italiji.
Prometna policija je posegla pri 534 nesrečah, pri katerih je bilo 5 mrtvih in 288 ranjencev. Zaradi prometnih prekrškov so prijavili 925 oseb, zaplenili 767 vozil, naložili 9.899 glob za skupnih 987 milijonov lir. Policisti tega oddelka so prevozili 225 tisoč kilometrov.
Železniška policija je preverila 8.271 potnikov in jih aretirala 7, obmejna policija pa je imela opravka s skoraj 20 milijoni italijanskimi državljani in s prav
Avtomobilski miši za zapahi, tatice odkrili pravočasno
Karabinjerji so prejšnjo noč zasačili 19-letna Mau-rizia Daveggia in Stefana Stemerja, ko sta pri pokopališču razbila steklo parkiranega vozila. Pri sebi sta imela več bencinskih bonov in drugih predmetov, ki sta jih po vsej verjetnosti odnesla iz drugih avtomobilov, ki sta jih okradla v bližini. Zaradi tatvine so ju zaprli v ko-ronejski zapor.
Policisti letečega oddelka pa so v nedeljo popoldne zalotih več mladih Romov. Na stopnišču poslopja v Ul. Catullo so zasačili 19-letnci: v naročju sta nosili novorojenčka, pri sebi pa sta imeli tudi velika izvijača. Očitno sta se pripravljali na vlom, zato so ju prijavili sodstvu. V Ul. Fianona pa so odkrili 9 in 14-letni deklici ter 13-letnega fantka, ki so se z velikimi izvijači potikali po stopnišču in si ogledovali stanovanjska vrata: zaradi mladoletnosti so jih morali takoj izpustiti.
tolikimi tujci. Več kot de-settisoč tujcem so prepovedali vstop v Italijo, 1.860 italijanskim državljanom pa so prepovedali izstop iz države. Odkrili so 427 tujcev, ki so ilegalno vstopili v Italijo, in 26 organizatorjev nelegalnih prehodov. Pomorska policija je pregledala 2.077 ladij in 121.641 potnikov: od tega so 151 prepovedali vstop v državo, 394 pa so jih prijavili sodsvtu. Poštna policija je zagotovila varnostno Spremstvo 1.618 prevozom vrednostnih papirjev in likvidnosti s kombiji, ter 889 prevozom z vlaki.
Služba za javno varnost
Včerajšnji dan je zabeležil vec prometnih nesreč, ki jim je v glavnem botrovalo slabo vreme oz. zaradi dežja spolzko cestišče.
Okrog polnoči se je prevrnil tovornjak iz Velike Britanije, ki je pripeljal prek meje na Pesku. Na ostrem ovinku po Bazovici je težko vozilo zaneslo s cestišCa, da se je prevrnilo v jarek. Na sreCo se voznik ni poškodoval, vozilo pa so gasilci spet spravili na cesto.
Pravtako okrog polnoči pa sta na Trgu San-sovino med tuneloma trčila avtomobil in avtobus podjetja Act. Trije potniki avtobusa so se laže poškodovali in so jih odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč.
Včeraj dopoldne pa se je pri Barkovljah pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Gre za 82-letnega
je posegla v 7.761 primerih, aretirali so 105 oseb, uvedli so preiskave na raCun 926 oseb. Na telefonski številki 113 so prejeli približno 120 tisoč klicev.
Na upravnem oddelku so izdali 7.490 potnih listov, 2.546 so jih obnovili, izdali so 2.141 potrdil za mladoletnike. Na kvesturi so izdali tudi 12.105 prepustnic, 6.100 pa so jih obnovili.
Obračun delovanja tržaške kvesture v zadnjem letu končno beleži še 59 policistov, ki so bili ranjeni med posegi za javno varnost.
Eligia Maracicha iz Ul. Cantu 5 7 (na sliki): prečkal je Miramarski drevored pri kopališčih topolini, ko ga je povozil renault clio, ki ga je upravljal Giuseppe Di
Gioia. Na kraj so prihiteli mestni redarji in reševalci, vendar je zdravnik službe 118 dr. Crovatin lahko samo ugotovil, da je nesrečni Maracich bil na mestu mrtev zaradi hudih poškodb. Prometno nesrečo je verjetno zakrivilo mokro cestišCe
V okviru Dialogov drevi vMieli tudi koncert
Tudi letošnji program Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope je nabito poln. Ze od sobote so v gledališču Mie-la vsakodnevna »tele-matska potovanja« po različnih umetniških po-dročjuh. »Cybercafe« je odprt tudi danes od 19. do 24. ure, drevi pa bosta tudi koncert skupine Eu-ropa String Choir + Tony Geballe (ob 21. uri) in predvajanje WEB produkcij raznih držav (ob 23. uri). V prikazu WEB programa sodelujejo med drugimi Desk.nl.WWW-Moscow, C3 Budapest in Ljudmila iz Ljubljane.
in neprimerna hitrost vozila.
Samotna smrt pri Logu
Včeraj zjutraj so pri Logu odkrili truplo 90-letnega Danteja Favretta iz UL Baiamonti 91. Priletni upokojenec je v petek odšel od doma na sprehod, vendar ga ni bilo več nazaj. Zena je obvestila karabinjerje in policijo, ki so ga zaman iskali dokler niso včeraj zjutraj obvestili miljske karabinjerje, da je v vozilu na cesti pri Logu mrtev človek.
Srhljivo odkritje je doletelo lastnika forda, ki se mu je pred dnevi vozilo pokvarilo pri Logu, kjer ga je začasno parkiral ob cesti. Zelo verjetno je priletnemu Favret-tu med sprehodom bilo slabo in je sedel v odprt avto, kjer je kmalu zatem izdihnil.
PROMETNE NESREČE / NA MIRAMARSKEM DREVOREDU
Do smrti povozili pešča
Od Bazovice do središča vrsta nesreč zaradi spolzkih cest
NOVICE
V	Trstu XXVII. kongres italijanskega zemljepisja
Na sedežu bivše pedagoške fakultete v Ul. Tigor 22 se bo danes ob 16.30 začel XXVII. kongres italijanskega zemljepisja. Kongres se bo zaključil v soboto, v nedeljo pa se bo skupina udeležencev podala na študijski obisk v Slovenijo in na Hrvaško. Znanstveni del kongresa pa se bo v istem obdobju odvijal na Pomorski postaji; na sporedu bo šest okroglih miz, na katerih bodo udeleženci obravnavali najbolj aktualna vprašanja, poslušali pa bodo tudi 150 znanstvenih poročil.
Rimski ostanki v Starem mestu
V	stari cerkvi Santa Maria Maggiore pod gričem Sv. Justa je bil v prejšnjih dneh spomladanski ex tempore z vedno aktualnim naslovom »Rimski ostanki v Starem mestu«, ki ga je priredil literarni krožek FJK v sodelovanju z župnijo Santa Maria Maggiore. Pobuda je zabeležila velik uspeh, spremljal pa jo je nastop škedenjskega zbora pod vodstvom Giuseppa Botte. Prvo nagrado je prejela Elsa Delise, drugo Bruno Tom-masini, tretjo Nando Ferri, četrto pa Augusto Bartoli.
Bicincitta: 800 kolesarjev na nedeljski manifestaciji
Nedeljske kolesarske manifestacije Bicincitta 96, ki jo je priredila italijanska zveza Uisp, se je udeležilo preko 800 kolesarjev vseh starosti, med katerimi sta bila tudi župan Illy in vicepre-fekt Vergone. Izkupiček manifestacije bodo prireditelji namenili Italijanskemu združenju mul-tiple skleroze (AISM), ki mu predseduje nobelo-va nagrajenka Rita Levi Montalcini.
Tony Geballe v Mleli
V	okviru prireditve »Sodobni Trst - dialogi z evropsko srednjevzhodno umetnostjo« bo drevi ob 21. uri v gledališču Miela nastopil kitarist Tony Geballe s kvartetom Europa string choir.
Stališča SKP o referendumih o deželnem zdravstvu
Prof. Sergio Minutillo in predsednik deželne svetovalske skupine SKP v deželnem svetu Roberto Antonaz bosta danes ob 12. uri na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 orisala splošno usmeritev stranke glede deželnih referendumov o zdravstvu, ki bodo 23. junija.
Zgodovinar Erič Hobsbawm v knjigarni Einaudi
Angleški zgodovinar Erič Hobsbavvm bo jutri ob 17. uri v knjigarni Einaudi v UL Coroneo 1; ugledni zgodovinar bo na razpolago obiskovalcem in bo govoril o svojih delih in študijah, v okviru katerih je velikega interesa za naše kraje predvsem knjiga Narodi in nacionalizmi, ki je izšla pri založbi Einaudi.
KD ŠKAMPERLE / ZA PRENOVO STADIONA 1, MAJA
GLASBENA MATICA / ZAKLJUČNI NASTOPI
Privlačen prikaz plesnih dosežkov
Drugi del večera tekmovalnega značaja
Predvsem godalci na drugi akademiji
Za uvod je nastopil Klavirski kvartet
Nedeljski plesni nastop s tekmovanjem na Stadionu 1. maja je v polni meri uspel. V "balonu” se je kar trlo gledalcev, ki so se zvedavo odzvali vabilu KD S. Škamperle, ki je skupno z Odborom za ohranitev Stadiona pripravilo večer. Prikaz plesnih dosežkov je bil za tečajnike posebno priznanje in obenem opozorilo številnemu občinstvu, da je Stadion še potreben korenitih popravil.
Pred občinstvo so najprej stopile plesalke jazza, ki so v veC točkah prikazale svoje veščine. Zrelost deklet in njihova ljubezen do plesa se je odražala v temperamentnem in dobro dodelanem izvajanju. Ta teCaj sta vadili, tako kot skupino plesalcev latinskoameriških plesov, koreografinja Mojca Horvat in njena asistentka Maja Mally. Po jazz plesu skupine Burja so nastopili najmlajši, od 10 do 12 let stari elani, ki so z vadbo ak-robatiCnega rock’n rolla začeli januarja letos pod vodstvom Fabia Klatovvskega in Sabrine Gec. Svoje prve plesne veščine so strnili v prizorček, ki so ga gradili z nezadržno željo po usklajevanju gibov in s svojo prisrčnostjo osvojili gledalce. Spored je nato z dvema točkama obogatila skupina izvežbanih deklet, ki jih že vrsto let vodi v ritmični telovadbi Olga Pavletič pri SZ Bor. Sloka telesa so s pomponi in trakovi spremljala glasbeno podlago. Nastopila je še plesna skupina
Mojca’s dancers, ki je v koreografiji Mojce Horvat pripravila sklepno točko prvega dela.
V drugem, tekmovalnem delu so nastopili v glavnem pari, ki so se udeležili tečaja latinskoameriških plesov in seveda, ob pomanjkanju večje konkurence, želi precejšen uspeh, predvsem pa odnesli skoraj vse nagrade.
Kot je v pozdravnem nagovoru poudarila predsednica društva, je organizacijska plat tečajev in veCera slonela v glavnem na nekaj odbornicah, zato so bile morebitne nerodnosti pri poteku nastopov in v tekmovalnem delu res malenkostne in glede na izredno delavnost odbornic povsem opravičljive.
Naj omenimo še, da so pokale za nagrade prispevale TKB, ZKB, Pizzeria, DOC in ZSKD, lične majice za najmlajše sta poklonili Potovalna agencija Aurora ter bar Birabora, z izdatnima zneskoma pa sta pobudo podprli trgovini Antona Koršiča in Alenke Kravos.
Po velikem uspehu nedeljskega večera si bodo odborniki društva Škamperle verjetno privoščili nekaj dni odmora, nato pa se bodo zaceli pripravljati na kresovanje, saj sta vigilija sv. Ivana in nedeljska procesija najpomembnejša dogodka pri njih. Letos si želijo posebno slovesno obeležiti kresovanje.
BK
Druga zaključna akademija šole Glasbene matice "Marij Kogoj” v gostoljubni dvorani Goethe inštituta, je bila namenjena gojencem različnih inštrumentov s poudarkom na godalcih.
Klavirski kvartet, ki ga sestavljajo Raffaella Petro-nio (violina), Valentina Bembi (viola), Giovanni Cudin (violončelo) in Jana DrasiC (klavir) je za uvod zaigral Allegro iz Mozartovega Klavirskega kvarteta v g-molu KV 478, za zaključek veCera pa Allegro vivace iz Mendelssoh-novega Klavirskega kvarteta v c-molu. Posebej v tem delu je prišla do lepega izraza zvočna izravnanost godalcev in toplina njihovega podajanja ob precizni in delikatni soigri pianistke v preglednem izpeljevanju fraz. Nekaj veC tega smo pogrešali pri Mozartu, zlasti kar zadeva komorno zvočno ubranost. Vsekakor predstavlja Kvartet pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča, sestav s še lepimi možnostmi komornega muziciranja.
Mladi trobentist Martin Rebecchi (2.r.) iz razreda prof. Zorana Lupinca, je ob klavirski spremljavi prof. Vesne Zuppin, pogumno in s kar presenetljivim zvočnim oblikovanjem zaigral Porretov Concertino št. 3, flavtistka Meta Starc, prav tako iz 2. r. prof. Erike Slama, pa je ob klavirski spremljavi Tamare Ražem Cisto in ritmično zanesljivo zaigrala plesni motiv Gopak M.P. Mussorgskega. Neda Sancin iz 4. r. klavirske šole prof. Vesne Zuppin, je Allegro con brio iz Clemen-tijeve Sonate v B-duru po-
dala z živahno lahkotnostjo. Prijetno je bilo poslušati mlado violinistko iz 4. r. prof. Aleksandre Pertot, ki je ob klavirski spremljavi prof. Nadje Kralj, zaigrala Allegro non troppo iz Seitzovega Koncerta v G-duru z že kar presenetljivim interpretativnim pristopom in posebej še Čistimi dvojemkami. Pianista iz 5. r. prof. Ravla Kodriča, je Lisztovo skladbo Consolation št. 2 v E-duru zaigrala z doživljajočo mehkobo in liričnim navdihom. Čelistka Jasna Legiša iz 5.r. prof. Filipčiča je s prof. Beatrice Zonta pri klavirju, zaigrala prvi in drugi Allegro iz Marcellove Sonate v g-molu. Violinist Iztok Cergol iz 5. r. prof Jagode Kjuder s Tamaro Ražem pri klavirju, pa je Allegro mode-rato iz Accolayevega Koncerta v a-molu zaigral s pomembnim premaganjem tehničnih zahtev in zvočno polnostjo zlasti v pa-stozno podajanih dvojem-
kah. Prvi del večera je sklenila violistka Valentina Bembi, iz 5. r. prof Marka Bitežnika. S Tatjano Jercog pri klavirju je podala Allegro molto maestoso iz Koncerta za violo in orkester J. Ch. Bacha z umirjeno zvočno izenačenostjo. •
Drugi del je začela violinistka Raffaela Petronio iz 2.r. v. prof. Marka Bitežnika. Ob klavirski spremljavi Tamare Jercog je zaigrala Allegro molto appas-sionato z Mendelssohno-vega Koncerta za violino in orkester v e-molu. Mlada "veteranka” zaključnih akademij Glasbene matice, je pokazala zanesljivo violinsko igro z lepo oblikovanimi Custveniki poudarki.
Prijetno poživitev sta v spored vnesli mladi sopranistki vokalne šole prof. Vesne Topič kot dokaz, da Glasbena matica posveCa potrebno pozornost tudi vokalni glasbeni zvrsti z odkrivanjem naravno lepih glasov, ki jim bo šolanje
omogočilo zanesljiv napredek. Alenka Hrovatin je z Martino Feri pri klavirju, še zadržano, toda z izrazito glasovno nežnostjo zapela arijo Zerline "Batti, batti, o bel Masetto” iz Mozartove opere "Don Juan”, Tamara Stanese, ki jo sicer poznamo po prijetnem glasu z radijskih zvočnikov in TV ekrana, pa je Scarlattijev spev Se Floiindo e fedele, vedno z Martino Feri pri klavirju, podajala s prikupno oblikovano glasovno mehkobo.
Pred zaključnim nastopom Klavirskega kvarteta se je predstavil še violinist Matej Santi iz 1. r. sr. šole prof. Jagode Kjuder s Tamaro Ražem pri klavirju. Allegro moderato iz Bruckovega Koncerta op. 22 v G-duru je zaigral tehnično zelo dobro z zanesljivim obvladanjem hitrih pasaž in toplim zvočnim oblikovanjem. Potrdil je, da ob resnem pedagoškem delu hitro raste v obetajoči violinski kader.	j .k.
AMATERSKI ODER JAKA STOKA / PREDVČERAJŠNJIM PREMIERA V PROSEŠKEM KULTURNEM DOMU
DREVI NA OPČINAH
Dopadljiva »Ivan in ...Ivanka«
Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka-Kontove-la se je v nedeljo 19. fm. predstavil v Kulturnem domu na Proseku s premiero Josipa Tavčarja »Ivan in ... Ivanka«. Mladi elani proseško-konto-velske gledališke skupine so z zelo posrečeno vsebinsko tematiko pritegnili pozornost občinstva, med katerim je bilo precej mladine, ki je z velikim zanimanjem sledila zanimivim razpletom na odru. Čeprav je bil tekst napisan za radio in podan po valovih radia Trst A že leta 1958, je snov še vedno zelo aktualna z izvirnim in tekočim tekstom, ki ga je avtor v tej farsi podal na zabaven komedijski način.
Na odru smo videli, kako mladi Ivan v veliki zadregi razkrije zaročenki Mariji, da spreminja spol in postaja ... Ivanka. To naj bi bila posledica atomskega izžarevanja, o katerem obširno
poročajo revije. Zaljubljena Marija napoti Ivana k zdravniku, kjer dobi priporočilo naj se odpočije in naj se loči od teh revij. Ivan pa ne vzame v poštev teh nasvetov, raje se pogovori s svojim šefom. Ta mu zaupa, da se je tudi sam obrnil do mednarodne zveze zdravnikov, da bi kaj veC zvedel o pojavu spreminjanja spolov, in da ima tudi sam občutek, da spreminja spol. Podobno se dogaja prijatelju Marku, ki medtem snubi njegovo Marijo. Slednja se kjončno obme na zdravnico, ki je pregledala Ivana, in ta potrdi, da v Ivanovi notranjosti, predvsem pa zunanjosti ni ugotovila nobene spremembe spola. Zato Marija razkrije svojemu ljubemu, da tudi sama spreminja ... spol. Novica razveseli Ivana, ki ji takoj predlaga poroko, saj sta sedaj spet normalni par, paC ...moški in ženska. Marija
pristane pod pogojem, da gresta na poročno potovanje v miren kotiček brez hrupa predvsem pa revij, ki govorijo o spreminjanju spola.
Na odru se je skupno zvrstilo šest mladih igralcev v sledečih vlogah. Ivan: Andrej Rupel, Marko: Alex Limbeck, Marija: Ivana Pahor, šef: Marco Brecelj, zdravnica: Karin Kalc, zdravnik in natakar: Matjaž Rustja. Vsi natopajoči so dobro in še kar sproščeno podali posamezne vloge in zato ob koncu poželi topel aplavz prisotnega občinstva. Pohvalo si zasluži tudi mladi režiser Tomaž Kalc za katerega je to bila prva odrska preizkušnja, ki jo je tudi scenografsko dobro opremil tako, da stalno spreminjanje prizorišča na odm ni motilo publike. Tudi glasbeni vložki in razsvetljava so bdi posrečeni. Skratka lepa gledališka predstava, za katero so za odrom skr-
beli še Zvonka Guštin, Andrej Danieli, Loredana Tensi in Dario Rupel. Ljubitelje gledaliških predstav opozarjamo, da bo
ponovitev igre »Ivan in ... Ivanka« v soboto, 25. trn., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Bruno Rupel
Izjemen koncert za pomoč barkovljanskemu društvu
Danes zvečer, ob 20.30, bo v Prosvetnem domu na Opčinah, na pobudo ZSKD, SKD Barkovlje in SKD Tabor OpCine izredno glasbeno srečanje. Gostje veCera bodo Črtomir Siško-vic, Simona Mallozzi in Mojca SiškoviC. Ze sestava tega tria je garancija za izjemen glasbeni užitek in Ce temu dodamo še namen tega koncerta, potem bi moral vsakdo izmed nas pristopiti k tej pobudi.
Za kaj sploh gre? SKD Barkovlje obnavlja društvene prostore. Popravila so v teku, zmanjkuje pa denarja in Ce tega ne bo, bodo dela obstala. Odbor ZSKD se zaveda pomena prisotnosti in delovanja tega društva v mestu in nikakor si ne more dovoliti, da bi to delovanje zaradi pomanjkanja prostorov zamrlo. Zato so se pri ZSKD odločili temu društvu pomagati z organizacijo koncerta, katerega izkupiček bo šel SKD Barkovlje. Pobudi sta z veseljem priskočili na pomoč SKD Tabor OpCine in seveda tudi SKD Barkovlje.
Razstava Bridge-Most med Avstralijo in Slovenijo
Na prireditvah s tem naslovom se po raznih krajih v Sloveniji in v zamejstvu predstavljajo slovenski rojaki izseljenci v Avstraliji. Z likovno razstavo, pri kateri skupinsko sodeluje šestnajst umetnikov, in s prikazom Časopisov in knjig, ki so jih izdali, želijo avstralski Slovenci Cim popolneje seznaniti rojake v domovini o svojem kulturnem delovanju. Razstavo Bridge - Most med Avstralijo in Slovenijo so odprli 16. aprila v Narodnem muzeju v Ljubljani; nato se je selila v Trebnje in v Maribor.
V Trstu bodo razstavo odprli na svečanosti, ki bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 27. maja, ob 20.30. Razstava bo tu odprta do 9. junija, nakar se bo preselila v Tinje na Koroškem. Zadnja postaja bo v Hotelu Jama v Postojni ob priliki vsakoletnega Srečanja v moji deželi, ki ga prireja Slovenska izseljenska matica.
RICMANJE / NASTOP GODB
Promenadni koncert
Na trgu v Ricmanjih, natančno tako, kot predvideva pobuda, so se v nedeljo zaključili letošnji Promenadni koncerti. Z dobrohotnostjo neba sta na odru sredi vasi nastopili Godba na pihala iz Ricmanj in Delavska godba iz Trbovelj. Dogodek je privabil pozornost številnega občinstva, ki je lahko prisluhnilo res kakovostnemu glasbenemu izvajanju bodisi gostujočih kot gostiteljev.
Po nekaj letih se je namreč na zadnjem letošnjem Promenadnem koncertu predstavila tudi Godba na pihala iz Ricmanj, ki sicer to vsakoletno spomladansko prireditev prireja. Pod vodstvom Marina Marsica so domači godci najprej prikorakali po glavni vaški cesti, v odgovor jim je z druge
strani trga zaigrala še trboveljska godba, nato pa se je na odru začel koncertni del v pravem pomenu besede.
Ricmanjski pihalni orkester se je predstavil z izborom skladb iz novejšega koncertnega repertoarja, od Struclo-vih koraCnic do znamenite Garlandove In the Mood. Odličen je bil nato nastop Delavske godbe iz Trbovelj, ki sodi v sam vrh slovenskega godbeništva. Pod vodstvom Alojza Zupana je 60-članski sestav naravnost navdušil občinstvo in tako na visoki ravni sklenil letošnjo jubilejno izvedbo Promenadnih koncertov. Seveda z »obveznostjo«, da se spet srečamo na prihodnjem, že enajstem srečanju z dobro glasbo pihalnih orkestrov.	(dam)
VCERAJ-DANES
Slovensko Stalno Gledališče
Maurizio Costanzo
IZPRAZNJENO VRNI
Igrata POLONA VETRIH in ADR1JAN RUSTJA, režija JAŠA JAMNIK
Danes,	21. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED 1
Ob 20.30 - ABONMA RED E Jutri,	22. t. m., Ob 16.00-ABONMA RED G
Ob 20.30 - ABONMA RED D V soboto, 25. t. m., Ob 20.30 - ABONMA RED F
gaz
SLOVENSKI
si Frančiška 20/11
Slovenska kulturno	Slovenski klub
gospodarska zveza
vabita na srečanje
0 slovenskih nacionalnih interesih
Spregovoril bo poslanec Državnega zbora in predsednik SNS
Zmago Jelinčič
danes, 21. t. m., ob 20.30 t/ Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKD TABOR in SKD BARKOVLJE
vljudno vabijo na koncert v izvedbi tria
ČRTOMIR SISKOVIC - violina SIMONA MALLOZZI - harfa MOJCA SISKOVIC - klavir
NA SPOREDU: Blanco, Merku, Poljakin, Oberthiir, Srebotnjak, Debussy, De Berlot
Danes, 21. t. m., ob 20.30 solidarnostni koncert za obnovitev dvorane SKD Barkovlje v Prosvetnem domu na Opčinah
Danes, TOREK,
21.	maja 1996
LENKO
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide ob 7.50 in zatone ob 23.43.
Jutri, SREDA,
22.	maja 1996 HACE
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16 stopinj, zraCni tlak 1013,4 mb narašča, veter 9 km na uro jugovzhodni, vlaga 92-odstotna, dežja je padlo 16,4 cm, nebo rahlo poo-blaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: France-sca Patriarca, Massimiliano Callegher, Vedran Guštin, Elisa lacobucci, Stefania Levi in Cesare Reverdito.
UMRLI SO: 74-letni Al-vise Gesuato, 71-letna Maria Lauda, 86-letna Anna Lantier,, 84-letni Riccardo Grison, 69-letni Andrea Castro, 63-letni Bruno Sau-le, 70-letni Bruno Massaro, 82-ietni Attilio Ferluga, 61-letni Marino Fogar, 88-letna Elda Villatora, 81-letna Caterina Aquilante, 74-letni Dante Masutti, 76-let-na Concetta Marrale, 90-letna Josipa Bubic, 75-let-na Vittoria Cebulec, 96-let-na Assunta Muto.
U LEKARNE
Od PONEDELJKA, 20., do SOBOTE, 25. maja 1996
Normalen urnik lekarn P d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
UL Bernini 4, UL Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Piave 2 (tel.361655).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.30,
19.50, 22.15 »Schegge di paura«, i. Richard Gere.
EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Riccardo III«, i. Richard Lon-
1 Tl Q
AMBASCIATORI
15.30, 17.40, 19.55, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Diabo-lique«, i. Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Pal-minteri, Kathy Bates.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Aldila delle nuvole«, i. Kirn Rossi Stuart.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Anal dreanVs«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.00, 20.00,
22.00	»Dead man vvalking -
Condannato a morte«, i. Sean Penn, Susan Saran-don.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »La Ceremo-nie« r. Claude Chabrol, i. Isabelle Huppert, Sandrine Bonnaire, v francoščini; jutri 18.30, 20.15, 22.00 »Four Rooms«, i. Madon-na. Valeria Golino, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals, Tim Roth.
LUMIERE -	18.20,
20.15, 22.15 »L'albero di Antonia«, r. M. Gorris.
m PRIREDITVE
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi na predvajanje filmov inž. Marjana Jevnikarja TRST SKOZI LEČO KAMERE jutri, 22. t. m., ob 16. uri v UL Donizetti 3.
PD SLOVENEC vabi v Četrtek, 23.t .m ., ob 21. uri v Srenjsko hišo na spominski večer na pok. župnika Alberta Miklavca.
GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: v Četrtek, 23., 27. in 29. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - trg S. Silvestre 1 in 6. junija, ob
20.30	v evangelicansko-lu-teranski cerkvi - Trg Panfi-li. Vljudno vabljeni!
KD £ GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi na SOLIDARNOSTNI VEČER z Združenjem “Starši skupaj" ki bo v Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. Nastopil bo TRŽAŠKI OKTET. V okviru večera bo razstava ročnih del. Prispevki so namenjeni	potrebam
združenja.
PD MACKOLJE prireja PRAZNIK ČEŠENJ 1996 v petek, 24. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v soboto, 25. t. m., ob 17. uri uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 26. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri začetek kulturnega programa: nastop pihalnega orkestra V. Parma iz Trebe, nastop istrske pevske skupine Kantadore, ob 21. ure dalje
ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 27. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet.
SD MLADINA - Baletni odsek priredi v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu BALETNI NASTOP.
ODSEK ZA ETNOLOGIJO pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, pod pokroviteljstvom občin De-vin-Nabrežina, Repentabor in Zgonik vljudno vabijo na predstavitev revije KRAS, ki bo v Zagradcu pri Miliču v petek, 24. t. m., ob 20.30. Z ljudsko pesmijo nas bosta sprejela Zenska pevska skupina S tu ledi in godec na diatonično harmoniko Denis Nova-to, z nami pa bosta tudi urednika revije Ida Vodo-pivec-Rebolj in Dušan Rebolj.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK prireja v petek, 24. t. m. v Vilfanovi dvorani UL Gallina 5 v Trstu predstavitev študije dr. Piera Puri-nija TRST 1954-1963 OD ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE DO DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE. Govorila bosta zgodovinar prof. Jože Pirjevec in avtor. Vljudno vabljeni!
A.O. J. STOKA vabi na ponovitev farse J. Tavčarja INVAN IN ... IVANKA v režiji Tomaža Kalca v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
A.O J. STOKA vabi na premiero otroške igre PET PEPELK, avtor Z. Petan, režija S. Balde, glasba A. Starc v nedeljo, 26. t. m., ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku.
KD RDEČA ZVEZDA in KD VIGRED prirejata 3. revijo VSI SMO PRIJATELJI v nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri v Kulturnem centru v Zgoniku. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 29. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu prikazovanje videofilma o Kitajski CESARSKA KITAJSKA. Predaval bo prof. Pino Ru-dež. Vljudno vabljeni!
JL
P. Tomažič
obvešča člane, da bo v petek, 24. t. m., ob 20.30
v prostorih Partizanskega doma generalka za nastop, ki bo naslednji dan v soboto, 25. t. m., ob 20. uri v Sovodnjah (Gabrje).
V slučaju slabega vremena bomo nastopili v sovodenjski telovadnici.
Novoporočencemo
Romildi
in
Adrianu
zeli obilo sreče, zdravja in veselja
Godbeno društvo Prosek
	
H	ČESTITKE
KK Adria, KD Lonjer-Katinara in zadruga Lonjer-Katinara iskreno Čestitajo CELESTINU GLAVINI ob njegovi 70. letnici.
3 OBVESTILA
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr.
SD PRIMOREC vabi svoje elane na 30. redni občni zbor, ki se bo vršil v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst- Gorica - Videm sklicuje KONGRES in 30. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 25. maja 1996 v Čedadu,v dvorani združenja Societa operaia mutuo soc-corso (Ul.A. Ristori) ob
14.30	v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju.
SEKCIJA DSL ZGONIK
prireja danes, 21. t.m., prvo povolilno skupščino, ki se bo vršila v Športno kulturnem centru v Zgoniku ob 20.30.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča učiteljem in vzgojiteljicam, da je šolski skrbnik razpisal natečaj na podlagi uradnih listin. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so že uspešno opravili natečaj na podlagi izpitov in uradnij listin oz. usposobljenostni izpit in so od šolskega leta 1992/93 poučevali vsaj 360 dni. Natečaj je namenjen tudi kandidatom, ko so že vključeni v lestnice in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade za osnovno šolo 1. junija 1996, za otroške vrtce 10. junija 1996. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Sindikata, Ul. Car-ducci 8, Trst, vsak torek od 16. do 17.30, tel. št. 370301.
S	IZLETI
O.D. BOR javlja, da je še nekaj prostih mest za izlet na Dunaj od 24. do 27. t. m. Interesenti se oglasite na tel. št. 814212.
24.,	25. in 26. junija izlet v sončne Marke in Umbrijo z ogledom tudi kraškega jamskega sveta “Le grotte di Frasassi". Informacije v večernih urah na št. 226314.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
JUTRI, 22. t. m., ob
20.30	vsi v Boris sports club - športni center Ervat-ti - BrišCiki na ogled nogometne finale Juventus-Aiax na maksi ekranu. Ne zamudite!
PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) prodajamo zelo svetlo stanovanje v prenovljeni palači 120 kv. m, potrebno popravil. Tel. od 13. do 14. ure ter od 19. do 20. ure na sledeči številki: 213564 ali 212456.
PRODAM Mini mayfair, rdeče barve, letik ’87 za
3.000.000 lir. Tel. št. 228737 od 11. do 14. ure.
HIŠO z vrtom prodajamo v Vižovljah. Tel. št. 369907 (urad).
VZGOJITELJICA sprejme v varstvo otroke. Tel. v popoldanskih urah na št. 0481/882281.
KLASIČNO kitaro nujno išCem. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, UL 24. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro “ Kitara".
25-LETNA knjigo-vodkinja išče zaposlitev kot tajnica z dobrim znanjem srbohrvaščine in nemščine, nekaj angleščine, vešča uporabe računalnika (programom Window in VVordstar). Tel. St. 040/211941 v večernih urah - Katja.
VESTNA gospa srednjih let nudi pomoč ostareli osebi 24 ur dnevno. Pismene ponudbe pošljite na Pu-bliest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Pomoč".
ISCEM rabljen avtomobil po dobri ceni, po možnosti Golf. Tel. št. 228390.
OPRAVLJAM raznovrstna vrtnarska dela. Tel. st. 228547.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot, Nabrežina 10.
OSMICO je odprl v Sa-ležu Jožko Škrk.
PRISPEVKI
Ob obletnici rojstnega dneva našega pok. Sergija darujeta mama in tata
50.000	lir za FC Primorje.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
V	počastitev spomina Vanje Turina darujeta Irma in Stojan 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Mimi Kralj daruje Lucija Hrovatin 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
Olenik Bernarda (Mackolje) daruje 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob pokojne tete Eme darujejo nečaki Zofija, Jolanda, Jelka, Sonja, Milan, Valter, Ladi, Fabio in Edvin
250.000	lir za KD Skala.
V	spomin na Emo Kalc darujejo Albina Križ-mančic, Vera Gojca, Tončka Milkovič, Milka Kalc, ‘Zofka Milkovič, Adelka Gregori, Zofka Križmancic, Antonija Krizmancie, Marija Gabrieli! ter Marija in Mimica iz Kopra 110.000 lir za KD Skala.
Ob priliki svojega jubileja daruje Viktor Bogateč
100.000	lir za bivše deportirance ANED.
Odbor za postavljanje maja v Ricmanjih daruje
100.000	lir za SKD Slavec in 100.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj ter se zahvaljuje za sodelovanje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
V 83. letu starosti je umrl naš dragi
Attilio Ferluga
Pogreb pokojnika bo v Četrtek, 23. maja, ob 13.20 iz mrtvašnice v UL Costalunga.
Žalujoči svojci
Trst, 21. 5. 1996
Ob smrti drage mame izreka globoko sožalje podpredsedniku Martinu Kralju
KKBor
Ob izgubi drage nune izreka iskreno sožalje Tomažu
Zadružni center za socialno dejavnost
Ob izgubi drage none izreka Sari Merlak in svojcem globoko sožalje
skupina Jabadabadu
Ob izgubi drage none izrekamo Tomažu Kalen občuteno sožalje
elani A.O. J. Stoka
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trsi Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Monlecchi 6. - tel. 040-7796600
NOVICE
OBČINA / DANES SPET SEJA
OGLEJ / V SOBOTO OB 19. URI
Navodilo vinogradnikom
Opazovalnica za bolezni rastlin bo tudi letos, v sodelovanju z deželno upravo in konzorciji za zaščito vin, skrbela za informiranje vinogradnikov o najbolj primernih rokih za škropljenje nasadov.Vinogradniki v nižinskem predelu in na krasu naj po možnosti že danes, poškropijo vinograde proti peronospori in oidiju. Proti pe-ronospori svetujejo uporabo škropiva cimoxanil z dodatkom mnacozeba; proti oidiju pa naj vinogradniki uporabijo v vodi topljivo žveplo v najvišji koncentraciji, ki jo navaja proizvajalec. Podrobnejša navodila dobijo vinogradniki tudi po telefonu, neposredno v opazovalnici (tel. 0481/386383), oziroma na sedežu konzorcija za zaščito kraških vin (tel 040/200761).
Zbirka "Dolse tera furlana”
Na pobudo Furlanskega filološkega društva in Pokrajinske uprave bodo jutri, ob 18. uri, v pokrajinski sejni dvorani predstavili zbirko poezij "Dolse tera furlana”. Izbor je opravila prof. Edda Serra, ravnateljica študijskega centra Biagio Marin. Knjiga zajema osemdeset pesmi. Odlomke bodo brali Eddy Bortolusssi, Aurelio Cantoni in Tullio Svettini.
Sredozemlje in glasba
V okviru ciklusa prireditev Sredozemlje in glasba bosta drevi v občinskem gledališču v Tržiču nastopila Roberto Fabbriciani in Massimiliano Damerini. Izvajala bosta skladbe avtorjev z različnih območij Mediterana, od Egipta do Španije, od Francije do Sicilije. Fabbriciani je mojster na flavti, medtem ko je Damerini pianist.
Stečaj podjetja Visintin
Iz Trsta je včeraj prišla vest o stečaju znanega gradbenega podjetja Visintin. Podjetje je bilo že dalj časa v krizi, vendar je vse do zadnjega prevladovalo mnenje, da bo prišlo do poravnave in se bo podjetje tako izognilo stečaju. Podjetje je imelo glavni sedež v Trstu, imelo pa je nekaj gradbišč tudi na Tržiškem. V Ronkah pa je tik pred dograditvijo velik stanovanjski kompleks;
Od včeraj bencinski boni
Včeraj so v uradih italijanskega avtomobilskega kluba v Gorici (ACI) ter v izpostavah v Krminu, Gradežu in Gradišču ter v uradih Pro loco v Tržiču, Ronkah in Škocjanu začeli deliti bone za gorivo proste cone. Proti pričakovanju, tokrat ni bilo običajne gneče, Morda je bil kriv le pomladanski naliv, sredi dopoldneva. Bencinske bone lahko upravičenci prevzamejo do 13. julija. Foto Bumbaca - včeraj na sedežu ACI.
Večina išče grešnega kozla
Busoliniju svetovali odstop Jutri spet sestanek koalicije
Slovesnost ob začetku sinode goriške cerkve
Na zboru 300 predstavnikov
Bo današnja seja občinskega sveta podobna petkovi ? Na dnevnem redu je kar nekaj zapletenih vprašanj: varianta k načrtu industrijske cone med Štandrežem in Sovodnja-mi, ureditev lastninskih odnosov nad nepremičninami, ki naj bi prešle v last Zdravstvene ustanove (gre za nepremičnine na območju ulice della Bona 1, Vittorio Veneto 24, Vit-torio Veneto 162 in Brigata Cuneo 5/b. Odobrili naj bi tudi zapisnike treh sej julija in septembra lanskega leta.
Po napetih odnosih znotraj večine - v soboto naj bi na srečanju večinske koalicije postavili nekakšen ultimatum predsedniku skupščine, Busoliniju - je le malo verjetnosti, da bo zasedanje zelo uspešno.
Za vsak primer, so koalicijski partnerji za jutri napovedali novo srečanje, menda odločilno zlasti v odnosu do predsednika skupščine, ki je, tako vsaj se zdi navzven, postal nekakšen grešni kozel za slabo delovanje občinskega sveta, ki je v nekaj mesecih "uspel” odobriti le nekaj sklepov. Med temi tudi pomemben sklep o podelitvi častnega občan-stva mehanizirani brigadi "Gorizia”. Včeraj je bila napovedana seja načelnikov svetovalskih skupin, kjer naj bi se dogovorili o poteku današnje in naslednjih sej, ki naj bi bile 28. in 29. maja (seji sta bili že sklicani).
Busolinija so na sobotnem srečanju predstavnikov večine menda brez rokavic povabili, naj odstopi z mesta predsednika skupščine, kar je sam pred nekaj tedni tudi napovedal v izjavi za časopis. Zakaj tega ni naredil?
Nezadovoljstvo v vrstah večinske koalicije se, kakor je prišlo do izraza tudi na petkovi seji, stopnjuje, kar je prav gotovo posledica ugotovitve, da je obračun uprave, po dveh letih, zelo skromen. Deset milijard lir pribitka v poslovanju leta 1995 prav gotovo ni podatek, ki bi bistveno in v pozitivnem smislu vplival na ocene občanov.
Zdi se - vsaj na podlagi izjav v javnosti - da so skrhani tudi odnosi med upravitelji in občinskimi funkcionarji, ki so bistvenega pomena za uspešno delovanje uprave.
In Če k temu dodamo še ugotovitev, da odbornikov ni mogoče menjavati vsakih nekaj mesecev, je navajanje razlogov za (ne) uspeh uprave kar dovolj.
S slovesnim bogoslužjem v oglejski baziliki in z zvenenjem v vseh cerkvah, se bo v soboto 25. t.m. ob 19. uri pričela druga sinoda goriške nadškofije. Slovesnosti se bo udeležilo preko tristo delegatov, v predstavništvu devetdesetih župnij, oziroma župnijskih skupnosti in cerkvenih redov.
Cilj druge sinode, ki bo trajala dve leti, je utrditev in poglobitev verskih čustev, utrditev povezanosti med laiki in duhovniki. V bistvu naj bi šlo torej za nekakšno duhovno obnovo, v smislu zaključkov cerkvenega zbora.
Osrednje dogajanje bo v oglejski baziliki, ki je zibelka krščanstva v naših krajih, vendar pa bodo sinodo v malem imeli malodane v vsaki od devetdesetih župnij in sicer s čaščenjem zakramentov in poglabljanjem evangelijskega sporočila. Čaščenje se bo prišelo v Ogleju, nadaljevalo pa, po določeni razporeditvi, na celotnem območju nadškofije. Na potek sinode se na Goriškem pripravljajo že več mesecev.
V nedeljo 26. t.m. pa bo skupno romanje vernikov iz goriške in koprske škofije na Sveto Goro, kjer bo ob 16. uri maša, ki jo bosta darovala nadškof Bommarko in koprski škof Metod Pirih. Po maši bo še skupna molitev pred obeležjem miru in sprave, ki so ga lani odkrili na zunanji strani stene bazilike.
ZAUPNO / JUNIJA V SOVODNJAH
Nogometni ”Pajk’s”
Gas je že za “Pajk’s show“, tradicionalni go-riški kabaretni večer, ki bo tokrat v znamenju športa, oziroma nogometa, ki je šport zase. Ob spoštovanju tradicije pa bo, poleg športnega srečanja del sporeda tudi v znamenju prijetne zabave, avtoironije in morda tudi osti na račun načega še zmeraj zelo zatohlega zamejskega okolja. "Protagonisti” so prav v zadnjih mesecih ponudili kar dovolj iztočnic.
Po še neuradnih vesteh, naj bi se prvi tovrstni goriški derby odvijal prav na sovodenjskem igrišču in sicer v soboto, 22. junija s predvidenim
pričetkom ob 18.30. Derby (in nato program “Pajk’s shovva”) naj bi bil celo vključen v širši spored manifestacij ob sovodenjskem občinskem prazniku. Zaenkrat so informacije o “go-riškem nogometnem političnem derbiju” še zelo skromne. Nekateri že vztrajno vadijo, drugi pa so še neodločeni glede nastopa. Vsi pa imajo približno mesec časa da se na derby dobro pripravijo. Najprej so si pobudniki in prireditelji zamislili tekmo “beli -rdeči”, toda kmalu so ugotovili, da je model nekoliko zastarel. Izbrali so menda sodobnejši način, kar pomeni, da
bo ob začetku tekme precej presenečenj v zvezi s sestavo posameznih moštev. Pri vsakem moštvu bosta lahko igrala “dva tujca”: eden iz Slovenije, drugi pa s Tržaškega ali Benečije. Vodijo se že, primerno diskretno, pogovori glede možnosti najetja Ri-vere in Viallija. Selektorja ekip bosta oba go-riška slovenska svetovalca: Bernard Špacapan in Igor Komel. Interesenti, ki jih zanima "uveljavitev” se lahko prijavijo pri omenjenih dveh selektorjih: "žeton” je za to priložnost priložnost 20 tisoč lir . V prihodnjih dneh bomo skušali odkriti še kaj podrobnosti.
Slovesnost ob prazniku policije
Na gradu - na Se-ghizzijevi ploščadi - bo danes ob 10.30, slovesnost ob 144. obletnici ustanovitve zbora državne policije. Slovesnosti se bodo udeležili predstavniki najvišjih civilnih in cerkvenih oblasti. V slučaju slabega vremena bo slovesnost v grofovi dvorani. Slovesnosti se iz protesta ne bodo udeležili predstavniki avtonomnega sindikata policije (SAP). Tako izhaja iz krajšega sporočila za javnost, kjer med drugim opozarjajo na vrsto nerešenih vprašanj. Na smisel protesta bodo opozorili danes tudi s posebnim letakom, ki ga bodo delili udeležencem slovesnosti in vsem, ki se bodo podali na grad.
GORICA / ZA PRIZADEVANJE IN USPEH V SOLI
15. Priznanja ”Livio Verni”
Slovesnost je bila v soboto v veliki dvorani UGG
DIJAŠKI DOM / PRIDOBITEV
Od maja tudi psiholog
Na razpolago (tudi staršem) enkrat tedensko
V veliki dvorani Goriškega telovadnega društva (UGG) so v soboto izročili nagrade in priznanja "Livio Verni” enaidvajsetim učencem osnovnih šol in 32 dijakom srednjih šol. Posebno nagrado je
prejela Francesca Me-neghel, dijakinja klasičnega liceja Dante Alighieri. Nagrade "Livio Verni”, poimenovane po znanem pedagogu, so letos izročili že petnajstič. Med dobitniki so tudi učenci in
dijaki šol s slovenskim učnim jezikom. Povedati velja še, da so ob slovesnosti dijaki pripravili zanimiv skoraj dve uri dolg spored nastopov.
(Foto Bumbaca - skupinska slika nagrajencev).
V Dijaškem domu "Simon Gregorčič”, ki prav letos beleži petdesetletnico delovanja, si na moč prizadevajo, da bi bili kos vzgojnemu in izobraževalnemu delu z mladimi, pri čemer je zelo pomembno sodelovanje staršev, vzgojiteljev in tudi profesorjev in učiteljev. Vzgojiteljem (in staršem) je od začetka maja na razpolago psiholog. Zaenkrat je sodelovanje omejeno enkrat tedensko, na dve uri. Ko bo zadeva utečena in če se bo pokazala potreba, se bo sodelovanje lahko podaljšalo, oziroma prilagodilo potrebam.
”Za konvencijo z gospodom Viljemom Ger-goletom, ki ima ustrezno izobrazbo in večletne delovne izkušnje v okviru družinske posvetovalnice, smo se odločili predvsem zato, da bi še
izboljšali delo z gojenci, da bi pomagali našim vzgojiteljem in, če treba, tudi staršem. Upam tudi, da se bodo možnosti, ki se s tem odpira poslužili tudi starši, ki niso neposredno vezani na dijaški dom”, pojasnjuje ravnateljica zavoda Kristina Knezova. V šolah na Goriškem, zlasti v šolah s slovenskim učnim jezikom je občutiti prav pomanjkanje psihopeda-goške službe.
Uspeh vzgojnega in izobraževalnega dela pa je v mnogočem odvisen od stopnje odnosov na relaciji otrok-starši-šola-vzgojitelji.
V Dijaškem domu se te dni skrbno pripravljajo na proslavo ob 50-letnici delovanja, z organizacijskega vidika pa že tudi tečejo priprave na Poletno središče, ki bo od 17. junija do 19. julija.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Bogomila Paulina darujeta Mario in Milenka Mučič 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenik padlim v NOB iz Standreža.
V	spomin na teto Marijo daruje Evgen Soban 50 tisoč lir za SKD Kremenjak iz Jamelj.
Vpočastitev spomina moža Milka Svečeriča, daruje žena Angela 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Podgore.
V	spomin na Milka daruje Erika 100 tisoč lir za pevski zbor društva slovenskih upokojencev za Goriško in 150 tisoč lir za goriško sekcijo VZPI-AN-PI.
V	spomin na brata Milka daruje sestra Angela 100 tisoč lir za pevski zbor društva slovenskih upokojencev za Goriško.
□ OBVESTILA
SKPD MIRKO FILEJ
vabi 23. t.m. na občni zbor. Potekal bo v prostorih nekdanje šole v Stma-vru ob 20. uri (prvi sklic), oziroma ob 21. uri.
H PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi v petek, 24. t.m. na pevsko revijo Sovodnjska poje. Koncert bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 20.30.
TPPZ ”Pinko Tomažič” bo v soboto, 25. maja ob 20.30 nastopil v Gabrjah na povabilo KD Skala in Občine So-vodnje.
V DOBERDOBU bo od
24. do 26. maja tradicionalno Glasbeno srečanje na Krasu. Prireditve bodo pod velikim šotorom, ne glede na vremenske razmere.
H RAZSTAVE
V čakalnici na goriški železniški postaji razstavlja barvne fotografije Valter Nanut, član Skupine 75.
KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Decisione criti-ca«.
TRZIC
COMUNALE 20.30 koncert v okviru ciklusa Sredozemlje in glasba.
CJ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul.
IX Giugno 36, tel. 410340.
Pogreb pokojnega
Leopolda Juren
bo v četrtek, 23. t. m., ob 16. uri iz mrliške vežice št. 14 na ljubljanskih Zalah.
Svojci
Vrh, 21. maja 1996
■FARCO

FINE CHEIVIICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL 040 - 365424 FAX 040 - 363918
COSMETICS ITALY
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
-FARCO
FINE CHEIVIICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAZ 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA

COSMETICS ITALV'
TRENDI / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT ZA MAREC
Rasi cen pri proizvajalcih in grosislih izgublja zalet
V primerjavi s februarjem so cene proizvajalcev zrasle le za 0, 1%
	T< 15	DR Sl 55,2	151	?E Čl 55,7	151	ET PE 55,7	15	T P< 52,1 155	)N 12,3
10		12,7	10 0000,	13,7	101	3,7	10	I3,6 101	0,5
						■
RIM - V pričakovanju podatkov o gibanju inflacije v tem mesecu, je Istat včeraj sporočil, da se je rast cen pri proizvajalcih marca letos vidno upočasnila. V primerjavi s februarjem so se cene pri proizvajalcih zvišale le za 0,1 odstotka, v primerjavi z marcem lani pa za 3,6 odstotka, kar je nanižja stopnja rasti v zadnjih letih. Grosistične cene pa se marca v primerjavi s februarjem niso spremenile, medtem ko so v primerjavi z lanskim marcem porasle za 5,6 odstotka.
Marčna stopnja rasti cen pri proizvajalcih (+3,6%) je najnižja od avgusta 1994, ko je v letni primerjavi znašala 3,5 odstotka. To potrjuje
upočasnjevanje cenovne rasti, do katerega je prišlo že v preteklih mesecih (decembra lani +7,9%, januarja + 5,9% in februarja +4,9%). V primerjavi s februarjem so se po Istato-vih ugotovitvah nadpovprečno povečale cene investicijskih dobrin (+0,8%), sledijo konCni izdelki za široko porabo (+0, 5%), medtem ko so se cene vmesnih dobrin rahlo znižale (-0,1%). Podobno je tudi gibanje v letni primerjavi: cene blaga za široko porabo in investicijskih dobrin so se v primerjavi z lanskim marcem povišale za 3,9 oziroma za 5 odstotkov, medtem ko so se za vmesne dobrine znižale za 3,2 odstotka.
Po blagovnih sektorjih je prišlo
glede na februar do najvidnejših podražitev pri motornih vozilih in nadomestnih delih (+0,8%), sledijo kovinarski proizvodi (+0,6%) in energetika (+0,5%). Do večjih podražitev je prišlo tudi na področju brezalkoholnih pijaC (+1, 6%) in lesa in pohištva (+0,7%), znižale pa so se cene moneralov (-1,2%), kemijskih proizvodov (-0, 2%) in drugih izdelkov (-0,1%) ter cene svežega in konserviranega mesa (-0,7%). V letni primerjavi je prišlo do naj-vecjih podražitev v avtomobilskem sektorju (+5,6%), pri izdelkih kovinske mehanike (+5,0%) ter na področju živil, brezalkoholnih pijaC in tobaka (+4, 2%).
Stabilna lira Čaka na jutrišnji Prodijev programski nastop
MILAN - V pričakovanju programskega govora Romana Prodija in morebitnih indikacij o sestavi korektivnega javnobilancnega manevra, je bila lira včeraj stabilna, razen v menjavi z oši-belo marko, ki se je spustila na 1,010 lir pretekli petek 1.013).
Krepitev lire in drsenje njenega tečaja z marko proti ravni tisoč lir je medtem vnelo živahno razpravo, v kateri so se najprej oglasili podjetniki, posebno lastniki malih in srednjeve-
likih podjetij. Zanje namreč nižanje razmerja med liro in marko pomeni vzporedno upadanje izvoza, saj postaja italijansko blago z močnejšo liro dražje. Močna deviza pa je nasprotno po godu sindikatom, ki kritizirajo stališča nekaterih sektorjev industrije, ker da je„ močna lira prednost za vso nacionalno ekonomijo, poudarjajo voditelji treh najveCjih sindikalnih zvez, katere rast ne more sloneti le na izvo-zu, ampak tudi na nohajem trgu.
V Trstu in Milanu znižanje, v Turinu pa poskok letne inflacijske stopnje Predvideno znižanje inflacije na 4,3%
RIM - Napovedi najveCjih raziskovalnih centrov o majski inflacijski stopnji so po vsem sodec tokrat zadele v Črno, kajti včerajšnji prvi podatki iz Milana, Turina in Trsta kažejo, da bi se utegnila ta mesec inflacija ustaviti pri 4,3 odstotka. Aprila in marca letos je znašala 4,5, maja lani pa kar 5,5 odstotka.
V Milanu so se življenjski stroški glede na april zvišali za 0,4 odstotka (aprila za 0,7), v primerjavi z lanskim majem pa za 5,1 odstotka, potem ko je bila aprila letna inflacija 5,2 odstotka. V Turinu znaša mesečni porast življenjskih stroškov 0,5 odstotka (aprila 0,4), v primerjavi z lanskim majem pa 3,9 odstotka, vsekakor veC kot aprila, ko je bil letni porast za 3,6 odstotka. V Trstu pa se je inflacijska stopnja v letni primerjavi znižala od 4, 9 v aprilu na 4,7 odstotka v maju, medtem ko so se majski življenjski stroški z ozirom na april povečali za 0,4 odstotka, enako kot v Milanu. Dva pozitivna rezultata torej in en negativen, katerim se bodo danes pridružili podatki iz nadaljnjih petih vzorčnih mest, jutri pa bodo na vrsti še zadnje mesto Istatovega statističnega vzorca, Genova.
Če se za trenutek pomudimo pri Trstu, vidimo, da so se v
mesečni primerjavi najbolj povečali izdatki družin za pohištvo, stanovanjsko opremo in za gospodinjstvo (+1,1%), sledijo izdatki za prehrano (+0,9%) in prevoz (+0,4%), vsi ostali kazalci iz draginjske košarice pa so se povečali le za 0,1 odstotka, ali pa so ostali nespremenjeni (izdatki za izobražrevanje in druge dobrine in storitve). Tudi v primerjavi z lanskim majem najdemo na prvem mestu izdatke za pohištvo, stanovanjsko opremo in gospodinjstvo (+7,4%), tik za petami pa so jim stroški za stanovanje, vodo, energijo in kuriva (+7,2%); na tretjem mestu najdemo rekreacijo, kulturo in prireditve (+5,5%), na Četrtem prehrano (+5,0%), sledijo pa obleka in obutev (+4,9%), prevoz (+4,3%), hoteli, restavracije in bari (+3, 9%), izobraževanje (+3,7%), izdatki za zdravje (+2,8%) in druge dobrine in storitve (+2,3%).
Iz Vidma, ki sicer ne sodi med vzorčna mesta, pa je včeraj prišel podatek, po katerem je majska inflacija enaka kot v aprilu, in sicer 5,4 odstotka. V mesečni primerjavi so se najbolj podražili obleka, obutev in gostinske storitve, kar gre v veliki meri pripisati povečanemu povpraševanju zaradi dotoka kupcev iz Avstrije.
SEJMI / V PADOVI POTEKA NAJSTAREJŽI SEJEM V ITALIJI
Irska, Kitajska in Slovenija v središču pozornosti 74. splošnega sejma v Padovi
Jutri dan Slovenije - Trgovinska zbornico za Slovenijo iz Milano skrbi za poslovne
PADOVA - Takoj po razdejanju 1. svetovne vojne, leta 1919 so v Padovi priredili prvi splošni sejem. Če pogledamo na sezname podobnih italijanskih sejmov, je to najstarejši sejem v Italiji. V teh dneh poteka že 74. izdaja. Na prostranem sejmišču tokrat najdemo domala vse. Res je sicer, da imajo - kot na drugih sejmiščih - tudi v Padovi skozi vse leto vrsto specializiranih prireditev. Svoj pogled obračajo na vzhod; ne samo na italijanski severovzhod, marveč tudi na drugo stran italijanskih meja. Lani so na podobnem sejmu našteli 200 tisoC obiskovalcev. Nadejajo se, da bodo od prejšnje sobote, ko so ga odprli, pa tja do nedelje, 26. maja imeli prav toliko obiskovalcev.
V naslovu letošnjega sejma so napisali: »Na sejmišču v Padovi 1.000 raz-stavljalcev in tudi irsko nebo.« Irci namreč tu razstavljajo prvič. V večjem enotnem paviljonu ne po-
nujajo samo svojih turističnih lepot, ampak tudi tipične izdelke svoje obrti in industrije ter tipične pijače in hrano.
Na transparentih pred sejmiščem sta poleg Irske omenjeni tudi Kitajska in Slovenija. Kitajska je za italijanske poslovne ljudi zelo zanimiva, saj je izvoz strojev in blaga v državo z več kot milijado prebivalcev zelo donosna stvar. Iz nje pa lahko blago uvažaš po zelo nizkih cenah.
Slovenija je letos v Padovi v ospredju zanimanja sicer v istem paviljonu, a vendar na dva, skoraj loCe-na načina. Najprej moramo omeniti turistične delavce, ki se tega sejma v finančno zelo pomembnem središču Veneta udeležujejo že dolgo vrsto let. Slovenska turistična zveza prikazuje in ponuja naravne lepote vse Slovenije, še posebej pa primorskih krajev, od Obale do gornje Soške doline in Postojne. Svoje kapacitete ponujajo slovenska ter-
malna kopališča. Seveda ne manjkata novogoriška in portoroška igralnica, saj je dobro znano, da je med njunimi vsakodnevnimi gosti zelo veliko obiskovalcev iz Veneta. Okrog vseh teh stojnic smo tudi letos, že prvi dan odprtja sejma, videli zelo veliko radovednežev, ki so želeli vrsto pojasnil.
Pod isto streho velikega paviljona, vendar nekaj metrov stran od turističnega prikaza slovenske zemlje je Slovenska trgovinska in industrijska zbornica iz Milana uredila svoj zares velik razstavni prostor. Na številnih sejmih, ki smo jih doslej videli v Italiji, najbrž še nismo videli toliko prostora, namenjenega slovenski gospodarski stvarnosti. Sicer pa so neposredno prisotna le nekatera, niti ne tako velika slovenska podjetja. Ponujajo na primer dražgoške kruhke, panjske končnice in druge izdelke lesno slikarske obrti, vipavsko in nekatere druge vrste
vina, laško pivo, bife. Se pomembnejši pa so prostorčki za poslovne pogovore, za katere si v omenjeni milanski zbornici močno prizadevajo.
Jutri bo na padovanskem sejmu dan Slovenije. Napovedan je tudi prihod slovenskega ambasadorja v Rimu Petra Bekeša in vidnih predstavnikov slovenskega in italijanskega gospodarstva. V okviru tega dne bo popoldne nastopila folklorna skupina iz Škofje Loke.
Svoje turistične lepote letos spet prikazujejo tudi Hrvati, ki tokrat ne ponujajo le Istre, ampak vso Dalmacijo, zaledje s Plit-viškimi jezeri in Zagreb po zares konkurenčnih cenah.
Na padovanskem sejmu najdemo domala vse, kot se za splošni sejem spodobi. Od avtomobilov do vsakok-vrstne stanovanjske opreme, od navadne kramarije iz eksotičnih dežel pa do igrač in obrtnih izdelkov.
Marko Waltritsch
		20. MAJ 1996	v URAH	
	5 s	valuta	nakupni	prodajni
	9 3 3 d	ameriški dolar	1529,00	1570,00
		nemška marka	998,00	1024,00
		francoski frank	294,00	302,00
	H E	holandski gulden	889,00	918,00
		belgijski frank	48,10	50,10
	§ §	funt šterling	2307,00	2377,00
	|s>	irski Šterling	2375,00	2447,00
		danska krona	258,00	265,00
	Si	grška drahma	6,20	6,60
		kanadski dolar	1114,00	1148,00
		japonski jen	14,20	14,70
	Es	Švicarski frank	1208,00	1244,00
	li it	avstrjski šiling	141,30	145,60
		norveška krona švedska krona	232.00 226.00	239.00 233.00
	m j,	portugalski escudo	9,60	10,00
	s	španska pezeta	11,90	12,50
	1	avstralski dolar	1218,00	1266,00
	9	madžarski florint	11,00	14,00
	5	slovenski tolar	11,20	11,70
	3	hn/aska kuna	265,00	290,00
		
20. MAJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1534,00	1564,00
nemška marka	1002,00	1020,00
francoski frank	293,00	303,00
holandski gulden	887,00	912,00
belgijski frank	48,25	50,05
funt šterling	2301,00	2381,00
irski šterling	2370,00	2465,00
danska krona	257,00	267,00
grška drahma	6,18	6,78
kanadski dolar	1112,00	1147,00
švicarski frank	1211,00	1236,00
avstrijski šiling	140,94	145,44
slovenski tolar	11,20	11,50
			
20. MAJ 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1552,290	—
ECU	—	1904,190	—
nemška marka	—	1010,480	—
francoski frank	—	299,550	—
funt šterling	—	2347,060	—
holandski gulden	—	903,970	—
belgijski frank	—	49,158	—
španska pezeta	—	12,121	—
danska krona	—	261,790	—
irski funt	—	2421,730	—
grška drahma	—	6,384	—
portugalski escudo	—	9,835	—
kanadski dolar	—	1131,650	
japonski jen	—	14,484	—
švicarski frank	—	1249,540	—
avstrijski šiling	—	143,610	—
norveška krona	—	235,530	—
švedska krona	—	229,630	—
finska marka	—	328,940	—
avstralski dolar		1238,260	
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt šterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32,100
KULTURA

10
Torek, 21. maja 1996
			
1—	SODOBNI TRST / LETOŠNJI DIALOGI	—i	BLED / MEDNARODNO SNIDENJE
Oporečniški plakati Ševčika
Razstava bo odprta do 15. junija
Z likovno razstavo v tržaškem studiu Tom-maseo Praško o-poreCništvo v političnih plakatih so se v soboto začeli letošnji Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, ki jih organizira združenje Sodobni Trst (foto KROMA). Vaclav SevCik, fotograf, grafični oblikovalec in profesor na šoli za uporabno umetnost v Pragi predstavlja osnutke za plakate, ki so spremljali politično dogajanje na vzhodu od praške pomladi do padca berlinskega zidu. Crnobele fotografske izseke poživljajo barvni napisi, ki dodatno poudarjajo njih sporočilnost. Razstava bo na ogled do 15. junija od torka do sobote med 11. in 13. in 17. in 20. uro.	(Jam)
»Antigona danes« na srečanju članov PEN
Letošnje blejske dneve predstavili včeraj na tiskovni konferenci
Na sedežu v Ljubljani je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je Slovenski center PEN predstavil letošnje mednarodno srečanje na Bledu, ki bo potekalo od danes, 21. maja do petka 25. t.m. Ob tem so spregovorili predsednik Marko Kravos, predsednik komiteja Pisatelj za mir Boris A. Novak in organiz. tajnik Iztok Osojnik.
Letošnje srečanje bo v znamenju 70-letnice slovenskega centra, (ta je bil ustanovljen le 5 let za glavnim v Londonu, vseh centrov po svetu pa je danes 115). Udeležilo se ga bo okrog 60 tujih gostov iz 26 držav in večje število slovenskih članov PEN kluba, seveda tudi iz zamejstva v Italiji in Avstriji.
Tema na okroglih
mizah prvega dne je »Antigona danes«, uvodne eseje zanju so prispevali Claudio Ma-gris, Tine Hribar in Viktor Krivuljin (Rusija). V četrtek se bo razprava nadaljevala na pobudo in pod pokroviteljstvom komiteja Pisatelj za mir pri svetovnem PEN centru -le-temu predseduje pesnik Boris A. Novak. Okvir razprave pa nakazuje naslov »Si vi s pacem...« za katerega je uvodne misli prispeval Alexandre Blokh (iz Francije, sicer tudi generalni sekretar svetovnega PEN).
Za udeležence srečanja bo priredil sprejem predsednik Republike Slovenije, prireditev sama pa se bo iztekla v petek s kulturniškim izletom v Kamnik in okolico.
Kot posebno, stransko pobudo je organizator predvidel še posebno predstavitev slovenske literature za tuje goste. Predstavljena bo Smoletova Antigona pa tudi cela vrsta del, ki so zadnji čas izšla v tujih jezikih in ki potrjujejo živost in izzivalnost našega leposlovja v svetu. Za tem se bodo s svojim branjem predstavili tuji gostje sami. - Ta dva literarna dogodka se bosta odvijala v gostišču Avsenik v Begunjah.
Iz dolgega seznama letošnjih gostov kaže izpostaviti italijanske udeležence: iz Trsta bo poleg Claudia Magrisa (za katerega je prisotnost zaradi osebnih težav vprašljiva, bo na Bledu prebran njegov prispevek) prispela še
Carmela Fratantonio, iz Rima Giuliana Mo-randini, iz Istre pa italijanska pesnica Lore-dana Bogliun. Iz Trsta sta svojo prisotnost na Bledu potrdila še argentinski pesnik Juan Octavio Prenz in slovenski esejist Ivan Verč.
Naj omenimo, da sta se v teh dneh, na poti na Bled, mudila v Trstu podpredsednik svetovnega PEN centra Francis King in tajnik londonskega centra ter urednik revije »PEN International« Peter Day. Ob neuradnem obisku v našem mestu sta se srečala tudi s podpredsednikom Deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine Milošem Budinom in se pogovarjala o tukajšnji slovenski stvarnosti in problemih.
MILAN / ROCKY HORROR SHQW
TURIN / KNJI2N1 SEJEM
Privlačnost trasaresije
Milan je v zadnjih letih postal južnoevropska prestolnica musi-calov, ki smo jih drugače lahko videli le v Londonu, New Yorku ali severni Evropi. V zadnjih letih se gledališke turneje musicalov daljšajo in končno so med stalno obiskane kraje uvrstili tudi lombardsko mesto.
Tako je tudi z Rocky Horror Shovvom, najbolj trasgresivnim musicalom zadnjih trideset let. Predstavo si je od 2. maja ogledalo Ze dvajsettisoč ljudi, v gledališču Smeraldo v Milanu so jo igrali še do nedelje, nakar se bo preselila v Avstrijo, in sicer v Salzburg in na Dunaj.
Delo Richarda D’Briena je predvsem kolektivni praznik. V vseh teh letih (uprizarjajo ga od leta 1973) je Rocky Horror Show tako v gledališki kot v filmski verziji postal prava cult predstava, s
katero se publika nekako istoveti in aktivno sodeluje s petjem, plesanjem in odgovarjanjem igralcem.
Tako je bilo tudi v Milanu. Rocky Horror je dogodivščina mladega dobromislečega ameriškega para (David Schmittou in izkušena Ellen Hoffman), ki v
deževni noči išče pomoč v transilvanskem gradu transeksualca F rank’N' furter j a (Bob Simon). 2e ob samem vhodu v Frankestein Plače ju čaka vrsta presenečenj. Liki igralcev so seveda prikrojeni igri, ki predlaga spolnost in horror, ki je mešanica mrežastih nogavic, spolnih odnosov in komičnih trenutkov.
Glavni junak je seveda Frank’ NTurter, ki si v laboratoriju pripravlja plavolasega lepotca Rockyja, nova gosta pa ga prevzameta in zato se raje preusmeri v osvajanje mladega para, kar mu bo seveda z zvitostjo in šarmom tudi uspelo.
Rocky Horror je dvourna spletka dopadljivih dogodivščin, ki bo še dolga leta ostala med simboli mladinske kulture in ki si jih je vsaj enkrat v življenju vredno ogledati.
Aleš VValtritsch
Osrednja tema v žarišču polemik
Danes se zaključuje prvi ženski ustvarjalnosti posvečen sejem
TURIN - Letošnji knjižni sejem, ki se zaključuje danes, je spremljala vrsta polemik. Vendar pa po oceni predsednika Accomera in ideatorja programa Benia-mina Placida polemike pravzaprav osmišljajo samo prireditev in dokazujejo, da je interes glede nekaterih vprašanj zelo živ. Tako npr. s statističnimi podatki v rokah - do predzadnjega dne si je sejem ogledalo 111 tisoč oseb, kar je porast glede na lani - utemeljujejo, da je osrednja tema privabila ljudi. Izbrana tema oz. njen zapis pa je tudi sprožil križne kritike, saj je bilo branje naslova Novecento stoletje žensk? z vprašajem na koncu zelo različno. Nekatere slavne povabljenke v Turin sploh niso prišle, češ da končni vprašaj daje naslovu omalezujoč naglas. Dmge so spet menile, da je tako zastavljene teme za Zenske ponižujoče, ker jih še vedno potiska v nekakšne geto. In končno so tu še spori med moškimi in Zenskimi diskutanti na raznih okroglih mizah.
Ce so bila uvodna srečanja zelo vljud-
na in oprezna, pa so na nedeljskih prišla do izraza nerazmnevanja oz. »stare resnice«. Tako je na okrogli mizi o strasti novinarka Lucia Annunziata zelo direktno povedala, da se Zenske še vedno morajo odpovedati svoji bolj »strastni in ustvarjalni naravi«, če želijo uspeti. Njihovi vrstniki so se zapisali uspešnosti in slednja je merilo za vse. Zenska ima seveda tudi možnost, da si ustvari masko in tako »prelisiči« togo moško miselnost.
Strogi in samoodpovedovalni tezi znane novinarke so moški na drugi okrogli mizi zoperstavili že znane ocene o uspešnih ženskah, ki so zanje še vedno predvsem političarke, ki »so slabše od kolegov«. In tako je iz posrednih soočanj izšla stara resnica: moški in ženske se še danes ne razumejo in tudi bolj malo spoštujejo. Ce je v zadnjih dneh bilo ozračje na debatah bolj vroče, pa so se pomirili vsi, ki so očitali politikom, da jih knjižni sejem ne pritegne: v zadnjih dneh je namreč v Turin le prišlo nekaj predstavnikov vlade.
r TRST / 2. FESTIVAL S O D OBNE DRAMATIKE
CANNES / FILMSKI FESTIVAL
Magrisovi Glasovi
Med drobnimi biseri, ki jih ob svojem izteku ponuja Festival sodobne dramatike v tržaškem Avditoriju Muzeja Revoltella, gre vsekakor omeniti preprosto odrsko predstavitev monologa Le voci (Glasovi) znanega tržaškega avtorja Claudia Magrisa. Delo, ki je izšlo pred kratkim, je doživelo veliko pohvalnih kritik, kar je, seveda poleg avtorjeve priljubljenosti, v soboto zvečer privabilo veliko poslušalcev, ki so s težavo našli mesto v malem avditoriju. Marco Nata-lucci je v režiji Uga Chitija učinkovito s svojega zornega kota predstavil protagonista, ki mu je edini užitek v življenju poslušanje ženskih glasov na telefonskih odzivnikih. Samo v teh glasovih na magnetofonskem traku spoznava dušo Žensk, ki so posnele sporočilo: njihov glas v živo po njegovem zakriva njihov resnični jaz. V Nataluccijevem samogovoru pride živo do izraza protagonistova obsedenost, zariše se ves njegov svet in na koncu slutnja tragičnega razpleta,
tako da je požel navdušen aplavz občinstva in tudi samega avtorja, ki je bil prisoten v dvorani.
V nedeljo in včeraj je bil v isti dvorani na sporedu še spomin na uničevalni potres v Furlaniji pred dvajsetimi leti z naslovom Ore 9 del silenzio (Deveta ura tišine). Bila je to lepljenka vtisov in pričevanj preprostih ljudi, a tudi furlanskih pesnikov; združila in tudi podala jih je Leda Palma ob režiji Domenica Mongellija. Čeprav je bil to iskren in gotovo tudi doživet poklon prebivalstvu, ki ga je doletela težka izkušnja, je bil morda preveč konvencionalno zasnovan, da bi se zarezal v dušo poslušalcev.
Tudi zadnja predstava Festivala sodobne dramatike bo solo nastop igralke. Beatrice Visibielli bo drevi in jutri zvečer predstavila monolog Ni-cole Zavaglija Sotto spririto (Pod duhom), v katerem bo predstavila Mariso, preprosto žensko, ki je izgubila sedem otrok in sprašuje Boga za vzrok tako krute krivice.	(bov)
V pričakovanju SOJetnice
CANNES - Za zaključek, pred podelitvijo nagrad seveda, so na 49. filmskem festivalu predvajali komedijo Flir-ting with disaster režiserja Davida O. Russela, ki je zaslovel s svojim nastopom na Sundance Festivalu. Direktor festivala Gilles -Jacob se je tako želel izogniti morebitnim nevšečnostim, ki bi jih lahko povzročil kakšen povprečen film ali pa nekorekten poklon kakšni zvezdi, kot se je že zgodilo.
Po splošni oceni gre jemati letošnji festival kot prehodni, saj bodo naslednje leto v Cannesu slavili pol stoletje festivala. Drugače pa je na prireditvi prišlo do vrste prijetnih presenečenj, za evropske kritike je še najbolj spodbudna ugotovitev, da se je evropska kinematografija - ne glede na nagrade - odlično odrezala. Ob sapodbud-nih ocenah na uspeh kaže tudi odlična prodaja, saj so npr. danski film Breaking the waves odkupili že po celem svetu (v Italiji ga bodo predvajali oktobra).
Med starimi in mladimi zvezdami, ki so vzbudile največ pozornosti, gre nedvomno omeniti Mastroiannije, očeta Marcella in hčer Chiaro. Skupaj sta. nastopila v filmu čilskega režiserja Ruiza Tri življenja in samo ena smrt, v katerem je prišel do izraza predvsem slavni in ljubljeni Marcello, ki je nosilni igralec celega filma. Tokrat se na promenadah ni gnetio toliko večjih ali manjših filmskih zvezd, zato pa je v Cannes prišlo veliko glasbenikov, tako da so filmski festival zvečer in ponoči spremenili v glasbenega.
Marcello Mastroianni s hčerko, igralko Chiaro (foto AP)
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 21. maja 1996
BANGUI / UPOR VOJAKOV
Francozi bodo poskrbeli za Italijane in vse druge tujce
BANGUI - Kot je sporočil italijanski konzul v glavnem mestu Centralnoafriške republike Pierre Giuliani Gino, je francoska vojska na letališču v Banguiju že zbrala 600 tujih državljanov, med katerimi tudi dvanajst Italijanov, ki jih bi lahko vsak trenutek evakuirali.
V soboto se je v Banguiju uprlo kakih 200 vojakov, ker je predsednik republike Angel-Felix Patasse sklenil postaviti pod nadzorstvo predsedniške garde orožarno glavne vojašnice Kasai. To je sklenil po aprilskem uporu skupine vojakov, ki so z orožjem izsilili, da jim je vlada izplačala plaCe, ki jih niso prejemali tri mesece.
Francija se je takoj odzvala prošnji za pomoč in poslala v to državo Se dodatna ojaCenja. Že vCeraj so francoski vojaki zastražili vse strateške objekte v glavnem mestu. Na letališču so le tujci iz osrednji Četrti Banguija, ker je položaj v drugi krajih Centralnoafriške republike miren. Po podatkih rdečega križa je dosedanji upor terjal sest mrtvih in kakih Štirideset ranjeni vojakov in civilistov.
Konzul Pierre Giuliani Gino je prepričan, da se bo položaj v priodnji dneh umiril, ko bo upornikom zmanjkalo strehva. Bolj ga skrbijo tatovi in plenilci, ki kot običajno izkoristijo vsako priložnost.
VELIKA BRITANIJA / NAČRTUJEJO DVIG PODMORNIC
Nemški »U-boati« kamen spotike
ZDA načelno nasprotujejo tej pobudi, v kateri po nekateri vidijo enkratne zaslužke
LONDON - V kratkem bi lahko z dna ob obalah Irske dvignih vsaj nekaj od 116 nemških podmornic, ki so jih po koncu druge svetovne vojne potopili v okviru drastične razorožitve Nemčije, ki sta jo zahtevala Velika Britanija in takratna Sovjetska zveza. Seveda, Ce se temu ne bo uprl Pentagon, ki nasprotuje tej pobudi.
V preteklih dneh je britanski vlačilec Sea Trojan s pomočjo daljinsko vodenih žepnih podmornic in televizijskih kamer odkril v globini 60 metrov dobro ohranjeno nemško podmornico. Leži na peščenem dnu, pred korozijo morske vode pa so jo baje zaščitili morski organizmi. Britanski poslovnež Jack Waite je lani od Velike Britanije in Irske kupil pravico za dvig vseh potopljenih nemški podmornic. 76-letni poslovnež je namreč zavohal dober posel, ker je prepričan, da bi se razni muzeji in zabavišča dobesedno pulili, da bi imeli kot atrakcijo enega od nemških Unterseebootov. Izvedenci so prepričani, da je pred kratkim lokalizirani »U-boat« že kot staro železo vreden vsaj milijardo lir, kot spomin in muzejski rekvizit pa večkrat toliko.
Kot rečeno, je Jack Waite prepričan, da se mu bo posel izplačal. Prav zato ne razume ameriškega načelnega nasprotovanja dvigu potopljenih nemških podmornic. Že res, da te podmornice opirajo stare rane. Američani bržkone nočejo, da bi razskazovali te vrhunske doseške vojne industrije nacistične Nemčije. Med drugo svetovno vojno so namreč nemške podmornice samo na Atlantiku torpedirale 3 tisoč zavezniških ladij. Pri tem je bilo ubitih 30 tisoč mornarjev in civilistov, uničeni pa je bilo veC kot 14 milijonov ton tovora. Zavezniške mornarice so se morale pošteno potruditi, da so s z zaščitenimi konvoji vsaj nekoliko omilile izgube v napadih pravih tropov nemških podmornic, ki so bile strah in trepet za zavezniška brodovja.
V Veliki Britaniji trenutno ni v nobenem muzeju kake nemške podmornice. Prvo naj bi razstavili v Liverpoolu ob spominski prireditvi Bitke za Atlantik. Ta naj bi prebila led, tako da se bo zvišalo povpraševanje po takih »spominčkih«.
NOVICE
Protiaidsova želatina prepreči okužbo opic
NEW YORK - Ameriškim znanstvenikom je uspelo uresničiti vaginalno dželatino, ki pri opicah prepreči, da bi se spolno okužile z aidsom. Kot je povedala Zeda Rosemberg, odkritje odpira novo upanje za ženske, ki so bile do sedaj odvisne od partnerjevega pristanka na uporabo kondoma. Seveda pa so znanstveniki opozorih, da je bila snov uspešna pri opicah in da je vprašljivo, ce bodo podobne rezultate ugotovih tudi pri Človeku.
Iz ukrajinske zakonodaje bodo črtali smrtno kazen
MOSKVA - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je ustanovil posebno komisijo, ki bo pripravila zakonske spremembe za ukinitev smrtne kazni. Kot je sporočila ruska tiskovna agenija Itar-Tass, bo Ukrajina tako spoštovala obvezo, ki jo je sprejela, ko so jo sprejeli v Svet Evrope. V petek je nekaj podobnega storla tudi Rusija, a s predsedniškim odlokom o postopnem zmanjšanju primerov smrtnih kazni.
Ukradli radioaktivni material
HELSINKI - Neznanci so v Helsinkih iz nekega parkiranega avtomobila ukradli svinčeni tulec, v katerem je bil shranjen radioaktivni material. Kot je povedal predstavnik za tisk centra za jedrsko varnost Matti Asikainen, je to zdravniški radioaktivni material, ki ni nevaren, dokler je v zaščitnem tulcu.
Pomor rib v delti Donave
BUKAREŠTA - Zaradi ogromnih količin fosforja je prišlo v zadnjih dneh do pravega pomora rib v številnih rokavih delte Donave. Najhuje je v jezeru Gorgova, mrtvem rokavu Donave, kjer se ta pojav ponavlja vsakih pet let. Kot je zapisal dnevnik Ade-varul, znastveniki še niso ugotovili, zakaj se fosfor v takih količinah pojavi vsakih pet let.
VARSTVO NARAVE / ZASKRBLJUJOČI PODATKI
VESOLJE / US P ESE N ZAČETEK DESETDNEVNE MISIJE
Dioksin zastruplja Japonsko
Japonska je 'edina država, ki nima obvezujoči in strogih norm
TOKIO - Vsako leto nad Japonsko pade skupaj z dežjem ena desetina dioksina, ki so ga Američani v sedemdesetih letih potrosili po vietnamskih gozdovi. Klic v sili prihaja iz skupine japonskih znanstvenikov, ki so izvedb poglobljeno Studijo o prisotnosti dioksina v zraku. Japonsko časopisje je seveda takoj zagrabilo to »kost«, ki ponovno dokazuje, da je za japonske oblasti zdravje ljudi deveta briga. Dnevnik Mainichi je tako zapisal, da je Japonska edina industrijska država, ki nima obvezujočih določb za to nevarno kancerogeno snov.
Na_udaru je predvsem 1.840 upepelje-valnikov za mestne smeti in odpadke, iz katerih pride v ozračje skoraj 80 odstotkov vsega dioksina. Skupina znanstvenikov univerze Ehime (južno od Tokia) in z osaške univerze je zato pozvala vlado, naj končno sprejme strožje in obvezujoče nor-
me. Leta 1990 je japonska vlada sprejela prve omejitve glede dioksina, ki pa dopuščajo petkrat večje kobcine (0, 5 nanograma) kot v Evropski uniji, kjer je skrajna meja 0,1 nanograma na kubični meter. Da bi bila mera polna, so bib izvzeti vsi upe-peljevalniki, ki so jih zgradili pred letom 1990, teh pa je kar 93 odstotkov.
Znanstveniki so obenem ugotovili, da se dioksin grmadi v tkivu sladkovodnih in morskih rib, kar bi bilo lako usodno za narod, ki se hrani predvsem z ribami. Na tokijsko vlado so pred Časom glede dioksina poleg naravovarstvenikov zaceli pritiskati tudi odvetniki. Vse veC je namreč tožb uslužbencev v upepeljevalnikih, ki so zboleli zaradi raka. Izgledi o konkretnih ukrepih pa po pisanju dnevnika Asahi niso najboljši, ker dioksin mori počasi, vlada pa ukrepa le v primerih pravih pokolov, kot je bil tisti v Minamati.
NA NORVEŠKEM / EVROVIZIJSKA POPEVKA
Tudi letos je zmagala Irska
Hrvaška je bila četrta, Slovenija pa 22. pred BiH in Finsko
OSLO - Irska je v nedeljo zvečer v Oslu že sedmič osvojila prvo mesto na tekmovanju za evrovizijsko popevko leta in tako podrla vse rekorde na omenjenem tekmovanju. Zmagoslavno popevko The Voice, ki jo je navdinila keltska duhovna glasba, je zapela 23-letna Eimear Quinn. (Na sliki AP) Irska je z veliko prednostjo 48 točk zmagala pred Norveško, ki je dobila 114 točk, in Švedsko, ki je dobila 14 točk manj. Na Četrto mesto se je uvrstila predstavnica Hrvaške Maja Blagdan, ki je odpela pesem Sveta ljubezen, medtem ko je slovenska predstavnica Regina s pesmijo Dan najlepših sanj s 16 točkami pristala na 22. mestu in tako prehitela le predstanici Bosne in Heregovine ter Finske.
Posadka Endeavourja je že razgrnila napihljivo anteno
Po vrnitvi bodo trajekt preuredili za gradnjo postaje Alfo
WASHINGTON - Po brezhibni nedeljski izstrelitvi ameriškega vesoljskega trajekta Endea-vour (na zgornji sliki AP) z izstrelišCa Kennedy na Rtu Canaveral je šestčlanska posadka vCeraj že »izstrelila« napiljivo anteno razsežnosti teniškega igrišča, saj je dolga 33, široka pa 13 metrov. Življenjska doba te antene bo kratkotrajna, ker bo že v prihodnjih urah zgorela v gostejših plasteh atmosfere in bo torej vidna z južnih držav ZDA. Kljub kratkotrajnosti pa je to osrednji poskus v desetdnevni vesoljski misiji Endeavourja. Nasa je namreč prepričana, da imajo napihljive antene izredno bodočnost. Sedanja je zgrajena iz mylarja, posebne tkanine, ki sluši za vrhunska regatna jadra. Zložena je nekoliko večja od zložljive mize, tako da jo je robotizirana žerjavska roka Endeavourja z lahkoto spravila iz skladišča (na spodnji sliki AP). Prav to je ena od prednosti takih anten, ki jih napihnejo z vodikom, v brezračnem prostoru ni namreč nevarnosti požara. K temu je treba še dodati, da take antene nimajo gibljivih delov, ki bi se lahko pokvarili. Poglavje zase so seveda mikrome-teoriti in razni premeti v zemeljski orbiti, ki bi lako prodrli tanko lupino antene.
Poleg tega poizkusa bodo astronavti prvič poizkusili vesoljske »steklenice« koka kole. Tekočine so namreč v breztežnostnem stanju izredno nevarne, ker kot
orjaške kaplje brezcilno tavajo po vesoljskih kabinah in lahko povzročijo nevarne kratke stike, Ce pridejo v stik z električnimi aparaturami. Poleg tega bodo izvedli veC poizkusov z vesoljskim akvarjem, v katerem so ličinke školjk, jajčeca morskih ježev in embriji morskih zvezd. Ob znanstvenih bodo uresničili tudi nekaj »utilitarističnih« poizkusov s polprevodniki. Prav tako bodo izvedli nekaj znanstvenih poizkusov o kostnih bolezni.
Vesoljski trajekt En-deavour bodo po pristanku 29. maja prepeljali v Kalifornijo, kjer bodo na njem izvedli vrsto sprememb. V vesolje bo namreč poletel šele decembra leta 1997, ko bodo zaceli graditi mednarodno vesoljsko postajo Alfa.

'
	


č 7 S

BASKOVSKA SEPARATISTIČNA ORGANIZACIJA ETA UDARILA V CORDOBI
Prvi teroristični napad v Aznarjevem mandatu
Bomba na avtobusnem postajališču zahtevala smrtno žrtev
CORDOBA (Reuter, J. V.) - Včerajšnji bombni napad na avtobusnem postajališču v Cordobi je zahteval eno smrtno žrtev in se je zgodil le nekaj minut pred prihodom avtobusa, polnega pripadnikov španskih oboroženih sil. Bombna eksplozija je prvi napad baskovske separatistične organizacije Eta odkar je vladno krmilo v Španiji prevzel novi premier, konservativec Jose Maria Aznar.
Bomba je bila podstavljena v smetnjaku na avtobusnem postajališču,
kjer se vedno zadržuje veliko vojakov. Eksplozija je ubila 27-letnega naredni-
ka kopenske vojske Migu-ela Angela Ayllona in ranila dva civilista ter še enega vojaka. Strokovnjaki preiskovalnih organov domnevajo, da je bomba eksplodirala prezgodaj; njen cilj naj bi bil avtobus, poln vojakov, ki je bil v trenutku eksplozije od postajališča oddaljen še približno dvesto metrov.
Opazovalci, predstavniki oblasti in tuji diplomati se strinjajo, da je glavni namen včerajšnjega Etinega napada sporočilo novim oblastem, da baskovski skrajneži tudi ob konservativni vladi ne bodo mirovali. Ljudska stranka (PP), ki je zmagala na letošnjih parlamentarnih volitvah, je v predvolilni kampanji obljubljala, da bo proti Eti nastopila še ostreje kot njeni predhodniki socialisti. Kasneje, v Času sestavljanja vlade in pridobivanja parlamentarne podpore, je Aznar omilil svoje izjave proti Baskom, ker je hotel na svojo stran pridobiti tudi umirjene baskovske nacionaliste (PNV).
Španski politični analitiki napovedujejo, da se bodo Etini napadi v prihodnosti še okrepili. Baskovski separatisti so svoj boj začeli leta 1968, v času diktature generala Francisca Franca. Pri tem so napade opravičevali z dejstvom, da se borijo proti vojaški diktaturi. Po Francovi smrti leta 1975 in vnovični vzpostavitvi demokracije v Španiji Eta ni prekinila napadov, med trinajstletno vladavino socialistov pa jih je celo stopnjevala, saj je nekajkrat napadla tudi civilne cilje. Ker je sedanja vladajoča stranka PP naslednica Francovih desničarjev številni strokovnjaki upravičeno domnevajo, da se bodo Baski v prihodnjih mesecih še ostreje maščevah za zatiranje v času diktature.
BOMBA V ŠPANIJI
V eksploziji bombe v mestu Cordoba na jugu Španije je bil včeraj ubit narednik španske vojske. Napad, v katerem sta bila ranjena še dva civilista in en vojak, je prvo teroristično dejanje baskovske separatistične organizacije Eta po izvolitvi nove konservativne španske vlade pred dvema tednoma.
Bomba je bila podstavljena v smetnjaku na avtobusnem	avtobusno postajališče
postajališču, kjer se zadržuje veliko vojakov. Strokovnjaki	na Avenida de Carlos III
domnevajo, da je bomba eksplodirala prezgodaj, saj bi moral nekaj minut kasneje" na postajališču ustaviti poln vojaški avtobus.
Tanki za zaščito predsednika dižave
DAKA (Reuter, J. V.) - Bangladeška vojska je včeraj s tanki (na- sliki, tele-foto: Reuter) obkolila predsedniško palačo v središču glavnega mesta, da bi zavarovala predsednika Abdura Rahmana Bivasa, ki je nekaj ur pred tem odstavil poveljnika oboroženih sil Bangladeša, generala Abu Saleha Mohameda Našima. Predsednik Bivaš je generala Našima obtožil, da poskuša izvesti vojaški udar in noče izpolnjevati njegovih ukazov. Vojska je na predsednikovi strani, saj je takoj po tem, ko je Bivaš prek televizije sporočil svojo odločitev o odstavitvi generala Našima s tanki prišla na ceste de-vetmilijonske prestolnice Daka in prevzela nadzor nad ulicami okoli predsedniške palače, sedeža državne radiotelevizije ter ostalih radijskih in televizijskih postaj v glavnem mestu. Državna radio in televizija o dogodkih na ulicah Dake nista poročala, ampak sta dvakrat ponovila posnetek predsednikovega govora državljanom, v katerem je Bivaš prebivalce pozval, naj ostanejo mirni in se ne pustijo iz-
zvati nestrpnežem. Povedal je, da je za novega poveljnika oboroženih sil imenoval generala Mahbubura Rahmana, tanki pa naj bi zavzeli položaje samo zaradi vzdrževanja reda in miru. V javnosti še ni znano, zakaj je predsednik Bivaš sprejel odločitev o razrešitvi general Našima. Po nekaterih podatkih naj bi general zavrnil ukaz o upokojitvi dveh visokih Častnikov bangladeške vojske, generala Moršeda Kana in brigadirja Mirona Hamidura Rahmana. Kan je bil poveljnik vojaškega okrožja Bogra na severu države, Rahman pa je poveljeval Bangladeškim strelcem, paravojaški organizaciji, ki opravlja podobne naloge kot žandarmerija v evropskih državah. Opazovalci ugotavljajo, da bodo zadnji zapleti odločilno vplivali na potek parlamentarnih volitev v državi, ki so napovedane za 12. junij. Bangladešu, ki je neodvisnost razglasil leta 1971, so v 25 letih obstoja kar petnajst let vladali vojaki, prve svobodne volitve pa so bile izvedene šele pred petimi leti.
NAJBOLJ IZENAČENA PREDVOLILNA TEKMA V OSEMINŠTIRIDESETIH LETIH IZRAELSKE ZGODOVINE
NOVICE
Oljčna vejica in M-l 6 na voliščih
TEL AVIV - (Reuter, B. 2.) - Izraelska laburistična vlada je včeraj branila svoje dosežke na varnostnem področju, ki je glavna tema izraelske predvolilne kampanje. Laburisti so obljubili, da na volitve ne bodo vplivali ne Iran ne muslimanski skrajneži, ki jih je premier Simon Peres pred Časom obtožil, da nameravajo vreči njegovo vlado in tako zaustaviti mirovni proces.
Vlada je sporočila, da bodo volilci krivi za sramoten poraz, Ce bodo dopustili, da bo nanje vplival terorizem. »Največje popuščanje teroristom je, kadar storiš tzisto, Cesar v normalnih razmerah ne bi,« je dejal notranji minister Haim Ramon. V Izraelu poteka najbolj usodna predvolilna kampanja v zgodovini židovske države. Slaba dva tedna pred volitvami je dirka med Peresom in voditeljem Li-kuda Benjaminom Neta-njahujem tako izenačena, da celo Herzl Lifshitz, eden vodilnih izraelskih astrologov, ne ve, kakšen bo izid. »Lahko rečem, da sem izkušen astrolog, vendar vam moram povedati, da nimam pojma, kaj se bo zgodilo,« Razlog, da so te volitve tako usodne, ne leži v tem, ker Izraelci izbirajo med dvema različnima pogledoma na pri-
hodnost, marveč med dvema različnima pogledoma na sedanjost.
Prvič v zgodovini so Palestinci postali izraelski mirovni partnerji. Pravkar se odvija tudi mirovni proces z vsem arabskim svetom. To je to; to je mir z vsemi svojimi napakami in koristmi. In ker se je vse skupaj začelo odvijati po zadnjih volitvah, bodo imeli Izraelci prvič možnost izreci se o omenjenem miru. Posledice odločitve izraelskih volilcev bodo vidne v zelo kratkem Času. Prav zato poskušajo Peresovi in Netanjahujevi oglaševalci opredeliti sedanjost, ne prihodnosti. Likud opozarja na nedavne bombne eksplozije, Netanjahu pa Izraelce opominja, da jih mora biti strah, ko se sprehajajo po ulicah. »Sedanjost je nočna mora in jaz bom tisti, ki bom to
sedanjost spremenil,« trdi Netanjahu.
Peresovi propagandisti pa kažejo na rastoCe tovarne, smehljajočo se mladino, ki potuje po celem svetu in yuppieje, ki se vozijo v športnih avtomobilih. Za vse to se je treba zahvaliti gospodarski rasti, ki jo je prinesel mir. »Sedanjost je dobra. Dovolite mi, da končam proces, ki nas je privedel do tu,« poziva Peres.
Kaj bo torej odločilno? Obstaja veliko manjših zadev, vendar bo tehtnico bržkone prevesilo dejstvo, kot trdi izkušeni izraelski raziskovalec javnega mnenja Hanoch Smith, da 60 odstotkov Izraelcev vedno odgovori pritrdilno, ko jih vprašaš, ali si želijo nadaljevanja mirovnega procesa, ki ga je začel Jicak Rabin. Vse od prvega stiska rok v Izraelu obstaja tiha večina, ki podpira mirovni proces. Ta večina je včasih večja, včasih manjša, vendar vedno prisotna. Prav tu lahko najdemo razlago, zakaj je mir kljub bombnim napadom dosegel takšno raven. Z vsakim terorističnim napa-
dom se večina zmanjša, vendar se pozneje vedno vrne na prejšnjo raven, trdi Smith. Prav zato bi morebiten teroristični napad lahko odločil volitve. Ce napada do volitev ne bo, bo Peresa, ki sedaj vodi za pet odstotkov, težko premagati. Ce napad bo, bo težko premagati Netanjahuja. Nič Čudnega torej, da v Izraelu vsi govorijo o bombi. Izraelski radio svoj jutranji program začne s kratkim sporočilom, ki ga vsakdo razume: »Nič se še ni zgodilo.«
Ker javnomnenjske raziskave kažejo, da si Izraelci želijo mirovni proces, si Netanjahu prizadeva glasove še neodločenih volilcev pridobiti z obljubami, da ne bo prekinil mirovnega sporazuma iz Osla. Netanjahu je namreč oblikoval program svoje stranke, ki poziva k razširitvi židovskega ozemlja, zaprtju palestinskih uradov v Jeruzalemu, ohranitvi izraelske oblasti nad Jeruzalemom in Golanskim višavjem ter k preprečitvi nastanka palestinske države na Zahodnem bregu. Seveda bi
vsa ta dejanja, Ce bi jih uresničili, uničila mirovni proces. Prav zaradi tega menim, da lahko Neta-njahujeva koalicija zdrži zgolj do volilnega dne. Ce bo namreč Netanjahu potem zaCel uresničevati svoj program, bo ugotovil, da nima veC palestinskih partnerjev in bo spodkopal mirovni proces. Ce pa svojega programa ne bo uresničil, bo imel zelo malo Likudovih partnerjev in bo tako spodkopal svojo lastno stranko.
Peres bo imel precej lažje delo. Ce bo zmagal, bodo vsi vedeli zakaj. Pridobil bo namreč mandat za nadaljevanje mirovnega procesa. Povejmo torej kar naravnost. Netanjahu-jeva zmaga bi v času, ko je bilo med Izraelci in Palestinci že toliko doseženega in je treba hkrati še veliko postoriti, pomenila pravo katastrofo. Njegova stranka mu mirovnega procesa ne bi pustila nadaljevati, tiha večina pa mu ne bi pustila, da ga povsem uniči. Rezultat bi bila torej paraliza, zelo nevarna paraliza, in ni treba biti astrolog, da bi to ugotovil.
Slovensko-avstrijsko prekmejno sodelovanje
LJUBLJANA (STA) - Na Dunaju so se sestali predstavniki Avstrije, Slovenije in Evropske komisije, ki so pregledali in pptrdili program prekmejnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo, ki ga financira Evropska unija. Program - ta letos zajema projekte s področja gospodarskega sodelovanja, malega gospodarstva, kmetijstva, turizma, okolja, tehnične infrastrukture in kadrov - so posredovali tudi ustreznemu organu Evropske komisije v Bruslju, ki ga naj bi ga kmalu potrdil in objavil njegovo vsebino.
Premier Drnovšek v Bruslju
LJUBLJANA (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek bo danes prispel na delovni obisk v Belgijo. Najprej se bo sestal s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem, s katerim se bosta pogovarjala o tem, kako nadaljevati postopek, da bi Slovenija Cimprej podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo. Zatem bo Drnovšek obiskal sedež Severnoatlantske zveze, kjer se bo pogovarjal z generalnim sekretarjem Nata Javierjem Solano. Pogovor bo nadaljevanje dialoga, ki sta ga Drnovšek in Solana začela v Ljubljani, glavna točka pa bo nadaljevanje postopka približevanja Slovenije Natu. Jutri se bo slovenski ministrski predsednik sestal z belgijskim kolegom Jeanom-Lucom Dehaenom.
Uporniki v Banguiju privolili v premirje
BANGUI (STA) - Po dveh dneh hudih uličnih bojev v glavnem mestu Centralnoafriške republike so uporni vojaki pristali na premirje in pogajanja, s katerimi naj bi končali že drugi upor ta mesec. Pogovori z vlado so se zaceli včeraj popoldne, je povedal Nicolas Tiangaye, predsednik Lige za človekove pravice, ki je posredovala pri pripravi pogajanj in na njih tudi sodeluje. V mestu je po sklenitvi premirja razmeroma mimo, saj sta predsedniška garda in francoska vojska zavarovali poslopja vlade, državno radijsko postajo in strateško pomembne ceste, le občasno je še slišati strele in bombne eksplozije.
SLOVENIJA
Torek, 21. maja 1996
Podhod pod železnico bo končan šele avgusta
LJUBLJANA - Prihodnji teden bodo slavnostno odprti prenovljeno železniško postajo, dela na južnem delu železniškega podhoda pa še ne bodo zaključena. Mestna uprava namreč trdi, da izvajalec (SCT) zamuja pri gradnji, komercialni vodja projekta Ivo Veble pa pravi, da dela potekajo v skladu s pogodbo, ki jo je mestna občina podpisala šele pred kratkim. Do slovesnosti, ki bo 27. maja, bo dokončan le pokriti podaljšek prvega perona. Podhod, ki se na severni strani navezuje na Vilharjevo ulico, bodo podaljšali do parkirišča proti Masarykovi ulici šele avgusta. (T. U., foto: B. Plavevski)
Univerza med znanostjo, državo in gospodarstvom
LJUBLJANA - Na ljubljanski univerzi so včeraj pripravili univerzitetni forum na, v zadnjem času še posebej aktualno, temo Univerza, razpeta med znanostjo, državo in gospodarstvom. Na žalost maloštevilnim udeležencem včerajšnjega foruma je predaval nemški profesor dr. Karl Heinz Pollok, ki je bil, kot je v uvodnih besedah povedal rektor ljubljanske univerze dr. Alojz Kralj, med drugim leta 1972 izvoljen za predsednika univerze v Passau, naloge rektorja te univerze pa opravlja od leta T994. (J. P., foto: Barbara Reya)
INŠTITUT ZA HIGIENO MEDICINSKE FAKULTETE / PREHRANA IN ZDRAVJE V SLOVENIJI
Predebeli in premalo aktivni
Prevladujejo bolezni srca in ožilja ter rok - Slovenci uživamo premastno hrano
LJUBLJANA - Statistika je laliko zelo zoprna zadeva, zlasti če ne kaže tega, kar bi radi. Glede zdravja se Slovenci z njo ne moremo ravno postavljati, saj zdravstveni statistični podatki pravijo, da zaostajamo za Evropo. V naši prehani prevladuje maščobno-beljakovinski tip, o visoki porabi alkoholnih pijač, tobaka, sladkorja in soli pa skoraj ne kaže izgubljati besed.
Tako ugotavljajo domači strokovnjaki, ki so tej problematiki posvetili nedavni prvi slovenski kongres o hrani in prehrani. Izsledke so strnili v publikaciji z naslovom Prehrana in zdravje v Sloveniji, ki jo je izdal Institut za higieno medicinske fakultete. Tudi pri nas tako kot drugod po svetu bolezni, ki so posledica revščine in neznanja, hitro upadajo, vse več pa je civilizacijskih bolezni - bolezni izobilja. Med njimi so na prvem mestu bolezni srca in ožilja ter rak, sledijo sladkorna bolezen, ciroza jeter, osteoporoza, bolezni zob, anemija, golša, debelost in hipertenzi-ja.
Umrljivost zaradi vodilnih vzrokov smrti, torej bolezni srca in ožilja ter raka, je bila v Sloveniji pred dobrimi desetimi leti 70-odsto-tna (pri Američanih 55- in pri Japoncih 45-odstotna), pred tremi leti pa se je znižala za dva odstotka. Obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter raka sta višji v vinorodnih prede-
lih. V primerjavi z razvitimi evropskimi državami je pri Slovencih tudi znatno nižja pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Medtem ko ima s pričakovanimi slabimi 75 leti pri moških najdaljšo Španija, s skoraj 83 leti pri ženskah pa Švica, statistika za Slovenijo pravi, da lahko moški pričakuje slabih 70 let in ženske 77 let.
Nič bolj rožnate slike v primerjavi z evropskim povprečjem nimamo tudi glede umrljivosti prebivalstva nasploh glede na pomembne akutne in kronične bolezni. Strokovnjaki z Inštituta za higieno so tudi ugotoviti, da ne dosegamo najboljših rezultatov niti pri nekaterih parametrih zdravstvenega stanja otrok in mladine, svetla izjema je le zobna gniloba, ki od konca 70. let očitno izginja.
Smo tudi predebeli: raziskave kažejo, da ima povečano telesno težo na primer kar 53 odstotkov Ljubljančanov, starih od 25 do 64 let, po 60. letu pa je predebelih že 63 odstotkov. Bolje so se odre-
zali študenti ljubljanske in mariborske univerze, saj jih ima povečano telesno težo le slabih pet odstotkov, predebeli pa so štirje odstotki. Zamisliti bi se kazalo nad mariborsko študijo, ki je ugotovila, da trend slabe prehranjenosti, to je število nedohra-njenih in prenahranjenih otrok v osnovnih in srednjih šolah, narašča.
Zadnja raziskava slovenskega javnega mnenja je glede dejavnikov tveganja, ki
vplivajo na nastanek kroničnih bolezni, na reprezentativnem vzorcu 1050 polnoletnih državljanov Slovenije pokazala, da se jih vec kot polovica ne ukvarja z nobeno telesno aktivnostjo, da jih kadi skoraj 30 odstotkov, da jih vsak dan pije vino in pivo 42 in 34 odstotkov, skoraj šest odstotkov žganje, po tri in vec skodelic kave pa si jih privošči 30 odstotkov. Zelenjave in sadja nima vsak dan na jedilniku
45 odstotkov Slovencev, zajtrk največkrat preskoči 35 odstotkov, dobrih 25 odstotkov jih ne uživa mleka in mlečnih izdelkov ali pa le do dvakrat na teden, skoraj 45 odstotkov pa je predvsem beli kruh. Vegetarijancev je med nami dober odstotek. Zato je treba strategiji politike prehrane za boljše zdravje ljudi posvetiti vec pozornosti, akcijski plan na državni ravni pa se je že začel. (KaN)
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE / POSVET ZZZS
SDS O SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
Pot k racionalizaciji dela in podatkov
Prihodnjo pomlad prvi pilotski poskus uvajanja kartice
BLED - V okviru projekta kartice zdravstvenega zavarovanja je Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije na Bledu pripravil dvodnevno strokovno srečanje z mednarodno udeležbo. Na njem razpravljajo o standardih in pravnih vidikih uvedbe in uporabe kartic ter o kartični tehnologiji, ki naj bi omogočila izboljšanje storitev.
Konec tega meseca naj bi se zaceli laboratorijski poskusi, prihodnjo pomlad naj bi bil v izbrani regiji izveden pilotski poskus uvajanja kartice, v začetku 1998 pa bi se ji pridružil Se elektronski recept. Domača kartica naj bi v začetku vsebovala identifikacijski del in izbranega zdravnika.
Pri pripravi kartice so ključnega pomena standardi, zato je treba tehničnim, pravnim in medicinskim vprašanjem posvetiti posebno pozornost. V Sloveniji je dovoljeno uporabljati katerikoli standard, zaradi česar je treba pripraviti natančne predpise.
Tako glede standardov kot tehnologije je priporočljiv pristop po korakih, svetuje član vodstva skupine Evrocard iz Francije Her-
ve Doare, ki meni da se je ZZZS odločil za pravilen način.
Sicer pa strokovnjaki, ki sodelujejo v projektu Evrocard, priporočajo, da se je treba osredotočiti na pacienta, kartica mora biti berljiva v jeziku bralca kjerkoli, hkrati pa je treba misliti tudi na njeno mobilnost. Doare je še povedal, da postaja izbira tehnologije v nekaterih evropskih državah politični problem. Toda, kot je dejal, ko se bodo zedinili glede sistema varovanja podatkov, zlasti medicinskih, tudi tehnologija ne bo več težava.
Pripravlja se poseben zakon, ki bo predpisoval, kaj naj bi kartica vsebovala, in kako naj bi bili ti podatki zavarovani. Udeleženci blejskega posveta so med drugim menili, da se ne bi bilo smiselno odločiti za kartico z življensko dobo, daljšo od petih let, ker informacijska tehnologija nenehno napreduje.
Zaradi tega bi bila, kot smo slišali, najbolj primerna takoimeno-vana smart (pametna) ali čip kartica, najmanj pa laserska kartica, ki ima zelo dolgo življenjsko dobo.
(KaN)
Vlada priknva zgrešeno politiko
LJUBLJANA (STA) - Vlada ni mogla niti s selektivnimi statističnimi podatki preprečiti spoznanj strokovne in SirSe javnosti, da se razmere v gospodarstvu slabšajo. Da je temu res tako, potrjuje tudi napoved premiera Janeza Drnovska, da bo za sveženj gospodarskih ukrepov skušal dobiti soglasje vseh parlamentarnih strank, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril predsednik Socialdemokratov Slovenije Janez Janša.
Predlagane gospodarske ukrepe je označil kot »gasilske« in dodal, da skuša vlada z njimi »polakirati« zgrešeno gospodarsko politiko v zadnjih letih. SDS ukrepov ne podpira, saj vlada ne more pričakovati, da bi opozicija sprejela odgovornost za slabe rezultate. Predlog sporazuma strank za skupen nastop o približevanju Slovenije Evropski uniji, ki ga je pripravila SDS, bi bilo po Janševem mnenju mogoče podpisati že pred odločanjem v državnem zbora, vendar naj bi predsednik
vlade namerno izsilil hitro odločanje v DZ in tako odložil podpis sporazuma. Reakcija strank na tak poskus manipulacije se je pokazala tudi v glasovanju proti zunanjemu ministru Zoranu Thalerju, je dejal Janša. Glede razmer v vladni koaliciji SDS meni, da v političnem smislu koalicije ni več. To pomeni, da imamo vlado Liberalne demokracije Slovenije, ki je na zadnjih volitvah dobila 22 odstotkov glasov, je dejal Janša in dodal, da se približujemo razmeram iz bližnje preteklosti.
SDS pričakuje, da bo akcijo zbiranja podpisov v podporo referendumu o zakonu o volitvah končala že konec tega tedna. Po Janševih besedah so zbrali že 37 tisoč od 40 tisoč potrebnih podpisov. Za začetek postopka za spremembo ustave je SDS zbrala potrebnih 30 tisoč glasov, vendar bodo pred predložitvijo zahteve državnemu zboru poskušali razjasniti nekatere zakonske nejasnosti glede nadaljnjega postopka pred državnim zborom.
KOMENTAR
Janja Klasinc
Različni pogledi na preteklost
Česa podobnega Slovenija Se ni doživela. Tako slavnostnega in spoštljivega obiska, kot ga je Slovenija pripravila Janezu Pavlu K, Se ni doživel noben tuji državnik. Za vse tisto, kar je Vatikan in papeZ osebno naredil za Slovenijo ob njenem priznanju in tudi kasneje, ko je ob več priložnostih (nazadnje tudi v pismu italijanskemu predsedniku Scalfaru) poudarjal razvitost in demokratično usmerjenost naše družbe, se mu je vodstvo Republike Slovenije in tudi njeni državljani nadvse ljubeznivo oddolžilo. Karol Wojtyla pa je pokazal veliko mero privrženosti desetini vsega prebivalstva Slovenije, ki se je zbralo na srečanjih z njim, ko jim je govoril in maSeval v slovenskem jeziku. Skratka, za obisk bi lahko rekli, da je bil popoln uspeh.
Ob njem pa vendarle pozoren poslušalec papeževih besed ne more iti mimo nekaj njegovih (v kolikor so bile res njegove ali pa so bile sugerirane iz naSih logov] izjav, Id se nanašajo zlasti na slovensko preteklost. Zgodovinarji, tako domači kot tuji, bi zelo težko soglašali s papeževim mnenjem, da je med drugo svetovno vojno v Sloveniji potekala državljanska vojna. Tmgično je dejstvo, da je resnično dvigal roko bmt nad bmta, toda to se je dogajalo v okviru antifašističnega boja in Karol Wojtyla si kot antifašist ne bi smel dovoliti posplošenih izjav. Zgodovinska teorija in praksa pmvita, da v času tuje okupacije tudi spopadi med različnimi deli istega naroda, katerega del se je priključil okupatorju, niso državljanska vojna. Sodelovanje z okupatorjem ima po vsem svetu enotno oznako - to je kolaboracija oziroma kvizlinštvo. In del katoliške cerkve se je pač tedaj res pridružil okupatorju, o čemer obstaja vrsta pisnih, slikovnih in filmskih dokazov. Kot je tudi res, da gre enako energično obsoditi stalinistično politiko tedanjega vodstva komunistične partije, ki je brez legalnega sojenja dala pobiti vrnjene domobrance. Enako so sicer mvnali tudi v nekaterdi drugih zahodnoevropskih državah, med katerimi je bila najizrazitejSa Francija, pa jim nihče tega ne očita. Kar pa seveda ne more biti opmvi-čilo ne za ene ne za druge.
Druga stvar, ki je očitno zanesla poglavarja Rimskokatoliške cerkve, pa je izjava v ljubljanski stolnici, ko je slovenskim cerkvenim dostojanstvenikom naročil, naj posvetijo posebno pozornost in preprečijo, »da ne bo na izpm-znjeno mesto prejšnje ideologije prišla neka druga, nič manj nevarna, ideologija neobrzdanega liberalizma...«! Janez Pavel K verjetno dobro ve, da sta pri nas na oblasti liberalna in krščanska demokracija. Ce krščanskemu delu demokmtično izvoljene oblasti naroča, naj prepreči uspeh libemlcem, pa pomeni, da se vendarle skuSa kot najvišji predstavnik Cerkve vmešavati v naSe notranje državne in politične odnose.
Vsekakor kaže pritrditi papežu Janezu Pavlu U. v njegovem prizadevanju za spmvo, ljubezen in razumevanje, toda, kot je ob poslovilnem govoru na mariborskem letališču dejal predsednik Milan Kučan: »A ohmnjali bomo tisto, kar je bilo in kar je človeka in naroda vrednega!«
Spet na zaslišanje
LJUBLJANA (STA) - Preiskovalna komisija državnega zbora za parlamentarno preiskavo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti je na seji za zaprtimi vrati sklenila, da bo v začetku prihodnjega meseca na zaslišanje spet povabila pet ali Sest že zaslišanih oseb ter jih soočila z nekaterimi nasprotnimi trditvami in dokumenti v upanju, da bi pred koncem tega poslanskega mandata pojasnila Se kakšno stvar, je po končani seji povedal predsednik komisije Jože Pučnik (SDS).
Po soočenju se bo komisija v okviru priprav poročila o dosedanjih izsledkih preiskave vrnila k obravnavi dveh predlogov sklepnih ugotovitev o ppvojnih množičnih pobojih in kot napoveduje Pučnik, se bo pri tem trudil, da bodo razpravo o različnih konceptih čim prej končali in »z glasovanjem odločili, kaj je mnenje večine in kaj mnenje manjšine«. Poročilo preiskovalne komisije naj bi parlamentu predložili do konca julija.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG - Danes, 21. t. m., ob 16. uri (abonma Red I) in ob 20.30 (Red E): Maurizio Costan-zo »Izpraznjeno vrni«. Režija JaSa Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja. Ponovitvi: jutri, 22. t. m., ob 16. uri (Red G) in ob 20.30 (Red D).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: premiera Verdijeve opere »La Traviata« bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri (red B). Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi.
Ponovitve: Četrtek, 23.5., ob 20. uri (red H); sobota, 25.5., ob 17. uri (red S); nedelja, 26.5., ob 16. uri (red D); torek, 28.5., ob 20. uri (red E); sreda, 29.5., ob 20. uri (red F); Četrtek, 30.5., ob 20. uri (red C); sobota, 1.6., ob 20. uri (red L) in nedelja, 2.6., ob 16. uri (red G).
Gledališče Rossetti
Danes, 21. t. m., ob 21.30 koncert Enrica Ruggierija
TS FESTIVAL
Gledališče dei fabbri
Danes, 21. t. m., ob 21. uri (red prost): Stalno gledališče F-JK: L. Archibugi »La notte della vigilia«. Režija G. Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel (po izbirij.torek, 21. t. m., ob 21. uri.
Gledališče Gristallo
Danes, 21. in jutri, 22. t. m., ob 10. uri zadnji predstavi namenjeni otrokom. Na sporedu bo »Bertoldo in festa«.
Avditorium Muzeja Revoltella TSFestival: danes, 21. t. m., ob 21. uri: Združenje Tecnici Teatrali »Sotto spirito« Nicole Zavagli. Nastopa beatrice Visibelli. TSFestival: odrezek F18.
GORICA
Kulturni dom
V ponedeljek, 27. trn.,(red A) in v torek, 28. t.m. (red B), ob 20.30- zadnja gledališka predstava v abonmaju SSG - komedija M. Costanza »Izpraznjeno vrni ».V glavnih vlogah Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče:
danes, 21. t. m., ob 19.30 G. Verdi »Konzert II
-	Messa da Requiem«. Ponovitve jutri, 22. t. m., v petek, 24. in v soboto, 25. t. m., ob 19.30.
V	torek, 28. t. m., ob 19. uri
baletni večer z baletnimi šolami Dramrava, Prix in Prokop.
Velika dvorana grbov v deželni hiši: jutri, 22. t. m., ob 19. uri predstavitev knjige »Kamtner Slowenen - Minderheit oder Elite? (Koroški Slovenci danes) univ. docenta Alberta Reite-rerja.
Kulturna tabema pri Joklnu:
V	Četrtek, 23. t.m., ob 19.30 - Literarno branje
-	Dušan jelinCiC in Jure Paljk.
V petek, 24. t.m., ob 19.30 - Koncert Corrada Rojaca-TS (klasična harmonika). Felsenteater (Križna gora) - v Četrtek, 23. t.m., ob 17.00 in 21.00 - gledališka predstava »Mein Kampf» (Tabori).
TINJE
Dom Prosvete Sodalitas:
danes, 21. t.m., ob 19.30 - Zgodovina koncentracijskega taborišča na Ljubelju-podruž-nica Mauthausen«- predava dipl.inž. Janko Tišler.
BOROVLJE
Posojilnica-Bank:
danes, 21. t.m., ob 19.30 - Predavanje »Euro prihaja*. Predava Johann Fuhrer.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gregorčičeva dvorana (Ul. S. Frančiška 20): danes, 21. t. m., ob 20.30 srečanje o slovenskih nacionalnih interesih. Spregovoril bo poslanec DZ R Slovenije in predsednik SNS Zmago JelinCiC. Srečanje organizirata SKGZ in Slovenski klub.
Krožek Virgil Scek (Ul. G. Gallina 5):
V petek, 24. t. m., ob 20.30 bo v Vilfanovi dvorani predstavitev obsežne Študije dr. Pie-ra Purinija »Trst 1954-1963 - Od zavezniške vojaške uprave do dežele Furlanije-Julijske krajine«. Prisotna bosta avtor in prof. Jože Pirjevec.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061 /221-SH
Danes, 21. maja, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 5 VEČERNI in IZVEN.
Jutri, 22. maja, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 7 VEČERNI in IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 20.30:
A. Hieng: LAŽNA IVANA. Diplomska predstava študentov 4. letnika AGRFT v sodelovanju s SNG Drama.
Slavnostna PREMIERA v počastitev 50-letnice AGRFT. Sobota, 25. maja, ob 19.30:
A. Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in KONTO. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
Mala drama
Danes, 21. maja, ob 20. uri:
T. Kempinski: PROČ (foto), Samostojni projekt Mete Vranič. PREMIERA. IZVEN in KONTO. P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Jutri, 22. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1 ■ Liubliana tel: 061/331-950
L. Janaček: JENUFA Jutri, 22. maja, ob 19.30, za lanski abonma SREDA,
IZVEN in KONTO.
Petek, 24. maja, ob 15. uri, za lanski abonma PETEK,
IZVEN in KONTO.
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Četrtek, 23. maja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Danes, 21. maja, ob 20. uri, za abonma red U in IZVEN.
ZADNJA PONOVITEV V SEZONI! Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Jutri, 22. maja, ob 20. uri, za abonma ŠTUDENTSKI C in IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN.
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Četrtek, 23. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Jutri, 22. maja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
Peter Shaffer: EQUUS Četrtek, 23. maja, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Petek, 24. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel,: 061/314-962
Veliki oder
Nedelja, 26. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA.
Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT.
Tunel LGL na Krekovem trgu 2 A. Schuller, R. Ercegovič:
TKANJE, ZAMET IN SAMOTA Danes, 21. maja, ob 21. uri.
Jutri, 22. maja, ob 21. uri.
Petek, 24. maja, ob 21. uri.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
P. T. Afričan: EVNUH Danes, 21. maja, ob 19.30, za IZVEN.
Jutri, 22. maja, ob 19.30, za abonma red E in IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 19.30, za abonma red A in IZVEN.
Sobota, 25. maja, ob 19.30, za abonma red SOBOTNI in IZVEN.
F.	Sehovid: KURBE
Četrtek, 23. maja, ob 19.30, za IZVEN. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
Vito Taufer: SILENCE
Petek, 24. maja, ob 19.30, za IZVEN.
KLUB ŠKUC
Stari trg 21. Liubliana
Sobota, 25. maja in nedelja,
26. maja, ob 21.30:
Nebojša Nitja Ivanovič:
IZLIV ČASA.
Izvedba: Nika Maca Buda, Uroš S Sefran in Nebojša Nitja Ivanovič.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Opera in balet
R. Benatzky:
PRI BELEM KONJIČKU
Jutri, 22. maja, ob 19.30, za abonente in IZVEN.
G.	Verdi: TRUBADUR Nedelja, 26. maja, ob 17. uri, za red UPOKOJENCI, NEDELJA POPOLDANSKI in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Nedelja, 26. maja, ob 11. uri:
Pavel Polak: SNEGULJČICA, za otroke od tretjega leta naprej.
TRST
Glasbena matica - Sola »M. Kogoj«
zaključne akademije po naslednjem razporedu:
v Četrtek 23.5., 27.5. in 29.5., ob 20.30 v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v četrtek, 6.6., ob 20.30 v Evange-liCansko-luteranski cerkvi (Largo Pamfi-
li).
Gledališče Miela - Glasbena mladina Ita-lije-Koncertna sezona 1996
V Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria. Na sporedu Shumann, Rossini-Liszt, Gershvvin, Skrjabin, Mendelssohn, Mussorgsky. Koncertna sezona se bo zaključila 13.6. s koncertom Kvarteta iz Venetater mezoso-pranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arru.
Rossetti
Danes, 21. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
Rossetti - Societa dei concerti Letošnja koncertna sezona se bo zaključila s koncertom dua Brunello - Lucchesini (Celo in klavir), ki bo na sporedu v petek, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti.Na sporedu Mozart in Beethoven.
Gledališče Miela
Danes, 21. t.m., ob 21.00 - Koncert skupine Europa String Choir + Tony Geballe .
BOUUNEC
Pivnica III. Generazione
V petek, 24. t.m., ob 21. uri pa skupina Back door Blues; v petek, 31. t.m. pa ansambel Xi’An.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu:
do 23. junija je na ogled razstava »Karel Tei-ge. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella:
na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabot-tiju.
Galerija Cartesius:
do 31. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 24. t. m. razstavlja Marcello Di Tomase.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita:
na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi-ne, immaginazione«.
Galerija Bassanese:
jutri, 22. t.m., bodo odprli razstavo Alika Ca-valiereja z naslovom »Pian Cordova, Roma-gnano Sesia 28078»
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20):
do 28. t. m. razstavlja Brigida Nussdorfer.
BOUINEC
V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna:
na ogled je razstava tržaškega slikarja Dezi-derija Švare.
Kulturni dom:
do 25. t.m. je na ogled razstava goriške slikarke Laure Gmsovin.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih
je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schugerl.
Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije).
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gironcoli.
Galerija Holzer:
razstavlja Ostvald Oberhuber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center:
na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Cmo».
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner.
BISTRICA NA ZILJI
Galerija Druml:
razstavlja Oskar Rotovnik - Oki.
CANKARJEV DOM
Gledališče
Petek, 24. maja, ob 20. in 22. uri (premieri) in sobota, 25., nedelja, 26., ob 20. in 22. uri: MARKO PELJHAN: PROJEKT ATOL: LADOMIR-OAKTTPA: Četrta površina - POVRŠINA STIKA!
Petek, 24. maja, ob 21. uri, in četrtek, 30. maja, ob 22. uri (v angleškem jeziku): Polona Vetrih in Uršula Cetinski:
ALMA, monodrama.
Od sobote, 25. maja, do četrtka, 6. junija: EXODUS - Festival sodobnih odrskih umetnosti, Ljubljana '96. Razstave Marc Chagall (1887-1985):
96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše.
Razstava bo na ogled do 31. maja.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom
prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Torek, 28. maja, ob 20. uri:
promocijska koncerta ob izidu CD-jev: IN4S/ITS NOT 4 ŠALE: HUM;
DADDY'S PUDDING: IGNORE THE RULES.
PLES
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2
PLESNI STUDIO INTAKT
Plesna predstava PUR - PEN ali tesnilo proti ljubezni. Koreografija: Lena Knific. Jutri, 21. maja, ob 20. uri.
RAZSTAVE
Gregorčičeva 3. Liubliana
Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika Otvoritev razstave bo danes, 21. maja, ob 19. uri.
GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Ljubljana
Marko Jakše
HEY, LET'S DANCE,
AMIGO.
Razstava bo na ogled do 2. junija.
MESTNA GALERIJA Mestni trg 5.
Liubliana
Goran Trbuljak Objekti Razstava bo na ogled do 8. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana
Vaško Lipovac Kolesarji Razstava bo na ogled do 26. maja.
RAZSTAVIŠČE IDCO Igriška 5. Liubliana
Marija Jenko-Starič, Petra Varl-Simončič, Zora Stančič in Almira
DEŽNI PLAŠČI. Razstava bo na ogled do 30. maja.
GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK
Elizza C. Wong in Aqua Aqua Fotografije, olja in akvareli. Razstava bo na ogled do 30. junija. POKRAJINSKI ARHIV Glavni trg 7. Maribor Anton Martin Slomšek
Dokumentarna razstava bo na ogled do 15. junija.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9.
Ljubljana
HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848 - 1951 Razstava bo na ogled do 16. junija.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
Getulio Alviani Slike Razstava bo na ogled do 9. junija.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana
V galeriji do 4. junija razstavlja akademski slikar Izidor Urbančič.
NSTITUT JOŽEF STEFAN Liubliana
Vida Slivniker Belantič Slike
Razstava bo na ogled do 13. junija.
KNJIŽNICA
GLINSKOVA PLOŠČAD LJUBLJANA
Razstava ilustracij Marjete Cvetko bo na ogled do 20. junija.
ŠPORT
Torek, 21. maja 1996
KOLESARSTVO / 3. ETAPA GIRA PO ITALIJI
Nezadovoljni z »grško izkušnjo«
V nedeljo celo bela stavka kolesarjev Zanini prevzel vodstvo - Danes prost dan
IOANNINA (GRČIJA)
- Po treh uvodnih etapah na grških tleh, da bi tudi s profesionalnim kolesarstvom počastili stoletnico olimpijskih iger, bo pisana karavana Gira nadaljevala svojo pot po italijanskih cestah.
Grška izkušnja je bila vse prej kot spodbudna. Kolesarji so morali voziti po slabih cestah in tudi s prometom ni bilo vse najbolje urejeno, tako da so si udeleženci Gira kar oddahnili, ko so včeraj sklenili še zadnjo, 3. etapo v Grčiji.
V nedeljo so kolesarji iz protesta celo opravili »belo stavko« in so tako privozili na cilj z dobro uro zamude glede na no-ramalni vozni red. V sprintu pa je zmagal Šved Glenn Magnusson, ki je premagal vse najboljše italijanske specialiste. Po nedeljski etapi je Silvio Martinello ohranil prvo mesto na skupni lestvici. .
Včerajšnja etapa je bila še najzanimivejša od dosedanjih treh: favoriti za konCno zmago so prvič skušali (toda le bežno ...) sprožiti kak na: pad. Tako je Berzin prvič pokazal zobe, predvsem pa se je Chiappucci potegoval za gorsko nagrado. In prav za »dia-bla« bi lahko bil letošnji nastop zadnja priložnost za konCno zmago. Sicer pa je Chiappucci bolj »praktičen kolesar« in se bo verjetno zadovoljil z zmago na posebni lestvici za gorske nagrade, ki obenem navržejo kar čedne denarce.
Na včerajšnji etapi je v sprintu zmagal Italijan Giovanni Lombardi, dru-
gi je bil njegov rojak Ste-fano Zanini, ki si je tako z odbitki tudi prislužil vodstvo na skupni razvrstitvi. Martinellu torej ni zadostovalo 3. mesto, da bi obdržal vodstvo.
Danes bodo imeli kolesarji na Giru prost dan. Jutri pa bo na sporedu etapa s startom in ciljem v Ostuniju (147 km). Na skupni razvrstitvi je v«razmahu« 22 sekund kar 122 kolesarjev. Tri grške etape niso torej odločale o ničemur, tako da se veteran italijanske etapne dirke Giannu Bu-gno sprašuje: »Cernu smo torej prišli v Grčijo?«.
VRSTNI RED NEDELJSKE 2. ETAPE (Elefsina - Nakpaktos, 235 km): 1. Glenn Magnusson (Sve) 6.39:46, 0 s poprečno hitrostjo 35, 271 km na uro; 2. Stefane Zanini (Ita), 3. Angel Edo (Spa),
4.	Mario Manzoni (Ita),
5.	Mario Traversoni, 6. Giovanni Lombardi, 7. Gabriele Missaglia, 8. Fabrizio Guidi, 9. Rossa-
to (vsi Ita), 10. Martin Van Steen (Niz) vsi v zmagovalčevem Času.
VRSTNI RED 3. ETAPE (Messolongi - loanni-na, 199 km): 1. Giovanni Lombardi 4.54:42, 0 s poprečno hitrostjo 40, 516 km na uro, 2. Stefane Zanini, 3. Silvio Martinello (vsi Ita), 4. Angel Edo (Spa), 5. Fabrizio Guidi 6. Marc o Vergani (oba Ita), 7. Dimitri Ko-nicev (Rus), 8. Denis Za-nette, 9. Mario Manzoni, 10. Gabriele Missaglia (vsi Ita).
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Stefano Zanini 15.37:04, 2. Silvio Martinello, 3. Giovanni Lombardi +4 sek, 4. Fabrizio Guidi +14, 5. Fabrizio Bontempi (vsi Ita), 6. Angel Edo (Spa) +18, 7. Diamolin Abdužaparov (Uzb); 8. Davide Bramati +20; 9. Mario Traversoni +22; 10. Mario Manzoni (vsi Ita); 11. Zbignievv Spruch (Pol); 12. Mario Vergnani; 13. Gabriele Missaglia; 14. Denis Za-nette, 15. Adriano Baffi (vsi Ita).
Stefano Zanini v roza majici (AP)
NBA: Chicago in Seattle gladko
Chicago Bulls in Seattle Supersonics so z izdatnimi uspehi na račun Orlanda oziroma Utaha zabeležili prvo točko v polfinalnih tekmah NBA konCnice.
Bullsi so ponižali nasprotnike iz Orlanda, ki so ob koncu zaostali kar za 38 toCk, saj sta se Chicagu učinkovito upirala le Anfemee Hardaway in Sha-quille 0’Neal, medtem ko sta povsem odpovedala Nick Anderson in Denis Scott, ki nista dosegla niti ene točke! V vrstah bikov je bil najboljši Pippen, Jordan je dosegel 21 toCk, razigrali pa sta se tudi rezervi Steve Kerr in Luc Longley. Po treh tekmah se je v moštvo vrnil Toni Kukoc, ki je zbral 12 točk in kar 10 asistenc, Rodman pa je zbral kar 21 skokov.
V Seattlu so Sonicsi pomeckah Utah predvsem po zaslugi Kempa in Paytona, medtem ko je pri Jaz-zih zadovoljil le Karl Malone. Tokrat je povsem odpovedal John Stockton, Utah pa se je enakovredno upirala le prvih 20 minut tekme.
Naslednji tekmi sta na sporedu danes (v Seattlu) in jutri ponoči (v Chicagu), zatem pa se bosta dvoboja nadaljevala v Salt Lake Cityu in Orlandu. Igra se na 4 zmage.
Chicago (1) - Orlando (2) 121:83 (1:0 v zmagah)
C: Jordan 21, Pippen 18, Longley 14-7:9 iz igre, Kerr 14-4 trojke, Rodman 13 toCk - 6:10 iz igre, 21 skokov, KukoC 12 točk, 10 asistenc, 6 skokov
O: A.Hardaway 38 -15:21 iz igre, 0’Neal 27
Seattle (1) - Utah (3) 102:72 (1:0 v zmagah)
S: Kemp 21 -10:11 iz igre, Payton 21, Schrempf 14, Havvkins 13
U: K.Malone 21 -10:19 iz igre, Homacek 13, Morris 7, Stockton 4 - 2:10 iz igre, 7 asistenc. (VJ)
Na sliki: Toni Kukoc v boju s Horacom Grantom
FORMULA ENA / VELIKA NAGRADA MONAKA
Olivier Panis presenetljivo zmagal
Panis na zmagovalnem odru (telefoto AP)
MONTE CARLO - Francoz Olivier Panis (Ligier-Mugen Honda) je presenetljivi zmagovalec velike nagrade formule 1 po ulicah Monaka, drugi je bil Britanec David Coulthard (McLaren-Mercedes), tretji pa dmgi Britanec Johnny Herbert (Sauber-Ford V10). K uspehu Panisa sta največ pripomogla Anglež Damon Hill in svetovni prvak Nemec Michael Schumacher, ki sta odstopila.
Čeprav je Panis vedel, da je njegov dirkalnik v odličnem stanju, saj je na zadnjem prostem treningu dosegel celo najhitrejši čas, pa si svoje prve zmage v karieri ni predstavljal niti v snu. »To je fantastično. Celo življenje stremiš k zmagi v formuh 1, sedaj vam ne morem opisati teh občutkov.« Seveda se v moštvu Ligierja zavedajo, da je njihova prva zmaga po letu 1981, ko je v Kanadi slavil Jacques Laffite, prišla po spletu neverjetnih okoliščin. Že po 50 sekundah vožnje je odstopil svetovni prvak Schumacher, ki je v preveliki želji na mokrem cestišču zletel v ograjo. »Ovinek sem hotel Cim bolje izpeljati, vendar sem Sel enostavno prehitro. To je Cisto moja napaka, Cesar se dobro zavedam.« V tem trenutku je bil vodilni v skupnem seštevku Anglež Damon Hill že v vodstvu in ga uspešno branil vse do zanj nesrečnega 41. kroga. »Ves krog mi je svetila lučka motorja, tako da sem vedel, da je nekaj narobe.« Njegovemu VVilliamsu Renaultu je razneslo motor in Hillovih sanj o prvi zmagi v monaski kneževimi je bilo konec. To je pomenilo, da je vodstvo prevzel Francoz Jean Aleši, ki pa tudi ni imel sreče
s svojim vozilom. V 56. krogu je moral na rutinsko menjavo koles, vendar se je moral že po treh krogih znova vrniti v bokse zaradi okvare vzmetenj na zadnjih kolesih. Okvara je bila prehuda, da bi Aleši lahko nadaljeval dirko, tako da je vodstvo prevzel Panis in ga obdržal do konca. Francoz je imel Se vec sreče, saj so morali organizatorji skrajšati dirko, ki se je že zavlekla v tretjo uro, Cesar pravila ne dovoljujejo.
V skupnem seštevku ni prišlo do večjih sprememb. Na vrhu je z veliko prednostjo Se naprej Hill (43 toCk), drugi je z 21 točkami zaostanka njegov moštveni kolega Jacques Ville-neuve, tretji pa je Schumacher (16 toCk).
Izidi: 1. Panis (Fra, Ligier-Mugen Honda) 2:00:45.629 (povprečna hitrost 124.014 km/h),
2.	Coulthard (VB, McLaren-Mercedes) + 4.828,
3.	Herbert (VB, Sauber-Ford V10) + 37.503, 4. Frentzen (Nem, Sauber-Ford) + 1:05.532, 5. Salo (Fin, Tyirell-Yamaha) + 4 krogi, 6. Hakkinen (Fin, McLaren-Mercedes) + 4 krogi, 7. Irvine (S. Irs, Ferrari) + 6 krogov; vrstni red voznikov za SP: 1. Hill (VB) 43 točk, 2. Villeneuve (Kan) 22, 3. Schumacher (Nem) 16,4. Aleši in Panis (oba Fra) 11,6. Coulthard (VB) 10, 7. Irvine (S. Irs) 9, 8. Barrichello (Bra) in Berger (Avt) 7,10. Hakkinen (Fin) 6; vrstni red konstruktorjev: 1. Wil-liams-Renault 65 točk, 2. Ferrari 25, 3. Benet-ton-Renault 18,4. McLaren-Mercedes 16, 5. Li-gier-Mugen-Honda 11, 6. Jordan-Peugeot 8, 7. Suaber-Ford V10 7, 8. Tyrrell-Yamaha 5, 9. Footwork-Hart 1.
NOVICE
Pretep v Veroni
Bologna je z zmago proti Luccheseju bistveno povečala svoje možnosti za napredovanje v A ligo. Vodilna Verona prestopa še ni dočakala. Proti Palermu je igrala neodločeno 0:0, v slačilnici po tke-mi pa se je med igralci obeh ekip razvnel pretep. Ravanne je izpadla v C ligo.
Izidi 35. kola: Ancona - Genoa 2:3, Avellino - Perugia 1:1, Bologna - Luicchese 2:0, Brescia - Cosenza 4:1, Andria - Reggiana 1:1, Foggia - Cesena 1:0, Verona - Palermo 0:0, Reggina - Pescara 1:0, Salemita-na - Pistoiese 2:1, Venezia - Chievo 0:0.
Vrstni red: Verona 62, Bologna 56, Reggiana 55, Sa-lemitana in Perugia 54, Lucchese 50, Palermo 49, Genoa in Cosenza 47, Cesena 46, Venezia in Foggia 44, Pescara 43, Andria, Brescia in Avellino 42, Chievo 41, Ancona 39, Reggina 38, Pistoiese 32.
Hit Gorica obdržal prednost
Izidi 22. kola v 1. slovenski nogometni ligi: Rudar Velenje - Maribor Branik 1:1, SCT Olimpija - Mag Korotan 2:1, HIT Gorica - Beltinci 2:1, Primorje -Biostart Publikum 4:1, Mura - Izola 7:0. Vrstni red: HIT Gorica 64, SCT Olimpija 58, Mura 52, Maribor 47, Rudar in Primojre 45, Biostart 44, Beltinci 43, Mag 41, Izola 8.
Svetovni rekord in zmaga slovenskih kegljašic
Slovenska ženska kegljaška reprezenzanca v postavi Jožica Šeško, Antonija Urbanc, Ljubomira Tkalčič, Mira Grobelnik, Marika Kardinar in Biserka Petak je na svetovnem prvenstvu v Pragi dosegla nov svtovni rekord v ekipnem tekmovanju (2782 podrtih kegljev) in osvojila zlato kolajno.
Muster kralj Fora Italica
RIM - Prvi nosilec Avstrijec Thomas Muster je v finalu teniškega turnirja v Rimu (2, 2 milijona dolarjev nagradnega sklada) premagal Nizozemca Richarda Krajicka s 6:2, 6:4, 3:6, 6:3. Muster je z drugo zaporedno zmago na odprtem prvenstvu Italije znova dokazal, da je glavni favorit za slavje na prvenstvu! Francije v Parizu.
Grafova v Berlinu devetič prva
BERLIN - Prva igralka sveta Nemka Steffi Graf je v finalu mednarodnega prvenstva Nemčije v Berlinu premagal Slovakinjo Karmo Habsudovo s 4:6, 6:2 in 7:5. Šestindvajsetletna Grafova je za deveto turnirsko zmago na tem tekmovanju dobila 200 tisoC dolarjev. Habsudova (števila K5 na svetu) je prvič v karieri igrala v finalu turnirja WTA.
Danes draga tekma Stefane! - Teamsystem
Danes bo v milanskem Forumu druga finalna tekma konCnice italijanskega košarkarskega prvenstva med Stefarielom in Teamsystemom. V prvi tekmi v Bologni je Teamsystem zmagal s 77:73. Tekma se bo pričela ob 17. uri, neposreden prenos pa bo po raitre. Prvak bo moštvo, ki bo trikrat zmagalo, tretja tekma pa bo v soboto, 25. t.m. v Casalecchiu.
»Azzurri« drugič uspešni
Italijanska odbojkarska reprezentanca je premagala Bolgarijo tudi v drugi tekmi 2. kola svetovne serije. V Mestrah so »azzurri« zmagali s 3:1, Bolgare pa so resnično nadigrali samo v zadnjem setu, saj sta prej pri njih pešala sprejem in servis.
Italija - Bolgarija (14:16,15:9,15:11,15:10)
IT AT,TJA: Bernardi 6+22, Bovolenta 1+6, Giani 4+7, Bracci 2+15, Gardini 5+17, Tofoli 1+2, Sartoretti 0+1, Galli 5+7, Papi 7+9, Zorzi 6+13, Gravina 1+0. BOLGARIJA: Ivanov 2+2, Najdenov 4+22, Jeljazkov 9+31, Ganev 5+9, Stoev 6+21, E. Ivanov 1+3, Uzunov 4+8, Arsov 3+7, Konstantinov 1+2. Stanje v skupinah, A: Kuba -. Brazifija 2:3, Španija -Argentina 0:3. Vrstni red: Kuba 6, Španija 4, Argentina 2. Skupina B: Grčija - Nizozemska 1:3. Vrstni red: Italija 8, Bolgarija in Nizozemska 4, Grčija 0. Skupina C: Kitajska - Japonska 1:3, Rusija - Kitajska 3:1. Vrstni red: Rusija 8, Japonska 4, Kitajska 0.
Malo možnosti za SAK
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v 28. kolu prvenstva v 2. avstrijski zvezni ligi v gosteh sicer iztržili točko (1:1 proti ekipi Flavia Solva iz Štajerske), toda možnosti za obstanek v figi so le še teoretične narave. Dve tekmi pred koncem prvenstva je SAK s 26 točkami še naprej na 15. in predzadnjem mestu na lestvici, zaostanek do (od) rešilnega 13. mesta pa znaša pet toCk. Da bi se nogometaši SAK le še rešili pred izpadom, bi morali v zadnjih dveh tekmah slaviti visoke zmage, hkrati pa bi morala Obenvart (trenutno 30 toCk) in St. Polten (31 točk) kot sotekmeca za izpad obe tekmi visoko izgubiti. V tak čudež pa verjamejo niti veC največji optimisti in tudi ne vodstvo kluba. (Ivan Lukan)
Tabarez s 1. julijem Milanov trener
MILAN - Oscar VVashington Tabarez bo uradno prevzel trenersko mesto državnih prvakov Milana s 1. julijem. Tako je vCeraj sporočilo Milanovo vodstvo.
NOGOMET / 3, AL ZA NAPREDOVANJE
Brežani izgubili v zadnji minuti
Doma jih je premagala ekipa Tagliamenta V poprvenstvu 3. AL gladek poraz Doline
Tagliamento - Breg 2:1 (0:0)
BREGOV STRELEC: Naldi v 87. min.
BREG: Cecchini, Maiorano, Paoletti, Laurizza, Sancin, Švab, Olenik (Slavec), Buzzi, (SirCelj), Paoli (Prašelj), Vuk, Naldi.
Po več kot petih mesecih, točneje od 14. decembra lani, so Brežani utrpeli poraz. Takrat so povsem zasluženo izgubili (1:4) proti Gaji, tokrat pa So, žal, ostali praznih rok, in za nameček le v 90. minuti po zelo izenačenem srečanju. Ekipi sta igrali zadovoljivo in sta imeli več priložnosti za zadetek. Najzrelejšo je zapravil 'Slavec, ki je iz ugodnega položaja poslal neverjetno mimo vrat. Domačini so povedli v 70. minuti po akciji iz prostega strela. Tri minute pred koncem pa je Naldi, po Prašljevi podaji s krila, z glavo izenačil. Plavi so uvideli možnost za zmago, zato so se podali v napad, kar pa so izkoristili igralci Tagliamenta, ki so prav v 90. minuti v protinapadu dosegli zmagoviti zadetek.
OSTALI IZIDI: Muzzanese - Sagrado 1:0, Magnago Libero . Savognese 0:1.
LESTVICA: Muzzanese 6, Tagliamen-
to in Breg 4, Savognese 3, Magnago Libero in Sagrado 2, Pordenone Aurora 0.
PRIHODNJE KOLO (29.5. ob 17.00): Breg - Muzzanese. (E.B.)
3. AMATERSKA ALIGA
POPRVENSTVO
Dolina - Pocenia 0:2 (0:0)
STRELCA: Feltrin v 75. min., Agno-letti v 90. min.
DOLINA: Corrente, Sibilja, P. D’Agnolo, Babudri, Udovičič (Massimo Ota), Rapotec, S. D’Agnolo (Luisa), Fle-go, Lovriha, Marussi, Curzolo, Bozzi (Kariš).
Dolinčani se poslavljajo iz poprvenst-va s tremi zaporednimi porazi. Tudi tokrat so varovanci trenerja Trona popustili prav na koncu. Srečanje je bilo vseskozi malo zanimivo. Obe ekipi sta najverjetneje že premišljevali o počitnicah. Zaradi tega igra ni bila navdušujoča. Izid bi se prav gotovo ne spremenil, če bi v zadnjih 15 minutah domačini ne rahlo popustili in omogočili gostom, da so dosegli dva zadetka ter tako tudi zmagali.
(E.B.)
Primorje: v nedeljo odločilna tekma z Lignanom
V drugi tekmi končnice za sestavo prednostne lestvice med tretjeuvrščenimi moštvi v rednem delu 1. amaterske nogometne lige je Lignano s 3:2 (1:1) premagal Virtus. O zmagovalcu tega mini troboja bo torej odločala nedeljska tekma na Proseku (ob 16.30) med Primorjem in Lignanom. Ne bo šlo zgoj za formalnost, ker napovedana združitev med Seveglianom in Palmanovo bi zmagovalcu dejansko odprla pot v promocijsko ligo. Primorje pa mora zmagati, saj bi mu neodločen izid ne zadostoval, ker ima naše moštvo slabšo razliko v golih.
___NOGOMET / SUPERPOKAL AMATERJEV
Z zmago v Koprivnem Juventina v polfinalu Bazoviška Zarja izločena
Štandrežci igrajo v soboto proti Tamaiu
Capriva - Juventina 0:1
(0:1)
STRELEC: Tabaj v 15. min.
JUVENTINA: Zanier, Kavs, Tommasone, Tre-visan, Villani, Candutti, Kovic, Braida (Macuzzi), Tabaj, Montina (Padova-ni), D. Trampuš (Cecotti).
Juventina je v četrtfinalu za superpokal tudi v gosteh premagala Ca-privo in se tako uvrstila v polfinale, v katerem bo v soboto ob 20.30 (po vsej verjetnosti v Gonarsu) igrala proti Tamaiu.
Nedeljsko srečanje je bilo zanimivo, dopadljivo, vsaj glede na to obdobje, ko ekipe ne trenirajo s polno paro in je tudi viden padec v formi, bila pa je preveč živčna tako na samem igrišču kot ob robovih le-tega.
Domači navijači pa se spet niso »proslavili«, saj so večkrat tudi grobo žalili naše igralce in same gledalce. Skratka, zares žalostno je, da tudi na tekmah tega pokala, ki bi morale biti le končno slavje za vse nogometaše in njihove navijače, pride do nešportnega obnašanja.
Tako ali drugače, Juventina se je povsem zasluženo uvrstila v polfinale, saj je igrala bolj trezno, umirjeno in predvsem taktično boljše od gostiteljev. Juventina je bila boljša, čeprav je morala igrati od 50. minute z desetimi nogometaši, ker je bil izključen Kavs zaradi dvojnega opomina. Naše moštvo je imelo tudi veliko več priložnosti za zadetek od
JADRANJE / NEDELJSKI REGATI
Čupa in Sirena nista imeli sreče
Vreme jo je društvoma zagodlo
Slovensko regatno nedeljo so, žal, organizatorja Cupa in Sirena ter množično število udeležencev preživeli v zmerno oblačnem vremenu ter povsem nekonstantnem vetru vzhodniku, ki je bodisi v Barkovljah, kot v Sesljanu onemogočil vsakršno preizkušnjo. Pri Cupi je bila v programu prva conska regata pokala Prvo jadro (najmlajši) razreda optimist veljavna za consko prvenstvo. Regate se je udeležilo 25 jadralcev iz devetih klubov, enajste cone, organizatorju pa je žal ob izmenjavi šibkega vzhodnika ter za-padnika uspelo izpeljati le polovico posamične preizkušnje (dve predvideni). »Zal« je še toliko bolj poudarjen glede na to, da sta bila vse do prekinitve na prvem ter drugem začasnem mestu čuparja Danjel Picculin ter Jaro Furlani.
»Fanta potrjujeta solidno formo«, je med drugim dodal trener Benčič, ki si med drugim obeta, da tio prihodnji teden v Trstu drugi conski regati bog eol bolj naklonjen.
Pri Sireni je bil na sporedu pokal Sirena evropa, razreda lazar ter evropa, veljavni za conske selekcije. Polnoštevilčna udeležba je štela 32 laseristov (22 standard ter 10 radial) ter 12 tekmovalcev evrope. Cu-pino ekipo laserjev sta sestavljala Mitja Bužan in Danjel Toscano, barve Sirene pa so v razredu evropa zastopali Miran Guštin, Dejan Košuta) Andrej Močilnik ter Paolo Tomšič. V dopoldanskih je sicer rahel vzhodnik obetal sk--omno regato. Po prvem poskusu Starta pa je ob zaporednih menjavah vetra organizator bil prisiljen regato prekiniti ter jo presta-viti na še nedoločen datum koledaja FIU. Po besedah udeležencev sta oba kluba
sprejela tekmovalce v prijaznem jadralskem duhu, nudila dobro organizacijo ter obilno zakusko.
(Domeniš)
V Miljah ste se Cupini jadrnici dobro obnesli
Izpred Milj je v nedeljo jadralno društvo Milje (CVM) organiziralo mednarodno regato za spomladanski pokal za kajutne jadrnice kategorije open. Regata se je že od vsega začetka začrtala v znamenju rahlega nestabilnega vzhodnika, vsekakor pa je organizatorju le uspelo ob vetru, ki je nihal od 0 do 9 m na sekundo, izvesti dve preizkušnji na regatnem polju tipa čopič. Trideset posadk iz Italije in Slovenije je bilo porazdeljenih v štiri kategorije glede na skupno zunanjo dolžino plovil. Obeh preizkušenj so se udeležili tudi dve Cupini jadrnici, in sicer Aletea (Aleks Bezin) ter Alibaba (Nadja Kanalac). Bezin je s svojo jadrnico privedel na 5. mesto najvišje kategorije, Alibaba pa je zasedla 9. mesto 3. kategorije. V absolutni lestvici je prepričljivo zmagal Angelo Rosso (SVBG-Crivellaro), ki je v obeh prikušnjah zadal svojim zasledovalcem velik zaostanek. Naslednji teden je v programu za kajutne jadrnice pokal mesta Tržič, pri Sireni pa se že pripravljajo na 31. maj ter 1. junij za že klasično regato Trst - Brioni. '
KONČNI VRSTNI RED: 2. kategorija: 1. Angelo Rosso (Crivellaro SVBG); 5. mesto: Aletea Bezin (JK Cupa), 3. kategorija: Caos-Bor-tolotti (Guamieri CDVM), 4. kategorija: Vagabonda (De Marchi CDVM), 5. kategorija: 1. Surucucu (Kljakovič JCP)
(Domeniš)
____KOŠARKA / POMAGAL BI LAHKO TUDI DOM_
0 napredovanju Cicibone bo odločalo zadnje kolo
Boj za žogo bo v zadnjem kolu srdit
C2LIGA
Košarkarji Bora Radenske so sklenili letošnjo sezono z zmago v gosteh na račun goriškega Arteja, kljub temu pa se Krečičeva ekipa ni izognila izpadu iz lige, saj je Udinese premagal Spilimbergo in ima tako na končni lestvici dve točki več od Bora. O zmagi belozelenih ni kaj dosti povedati, saj so domači košarkarji zaigrali dobro le v prvem polčasu, borovci pa so nadoknadili 10 točk zaostanka, v drugem polčasu pa so si nabrali odločilno prednost predvsem po zaslugi Davida Ba-rinija in Carbonare ter s solidno obrambo. V Borovem taboru bo sedaj na vrsti čas za razmišljanje in za postavitev novih smernic za pripravo naslednje sezone, saj je bilo nekaj na-
pak, tako pri vodstvenem kadru (odbor KK Bor), kot pri vodstvu ekipe in pri igralcih samih, ki so dokazali, da bi si lahko mimo zagotovili obstanek v ligi (koliko zamujenih priložnosti!). Ob tem pa bo v poletnem času najbrž tudi prišlo do kakšnih važnih premikov pri košarkarski federaciji (odvisno bo tudi od tega, če bosta napredovala Don Bosco (iz Čl v B ligo) in Martignacco (iz C2 v Gl ligo), kar bi lahko privedlo do tega, da bi Radenska ohranila status C li-gaša.
Arte - Bor Radenska 72:83 (42:40)
ARTE: Sapio 7, D.Am-brosi 2, Paduan 17, Braida 14, Furlan 3, Massari 2, Guerra 4, A.Ambrosi 2, Viola 13, Bregant 8
BOR: Spadoni 5, Susani
6, Perčič 6, D.Barini 26, Carbonara 16, M.SimoniC 9, Bosser, Rasman 8, Petti-rosso, Grbec ); trener Krečič.
Sodnika: Pituello in De-gli Onesti (Videm)
D LIGA
V predzadnjem kolu D lige je Cicibona po pričakovanju pregazila skromni in okrnjeni Acli iz Trsta in tako ohranila prvo mesto skupno s Cusom, ki je tesno premagal Inter 1904. To pomeni, da bo o napredovanju odločalo zadnje kolo, v primem, da Cicibona in Cus sklenita sezono z enakim številom točk pa celo dodatne tekme. V zadnjem kolu bo Helvetius obiskal Gorizia-no, ki si najbrž še grize nohte, saj je veljala za glavnega in nespornega favorita, v prvem delu pa je s Ci-cibono doživela pravi polom. Plavobelim se torej obeta težka naloga, Furlanovi varovanci pa bodo seveda zaigrali z zvrhano mero motivacije. Tudi Cus bo v zadnjem kolu odpotoval v Gorico, kjer ga čaka Dom Agorest. Domovci, ki so v tem kolu utrpeh nov poraz, bi lahko Se drugič letos pomagali Ciciboni (premagali so že Gorizia-no), Cus pa že dalj časa igra zelo učinkovito in be-lordeči bi lahko razmišljali o uspehu le, če bi se tekme lotih z maksimalno angažiranostjo. V 29. kolu so praznih rok presenetljivo spet ostali Kontovelci, ki so se drugič letos poklonih točki poprečni peterki Lega Nazionale.
Cicibona Helvetius -Acli Ts 103:72 (45:28)
CICIBONA: Persi 4 (-, 2:4, -), Filipčič 19 (9:11, 5:5, 0:3), Jogan 9 (5:6, 2:2, -), Pieri 21 (8:10, 5:11, 1:2), A.Zuppin 23 (4:5, 8:9,1:1),
Possega 4 (-, 2:4, -), Tomšič 18 (1:2, 4:7, 3:7), P.Furlan 2 (-, 1:4, -), Križmančič 3 (1:3, 1:4, 0:2); trener L.Fur-lan.
Met za dva 30:50, met za tri 5:15, skupno 35:65 (54%), pm 28:37. SON: 28. 3T: Tomšič 3, A.Zuppin 1, Pieri 1.
ACLI: Terreni 5, Dussi 2, Karis 7, Callini 27, Franca 6, Barzelogna, Cutazzo 6, Baroncini 10, Blasina 9; trener Puissa. SON: 31. 3T: Callini 4, Franca 1.
(VJ)
domače ekipe, ki je resno ogrozila Zanierjeva vrata le v dveh priložnostih.
Standreško moštvo je zmagoviti zadetek doseglo v 15. minuti: Montina je preigral dva nasprotnikova igralca, prodrl po levi in podal v kazenski prostor Tabaju, ki je z glavo žogo poslal v mrežo.
Za ponoven uspeh je treba pohvaliti vso ekipo, posebno pa mlajše igralce, ki so tudi tokrat pokazali, da so se izvrstno vključili v Juventinin ustroj, ki v tej sezoni deluje skoraj brezhibno.
Porcia - Zarja 2:0 (0:0)
ZARJA: Kočevar, Dus-soni, Grgič (Lorenzi), Štrukelj, Kalc, Sclaunich, Titonel, Sabini, Ravalico, Altarac, Prisco.
Bazoviška ekipa je s porazom v Porcii v su-perpokalu sklenila, sicer izredno uspešno sezono, ki je prinesla našemu moštvu tudi napredovanje v promocijsko ligo. Zarja je v Porcii nastopila z zelo okrnjeno postavo, saj je igrala brez več standardnih igralcev, kot so Ispiro, Gregorič, Osmanhodžič, Tognetti in Ferluga. In tudi brez vseh teh igralcev so se zarjani enakovredno upirali gostiteljem ves prvi polčas. Po zadetku, Iti pa so ga zelo poceni dobili, so popustili in gostitelji so prezveli podbudo v svoje roke ter dosegli še drugi zadetek tik ob izteku srečanja.
Zarjini nogometaši si bodo tako lahko končno odpočili. Za odbornike pa počitka ni, saj bo treba resno zasnovati načrte za bodočo sezono.
KOŠARKA / IZIDI IN LESTVICE
Moška C2 liga
IZIDI 30. KOLA: Ardita - Itala San Marco 93:101, Arte - Nor Radenska 72:83, Pagnacco -Manzano 110:111, Intermuggia - Virtus Friuli 98:91, Porcia - Martignacco 86:78, Sgt - Barco-lana 107:90, Staranzano - Pom Tržič 65:60, Udinese - Spilimbergo 88:75.
KONČNI VRSTNI RED: Martignacco 52, Itala San Marco 44, Manzano in Pom Tržič 42, Ardita 38, Porcia 36, Pagnacco 32, Sgt, Spilimbergo in Intermuggia 28, Staranzano 26, Barcolana 24, Udinese 22, Bor Radenska 20, Arte 12, Virtus Friuli 6.
Martignacco v play offu, Bor Radenska, Arte in Virtus Friuli v D ligi.
Moška D liga
IZIDI 29. KOLA: Helvetius Cicibona - Acli Fanin 103:72, Infoter - Scoglietto 91:82, Grado -Acli Ronchi 62:63, Inter 1904 - Cus Trieste 80:83, Isonzo Senators - L argo Isonzo 79:78, Kontovel - Lega Nazionale 52:58, Libertas - Mo-mo Gib 87:72, Santos - Dom Agorest 108:94.
VRSTNI RED: Helvetius Cicibona in CUS Trieste 46, Infoter in Santos 42, Grado 38, Acli Ronchi 36, Inter 1904 in Dom Agorest 30, Kontovel 28, Momo Gib 24, Lega Nazionale 22, L argo Isonzo in Libertas 20, Acli Fanin 16, Isonzo Senators 14, Scoglietto 10.
PRIHODNJE KOLO: Dom Agorest - Cus Trieste, Infoter - Helvetius, Inter - Ronchi, Kontovel - Scoglietto, L argo Isonzo - Acli Fanin, Lega nazionale - Santos, Libertas - Isonzo Senators, Momo Gib - Grado.
ŠPORT
Torek, 21. maja 1996
ODBOJKA / KONEC PRVENSTEV
Za večino je naporov konec
Slogašice v ploy offu s Trevisom, Brescio in Cuneom - Potiti se morajo tudi vaiovke
Odbojkarska prvenstva so se torej končala. Sicer ne za vse. Igralke Koimpexa čakajo nezaželjene dodatne tekme v play offu za prestop v B2 ligo, Se vedno pa se potijo tudi odbojkarice Vala zadružne banke v nelahkem boju za napredovanje v deželno C2 ligo. Dodatnemu naporu so se odrekli odbojkarji Soče Sobema (o vzrokih poročamo na drugem mestu), ki so z uvrstitvijo na šestem mestu dosegli dosti več kot so pričakovali.
Zadnje kolo je bilo pomembno samo Se za odbojkarice Koimpexa, ki bi z zmago v derbiju z borovkami obdržale četrto mesto, s katerim bi po reorganizaciji prvenstev napredovale v višjo ligo. Toda derbi je osvojila »napačna« ekipa (a takšna so pravila športa) in slogašice so se po petem zaporednem porazu znašle na 5. mestu, Cavazzale pa je z devetimi zmagami v zadnjih enajstih kolih kronal zasledovanje, v možnost katerega sredi aprila bržkone še sam ni verjel. Najboljša uvrstitev Sloginih odbojkaric, odkar društvo nastopa v Cl ligi, ima torej zelo grenak priokus. Upati je, da si bodo igralke takoj opomogle od šoka in do višje lige prišle preko kvalifikacij (začele se bodo v soboto), ki pa bodo bržkone zelo naporne, saj jih čakajo tekme z ekipami iz Trevisa (Albatros), Brescie in Cunea. V B2 ligo bosta prestopili dve šesterki. Sreča v nesreči je v tem, da bo Koimpex v gosteh med tednom odigral le eno tekmo in to v najmanj oddaljenem kraju, v Trevisu.
Borovke so se z zelo dobrim koncem sezone povzpele na končno 8. mesto, kar pa še vedno ostaja njihova najslabša uvrstitev v zadnjih štirih sezonah. Brez poškodb
bi bil play off v njihovem dometu, to na primer potrjuje tudi to, da so med letom enkrat premagale tako Porcio kot Cavazzale, ki bosta v naslednji sezoni igrala v B2 ligi-
Poraz v Sedicu ni spremenil končne uvrstitve drugoli-gaša Imse. To je najboljša uvrstitev Goričanov v B2 ligi in predstavlja spodbudo za to, da bi že v prihodnji sezoni (leto prej kot so načrtovali) poskusili preboj v BI ligo, vendar je ta cilj odvisen od marsikaterega faktorja, v prvi vrsti od finančnega, saj je še vedno pod vprašajem tudi potrditev sponsorja Imse.
Poraz v derbiju s Pallavo-lom slogašev res ni mogel potreti, saj se je njihova izredna sezona (z napredovanjem) končala že mnogo pred sobotnim kolom. Na koncu so pristali na 4. mestu, a le dve točki od drugo-vrščenih Laguno in Santa Giustino. Sobotni derbi je bil za obe ekipi nepomemben, bolj motivirana pa je bila mestna šesterka. Slogaši so nastopili brez Riolina, po dolgem času pa sta več igrala Zuccon in Rovere, slednji celo na centru. »Score« slogašev: Božič 4+13, Stabile
5+13, A. Kralj 2+11, Zuccon 1+3, D. Kralj 5+13, Gač 3+0, Rovere 6+8, Strajn 0+0, Volčič.
V C2 ligi so bile tudi v soboto, kot skoraj vedno v zadnjih kolih, dekleta bolj uspešna od fantov. Zmaga je igralkam 01ympie K2 šport prinesla na koncu celo tretje mesto, saj je Vivil nepirčako-vano izgubil proti ekipi Ri-storante del Doge. Ta uvrstitev Goričankam ne bo prinesla napredovanja, njihova sezona pa seveda ostaja nadvse pozitivna, saj so bile v ligi novinke. Sokol se je poslovil z zmago v Farri in končal prvenstvo na zadovoljivem 8. mestu. Poleg Martignacca se po več letih v državno ligo vrača tudi Torriana. Obe moški ekipi sta potegnili krajši konec, toda razočaral je predvsem Bor Fortrade, ki je točki prepustil Prati. 01ympia je imela na drugi strani mreže težjega nasprotnika. V Cl ligo sta napredovala Eltor iz San Giovannija al Natisone in Ideal Sedia Buia, ki je v dramatičnem direktnem dvoboju za 2. mesto v gosteh premagal Porcio.
Cas podrobnejših obračunov še pride.
(ak)
VELIKO PRIZNANJE
Matej Černič med kandidati za mladinsko državno vrsto
Valov tabor je včeraj fax iz Rima naravnost osrečil. Mladi Matej Černič je bil namreč uvrščen v ožji izbor osemnajstih kandidatov za nastop na evropskem prvenstvu v Izraelu za igralce do 18. leta starosti. Sedemnajstletni Matej je bil povabljen na skupne priprave reprezentance, ki bodo od 1. do 8. junija v Lan-cianu pri Chietiju. V izboru igralcev letnikov 1977 in 1978 so sami igralci, ki prihajajo iz klubov Al in A2 lige (na primer Sisley, Alpitour, Day-tona in Cariparma), izjemo - poleg Cemica - predstavlja le še igralec drugoligaša Roma-gnano. Na EP in predhodne turnirje na Poljskem, v Rusiji in na Sardiniji bo odšlo dvanajst igralcev.
Matej, ki prihaja iz vrst Soče in je v zadnjih treh letih igral pri združenih ekipah v okviru OK Val, je letos naravnost zablestel v
prvenstvu B2 lige, v katerem je kot debitant presenetil vse poznavalce, očitno pa prepričal tudi zveznega trenerja Angela Loren-zettija.
Ce pomislimo, kakšno mesto zavzema trenutno italijanska odbojka v svetovnem merilu, pomeni povabilo za mladega Cemica resnično izredno spodbudno priznanje in je tudi za našo goriško moško odbojko nekako nagrada za dolgoletna prizadevanja na mladinskem področju.
Soča se je odpovedala play offu
Soča Sobema si je v moški Cl ligi z uvrstitvijo na 6. mestu priborila pravico do igranja dodatnih tekem za napredovanje, vendar se je tej možnosti odpovedala. O vzrokih za ta sklep smo vprašali predsednik društva Marjana Cemica:
»O tem, da ne bi igrali play offa, smo se z igralci in trenerjem Jakopičem pogovorili že sredi preteklega tedna, dokončen sklep pa je padel po sobotni tekmi. V play offu so nas čakala izredno oddaljena gostovanja v Pine-rolu, Vogheri in Bergamu. Dvakrat bi morali na pot med tednom ob delavnikih. Pokazalo se je, da bi bil to za nekatere igralce prehud napor. Tveganje, da ne bi bili
kos nalogi, je bilo precejšnje, zato je po treznem premisleku soglasno prevladala odločitev o nenastopanju. Vendar so še drugi razlogi. B2 ligi bi se odpovedali tudi, če bi zmagali v play offu. Nekateri igralci, kot na primer Lutman, so že povedah, da ne bodo več igrali, Muscau in Sfiligoj sta se že prej umaknila, in tudi finančno stanje je zelo kritično, saj nam je podjetje Sobema že sporočilo, da ne namerava obnoviti sponsorizacije. Bomo vsekakor vztrajali v Cl ligi, kakšna bo ekipa pa bo odvisno tudi od pogovorov z Valom in 01ympio,« je povedal predsednik Soče, ki je prvenstvo svojega moštva ocenil kot zelo uspešno, glede na to, da je bil začetni cilj obstanek v ligi.
Obvestila
NAMIZNI TENIS / TROFEJA TREH BENEČ1J
ŠD PRIMOREC vabi svoje člane na 30. redni občni zbor, ki se bo vršil v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
TPK SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija.
Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, št. 32.
TPK SIRENA - sekcija Športnega ribolova obvešča, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 -vsak četrtek od 19.30 dalje tečaj za spoznavanje metod tehnike in opreme Športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci!
Kras Telital je v Roveretu osvojil šest prvih, pet drugih in tri tretja mesta
Organizator se žal ni izkazal - V absolutni kategoriji prva Vanja Milič
Krasovi pingpongaši so se konec tedna množično udeležili prvenstva treh Benečij v tridentinskem Roveretu. Organizator domače društvo San Rocco žal ni bilo kos velikemu številu prijavljenih. V časovni stiski so prene-sli nekatere tekmovanje na drugi dan, tako da sta naša veterana Edi Bole in Sonja Mihč prišla zastonj, odpadla pa so tudi tekmovanja mladinskih dvojic.
Navkljub temu je kakih dvajset kra-sovcev doseglo 6 prvih, 5 drugih in 3 tretja mesta in še nekaj drugih dobrih uvrstitev. V absolutni kategorij je bila zmagovalka Vanja Mihč, sledili pa sta ji klubski kolegici Ana Bersan in Katja Mihč. Ivana Stubelj se je uvrstila med prvo osmerico, prav tako Lara Posega (Bor). V igri absolutnih ženskih dvojic, sta se v finalu pomerila Kraso-va para Ana Bersan/Vanja Mihč prah paru Katja Milič/Ivana Stubelj. Zmagal je prvi par. V moški konkurenci je nastopil tudi Peter Santini. Nekdanji Krasov dmgokategomik Igor Mihč, ki igra sedaj pri Traminu, je s Tollom slavil v moških dvojicah.
mladinskem sektorju so Kras Teh-
tale! tudi večkrat slavili. Pri mladinkah je zmagala Vanja Milič pred sestrično Katjo Mihč, tretja je bila Ivana Stubelj. Pri naraščaj-nicah je bil zmagovalni oder tudi ves Krasov. Na najvišjo stopnico je stopila Daša Bresciani (na sliki) in druga je bila Kristina Stubelj, tretja Nina Milič.
Presenečenje je prinesel Uroš Fabiani kot prvouvrščeni med dečki. Pri deklicah pa je zmagala Martina Milič. Pri najmlajših je srebro osvojila Sara Sardo.
Med prvo osmerico so prišli: Giada Vidoni (najmlajše), Martina Tretjak in Nataša Dogha (deklice) in Boštjan Mihč (dečki). Manj srečen žreb sta imela Miran Bole (najmlajši) in Jurij Verč (dečki), ki sta imela v svoji skupini ka-
snejša finalista. Med mladinci sta Gorazd Milič in Peter Santini zasedla 9. do 16. mesto. Gorazd je v osmini finala izgubil z bronastim Mesarolijem, Peter pa je z 1:2 v setih podlegel Bo-nociniju. (J.J.)
ODBOJKA / IZIDI IN LESTVICE
Moška B2 liga
IZIDI 26. KOLA
Sedico - Imsa 3:0 (15:8, 15:8, 15:11), Volley Pordenone - San Miguel 1:3 (11:15, 7:15, 15:6, 12:15), Marconi - Concesio 0:3 (13:15, 8:15, 7:15), Colecchio - Carpi 1:3 (15:12, 9:15, 12:15, 10:15), Cus Modena - Sassuolo 0:3 (8:15, 3:15, 10:15), Isola Verona - Cavriago 3:0 (15:7, 15:12, 15:8), Asola - Bussolengo 3:2 (15:6, 9:15, 10:15, 15:9, 15:12).
KONČNI VRSTNI RED
Sassuolo 48, Bussolengo 42, Sedico 38, San Miguel 34, Imsa 30, Concesio in Marconi 26, Isola, Asola in Cavriago 24, Volley Prdenone 18, CUs Modena 16, Carpi 10, Collecchio 4.
Sassuolo in Bussolengo v BI ligi, Sedico in San Miguel v play offu, Collechio v Cl ligi, Carpi v play outu.
Moška Cl liga
IZIDI 26. KOLA
Vivil - Santa Giustina 0:3 (5:15, 10:15, 7:15), Ponte Alpi - Povoletto 3:0 (16:14, 15:7, 15:5), Nova Gens - Cessalto 2:3 (15:13, 3:15, 9:15, 15;:11, 13:15), Mogliano - Soča Sobema 3:0 (15:6, 15:8, 15:10), Fincantieri - Lagiuna Light 0:3 (8:15, 3:15, 9:15), Legnago - Fosso 0:3 (12:15, 5:15, 4:15), Pallavolo Trieste - Koimpex 3:1 (15:6, 13:15, 15:12, 15:8).
KONČNI VRSTNI RED
Mogliano 46, Laguna Light in Santa Giustina 40, Koimpex 38, Fosso in Soča Sobema 28, Pallavolo Trieste, Ponte nelle Alpi in Cessalto 26, Fincantieri 22, Nova Gens 18, Vivil 14, Povoletto 10, Legnago 2.
Mogliano, Laguna Light, S. Giustina in Koimpex v B2 ligi, Fosso in Soča Sobema v play offu, Legnago v C2 ligi-
Ženska Cl liga
IZIDI 26. KOLA
Porcvia - Fontane 3:2 (10:15, 15:5, 15:4, 10:15, 15:10),-Coneglinao - CVordenons 3:2 (15:11, 15:17, 12:15, 15:4, 16:14), Battaglino -Volley 93 3:2 (15:10, 10:15, 15:4, 13:15, 15:6), Gemona - Dolo 3:1 (15:10, 16:14, 5:15, 15:13), Cavazzale - Kennedy 3:0 (15:4, 15:2, 15:78), Bmeters - Codogne 3:1 (9:15, 16:14, 16:14, 15:12), Bor Mercantile - Koimpex 3:2 (15:67, 15:9, 4:15, 10:15, 15:11),
KONČNI VRSTNI RED
Battaglino VR 46, Conegliano 40, Porcia 38, Cavazzale (količnik v setih 1, 475) in Koimpex (1, 355) 34, Cordenons 32, Codogne 26, Bor Mercantile 24, Bmeters Bagnaria Arsa 22, Dolo in Volley 93 18, Gemona 16, Kennedy 14, Fontane 2.
Battaglino, Conegliano, Porcia in Cavazzale v B2 ligi, Koimpex in Cordenons v play off, Fo-natne v C2 ligi.
Moška C2 liga
IZIDI 26. KOLA
Orevenire - Grado 3:0 (15:8, 15:6, 15:2), Ma-niago - Torriana 1:3 (15:13, 4:15, 12:15, 11:15), Itely Fojda - Eltor 3:2 (14:16, 15:12, 15:3, 11:15, 15:11), 01ympia CDR - Rojalese 1:3 (9:15, 10:15, 15:7, 14:16), Mossa - VBU Videm 3:0 (15:98, 16:14, 15:12), Porcia - Ideal Sedia 1:3 (10:15, 15:6, 12:15, 10:15), Bor Fortrade - Prata 2:3 (4:15, 15:12, 11:15, 15:12, 5:15).
KONČNI VRSTNI RED
Eltor San Giovanni al Natisone 46, Ideal Sedia Buia 40, Porcia 38, Prevenire 34, Rojalese, VBU Videm, 01ympia CDR in Itelly Faedis 28, Bor Fortrade in Grado 22, Mssa in Torriana 18, Prata 10, VBU Maniago 4.
Eltor in Ideal Sedia v Cl ligi, Prata in Mani-gao v D ligi.
Ženska C2 liga
IZIDI 26. KOLA
Torriana - CVus Videm 3:0 (15:8, 16:14, 15:6), Ristorante del Doge . Vivil 3:1 (125:5, 15:9, 6:15, 15:11), Farra - Sokol 2:3 (15:7, 15:13, 9:15, 11:15, 6:15), Rivignano - Lib. Martignacco 0:3 (13:15, 8:15, 12:15), II Mercato di Selz - 01ym-pia K2 šport 0:3 (12:15, 12:15, 8:15), Fiume Ve-neto - Tracento 3:1 (15:11, 15:6, 14:16, 15:3), Dragon Pub - Asfjr Čedad 3:0 (15:6, 15:7, 15:5) KONČNI VRSTNI RED
Lib. Martignacco 46, Torriana 44, 01ympia K2 šport in Vivil 34, Tarcento in Ristorante del Doge 30, Fiume Veneto 28, Sokol 24, Farra in II Mercato di Selz 22, Dragon Pub 18, Asfjr Čedad 14, Danone Rivignano 10.
Lib. Martignacco in Torriana v Cl ligi, Asfjr in Danone v D ligi.
Ženska D liga
IZIDA 3. KOLA KONČNICE
Sattec - Boem & Paretti 3:2, Val Zadružna banka - Gonars Colorprea 2:3 (15:11, 10:15, 14:16, 15:12, 13:15).
VRSTNI RED
Gonars Coloprea in Boem & Paretti 4, Va Zadružna banka in Sattec Gomma Pordenon 2.
PRIHODNJE KOLO
Val Zadružna banka - Boem & Paretti, Gonars - Sattec Gomma Pordenone.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Torek, 21. maja 1996
f
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4.: KonCno bo napočil trenutek slave: ljudje, ki so spremljali vaš trud, vas bodo bogato nasadili. Ne z denarjem, pač pa s točo pohval, s katerimi vam bodo nadeli nov enoleten jam.
BIK 21.4.-20.5.: Temne slutnje, ki so vam grenile pretekle dni, bodo naposled izginile v nic. Uvideli boste, da v resničnosti niso imele nobene osnove; bile so zgolj plod vaših starih izkušenj.
DVOJČKA 21.5. • 21.6.: Nekdo, ki ste ga doslej malone prezirali, vam bo v kritičnem trenutku ponudil velikodušno pomoč. Končno priložnost, da snamete očala svojih predsodkov in ga spoznate v resnični luči.
RAK 22.6. - 22. 7.: Partner 1» začel brenkati na vaše občutljive strune. Sprva mu boste vračali z enakim, nato pa se boste zaprli vase, se vživeli v sotrpinovo kožo in mu z eno samo besedo odstrli izhod.
LEV 23.7. - 23.8.: Niste še preizkusili niti polovice možnosti, pa že obupujete. Dokler vas bo preplavljal obup, ne rinite naprej; ko se bo nevihta polegla, boste odkrili novo rešitev in poželi zmago,
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Sogovornik vam bo odstiral obzorje za ctozorjem. Spočetka boste nekoliko sumničavi in zadržani, nato pa se boste pogrnimo podali v raziskovanje svetov, o katerih potihem 2e dolgo sanjarite.
HH1NICA 23.9. - 22.10.: Spoznali boste, da zaplet sploh ni bil tako hud, kot je kazalo skozi očala prizadetosti. A vendarle je dobro, da ste si dali duska; potovanje z bremenom zgodovine bi bilo nemogoče.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Vaše počutje bo izrazito nihalo; zdaj boste pretirano Črnogledi, potem pretirano optimistični. Valovali boste, dokler ne boste spoznali, da je ena skrajnost protiutež drugi.
STRELEC 23.11.-21.12.: Razprle se vam bodo nove možnosti poslovnega napredovanja. Ne zagrabite za najugodnejšo, kajti kdo ve, te ne skriva najhujših pasti, niti za najslabšo, kajti zanjo ste predobri.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekdo vas bo hudo ujeal, zato se boste zapletli v spor, A ker boste nastopali s hladnim umom in treznimi argumenti, boste potegnili daljšo in hkrati pridobili novega prijatelja.
VODNAR 21.1. -19.2.: Dan bo poln nepredvidenih nalog m opravkov, zato boste morali znova preložiti tekoče zadeve. Nic hudega, samo da se življenje odvija v smeri, ki odstranjuje slabo in kopici dobro.
RIBI 20.2. - 20.3.: Svojemu notranjemu tiranu, ki vas prisiljuje v misli in dejanja, ki jih nočete, se boste odločno uprli in zavzeli povsem nasprotno držo. Napaka na napako rodi krizo, M ji sledi prebujenje.
JUNAK NANIZANKE ODPADNIK
Lorenze se je poročil
»Do« je dahnil v New Yorku
Televizijski zvezdnik Lorenzo Lamas, ki ga pri nas lahko gledamo v nanizanki Odpadnik, se je v New Yorku poročil z manekenko Shauno Sand. Poročni obred je potekal za zaprtimi vrati pred približno 150 gosti, med katerimi je bilo veliko znanih televizijskih obrazov. Lo-renzova priča je bil njegov prijatelj in soigralec v nanizanki Odpadnik Bran-combe Richmond.
Osemintridesetletni Lorenzo ima rad zakonski stan, saj je to že njegov Četrti zakon. Je tudi oCe treh otrok, medtem, ko je njegova izvoljenka, štirindvajse-
tletna lepotica izredne Čutne lepote, prav tako enkrat že dahnila da. Njuna ljubezenska zgodba je popolna in idilična saj trdita, da sta se zaljubila na prvi pogled. Srečala sta se pred devetimi meseci med snemanjem nanizanke in se že po nekaj tednih zarotila.
Nevesta je pri poročni slovesnosti nosila dolgo in oprijeto belo obleko s pajčolanom, Lorenzo pa si je malo pristrigel bujne dolge lase.
2e pred poroko pa sta zaljubljenca preživela nekaj nepozabnih dni na rajskem otoku Moorea v Francoski Polineziji.
Shauna in Lorenzo med kopanjem na tihomorskem otoku Moorea.
Morilec je bil transvestit
LOS ANGELES - Pred sedemnajstimi leti se je v ameriški zvezni državi Južni Karolini zgodil umor, katerega žrtev je bil Billy Marshall Posey. Ko se je umor zgodil, je bil Posey v družbi ženske, za katero so izginile vse sledi. Kriminalisti so kasneje na podlagi prstnih odtisov ugotovili, da je bila ženska pravzaprav moški -transvestit Freddy Lee Turner. Za njim so razpisali tiralico, a ga niso našli. Ko so ga po sedemnajstih letih vendarle prijeli, so ugotovili, da je medtem že spremenil spol in postal Valena Nico-le Taylor. Zakaj je transvestit umoril Turnerja, viri ne poročajo.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	MOČERAD	ZENSKA, KI KMETUJE	OSEBA, KI OPTIRA	KENNETH	VRISOVANJE	PREDAVA- TEUICANA UNIVERZI	SL. PESNIK (MIHA)	LUIGI ZAMPA	KLARA	IGRALEC	SPOPAD MED DRŽAVAMI	AMER. IGRALEC - (RYAN)	AVTOR: LUKA PIBER	PANOGA	FR. SLIKAR (AUGUSTE)	ETBIN KRISTAN	SVETISLAV	KITAJSKO GLASBILO	STOLETJE	STAR CITROENOV AVTO
ATLETSKA DISCIPLINA													KOSCICAST SADEŽ							
:IZIK. PRAVILC PO AMPERU													ČRNA MASA ZA UMRLIM PALADIJ							
OZNAKA LETA S ŠTEVILKAMI								POPEVKAR STANIČ								SUMERSKI BOG FOTOGRAFIJA				
OCE				SANJE RUSKI ADMIRAL IALEKSAN.I				NEPRIČAKO- VANOST										BOKSARSKA KATEGORIJA	OTOČJE OB VZHODNI AFRIKI	TROPSKI SADEŽ
AMER.JAZZIST THELONIOUS)					NOVA ZELANDIJA			ARALSKO JEZERO					MOČEN KOROBAČ MIKROB							
					BRAZILSKI DIRKAČ			OVOJ SEMENA												
NAČIN VOŽNJE Z AVTOM									ČRNI HRAST	MUSLIMANSKI VERSKI NAUK	POD	IT. LUKA SL. PESNIK (JANI)					DAUSA DOBA KORDILJERE			
NATRIJ			ZDRAVILO				LOJTRA							MESTO V VZHODNI NEMČIJI	BREZVETRJE					
			SATIRIK BUCHWALD				AFRIŠKA DRŽAVA													
DEBELI DEL KORENA DLAKE															INGOLIČ STANE CESNIK					
TV ZASLON						NEMŠKI FILOZOF (RICHARD)										VOZ S PLOHOM				
OTKAPRI PLUGU						2. IME					VEČJA NEOSTRA SKALA					PERUNIKA				
Slffl
‘um
VNva
‘tOLLVH
‘vtma ‘snravNaAV ‘NViDiH ‘NOINV ‘vonnaHD VNO\na ‘vmv>i ‘vAissn ‘nai ‘VN ‘Noa 'rava
'dOlSOJAV
‘VNAVTIZ
‘Tvav
'ZN ‘ttNOM TSONOVNaN ‘N3S ‘VIV ‘EiN3 ‘NVcHllS 'VDINm 'NHIAtiatt 'Notivz AoaaaNV ‘VAastraa 'OAVliva a aoas
:OUABJOpOy\
:A31IS3a


TV SPORED
Torek, 21. maja 1996
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček: Baltazar TV dnevnik
© RAI 1
6.30
6.45
9.35
10.00
12.25
12.35
13.30
14.10
15.55
17.30
17.50 18.00
18.10
18.50
19.35
20.35
20.50
23.15
23.00
0.00
0.30
1.00
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Verso la luce -Schiavi della paura (pust., ZDA ’50, i. Ruth Roman, Dane Clark) Aktualna odd.: 144. Obletnica ustanovitve italijanske policije Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury)
Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Film: II seduttore (kom., It. ’54, i. A. Sordi, L. Radovani, J. Jerrieaux) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Variete: Numero Upo (vodi Pippo Baudo) Dnevnik
Aktualna oddaja: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo -Potovanje v svet klasične glasbe (E. Castiglione),
0.40 mladinska odd. Green (vodi Sandro Lai) Aktualno: Sottovoce -Potihoma
F RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1	® Koper
	Varjete za najmlajše	
	Potrebujem te	
	Film: Giulio Cesare con-tro i pirati (pust., It. ’62)	
	Rubrika o zdravstvu Tg 33,11.45 dnevnik	
	Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli)	
	Dnevnik, Zdravje, 14.00	
	rubrika o braju knjig,	
	Quante storie flash	
	Aktualno: I fatti vostri	
	Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara	
	Dnevnik	
	TV film: Professione chauffeur (kom., Fr. ’93), vmes (17.15) dnevnik	
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile	
	Dnevnik in šport	
	Nan.: Ispettore Tibbs	
1	Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart	
1	Dnevnik Tg2 Nan.: I ragazži del muret-	
	to (i. F. Rossi)	
	Aktualna odd. : Mixer mladih	1
	Dnevnik in vreme	
	Tg2 Neon o kinu	
	Ponoči, na trgu Italija	
	Variete: Tenera e la notte	
^ RAI 3
Jutranji dnevnik, Drobci Film: Vessillo rosso (dram., VB ’34)
Oddaje Videosapere: Vstop prost, Hic sunt leones, Media/Mente, Zdravje, Filozofija, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik, 12.15 rubrika Telesogni
Kljub vsemu moja Italija. 13.35 VideoZorro Deželne vesti,dnevnik Deželni Tgr
SPort: sabljanje, dresura, mountain bike, triatlon, rokomet, IP v košarki Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minut Variete: Blob Aktualna odd.: Chi 1’ ha visto? (vodi Giovanna Milella)
y Dnevnik, deželne vesti g Aktualno: Linea 3 y Glasba: Pred premiero M Dnevnik, pregled tiska, I noCna kultura, vreme M Variete: Fuori orano M Nad.: Gelosia
Gospodarstvo Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ umore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: I tre della Croce del Sud (pust., ZDA '63, i. John Wayne)
Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: II buono, il brutto, il cattivo (vestern, ’66, i. C. Eastvvood, L.V. Cleef) Dnevnik
Film: La cosa (fant., ZDA ’82, r. John Carpenter, i. Kurt Russell)
Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi - NoC v Tuniziji (i. Bill Cosby, j P. Rashad)
Variete? Časa Castagna Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: Il villaggio dei cor-sari, 17.30 risanke Kviza: OK, il prezzo e
Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao ciao Parade in risanke Variete: Colpo di fulmine Film: Un compleanno da ricordare (kom., ZDA ’84,
i.	M. Ringvvald)
Nan.: Beverly Hills - Dobrodošla, Brenda, 18.00 Primi baci (i. C. Rippert) Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio
Nan.: Baywatch. 20.00 Mr. Cooper - Veliko strahu
Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani)
SPort: Giro Sera (vodi Raimondo Vianello) Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Adam 12 Italija 1 šport Nan.: Super Vicky, 1.50 Le ragazze della Terra so-no meglio Film
# TELE 4
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Nice Friends, 16.20 Sotto un delo di fuoco Oddaja o živalih Nan.: Chicago Story Gospodarstvo Odprtri prostor
Videostrani Japonske pravljice Morski zakladi Drugi mednarodni otroški festival Varšava '95,
3.	del
Jata zmajev,
pon. japonskega filma
Poročila
Lingo, pon. tv igrice Moj prvi vedeo o..., 8. del Obzorja duha Majhne laži,
2.	del švedske drame Mostovi, ponovitev TV Dnevnik 1 Kljukceve dogodivščine, 20. del
Sredi galaksije zavij levo. 1. del avstralske nanizanke Fallerjevi, 18. del nemške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 11. del angleške nanizanke Dosje
Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Severna obzorja,
4.	del ameriške nanizanke Poročila
IT Slovenija 2
Euronevvs Sedma steza Osmi dan
Plesni nokturno: Regina Križaj in Damjan Mohorko Pomlad na Dunaju, posnetek koncerta Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
	giusto (vodi Iva Zanic-				Analitična mehanika, .	
	chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike	(•) MONTECARLO			19. del Brez žensk ne gre, 10. del	
	Bongiorno, A. Elia)				angleške nanizanke	
	Dnevnik TG 5				Nedeljskih 60	
	Variete: Striscia la noti-		20.00, 22.30, 0.30 Dnev-		Severna obzorja, 3. del	
	zia (vodita Lello Arena,		nik, 13.30,19.50 Šport		Vsemu navkljub, 2. del	
	Enzo Jacchetti)		Nan.: Gospa in prikazen		Včeraj, danes, jutri	
	TV film: Conosci 1’ uomo		Film: Rumeni Rolls-Roy-		Po Sloveniji	
	nero? (dram., ZDA '94, i.		ce (pust, VB ’64)		Bajke na Slovenskem	
	C. Sheperd, T. Matheson)		Varieteja: Tappeto volan-		Videospon	
	Dnevnik		te, 18.00 Zap Zap		V žarišču	
	Variete: Maurizio Costan-		The Lion Trophy Shovv		Munch enčana v Hambur-	
	zo Shovv, vmes (0.00)		TMC šport		gu, 8. del nemške nad.	
	nočni dnevnik		Film: Le mille luči di		Oči kritike	
	Sgarbi quotidiani		New York (dram., ’88)		Britanski film,	
	Striscia la notizia		Film: Bastano tre per fare		angleška dok. oddaja	
	Pregled tiska		una coppia (kom., ’80)		Euronevvs	
Euronevvs
Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev »Il piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV sola
Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes Tv šola Euronevvs
Dokumentarna oddaja
Slovenski magazin
Dialogi
Vsedanes
Sin, francoski film.
Režija: Pierre Granier-De-ferre
OtO Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1260. del
Dobro jutro
Poročila
Izobraževalni program Lovci na kače Aktualnosti
Portret znanstvenik: Nevvton
Otroški program Majhen veliki svet Poročila
Ljubezen, 248. del serije Hobsonov izbor, pon. ameriškega filma Otroški program Gusarji, 6. del Poročila Modra legenda Organsko biološko pridelovanje hrane Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, »
124. del nadaljevanke Kolo sreče Medijska izložba Dnevnik
Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko Pazniki glasbil, dokumentarna oddaja Pleme Sambiana živi v izolirani dolini na vzhodu Nove Gvineje. Tako kot njihovi sosedi, so tudi oni pleme bojevnikov. Od ostalih jih loči le skriven obred inicia-cije.
Poročila
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo;
10.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deskal; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček;
18.00	V računalniku; 18.10 Fiesta latina;
19.30	Stos - Se v torek obujamo spomine;
21.00	Vi izbirate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, \K00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba;
10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Komorni zbor RTV Slovenija; 17.45 Sodobna umetnost;
18.00	Koncertni na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20,00 Literarni večer; 20.45 S solističnih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 SOS -potrošniška pisarna; 10.40 Power play; 10,45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(Italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci sia-mo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Otrok-ritem-gib; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Ba-rišič, r. M. Sosič); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Davčni izvedenec svetuje; 14.40 Soška fronta 1915-1918; 15.05 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Koncert GM 18.4.96; 18.00 Igra: Škatla s pokrovom (r. S. Verč); 18.40 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061 -345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Torek, 21. maja 1996
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
VREMENSKA SLIKA
Nad južno Evropo je nastalo območje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje doteka prehodno bolj suh zrak. Od zahoda pa se Alpam bliža nova hladna fronta, ki bo vplivala na vreme pri nas v sredo.
r _. SREE
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
1010
1020


LIZBONA 12/19	°
i .Ternperatura
1P&
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.23 in zašlo ob 20.35. Dan bo dolg 15 ur in 12 minut.
MADRID 7/13
o

	fLUNINE MENE		S PLIMOVANJE	'
	z<-"'x Luna bo vzšla ob		Danes: 6.15 najnižje -50	
I	(	8.44 in zašla ob		cm, ob 13.09 najvišje 23	
	X '	23.41. Prvi krajec		cm, ob 18.07 najnižje -2 cm.	
	bo 25. maja, ob		ob 23.35 najvišje 30 cm.	
	16. uri in 13	|	Jutri: ob 6.46 najnižje -44	
i	minut.		cm. ob 13.56 najvisje 21	
			cm, ob 18.51 najnižje 2 cm.	
			ob 23.58 najvišje 22 cm.	1
		|		v
TEMPERATURA VODA				j	TEMPERATURE IN	
POSTAJA	st. C	POSTAJA	st. C		VIŠINE SNEGA V GORAH °r	
Mura Gornja Radgona	13,0	GradašCica Dvor	10,0		500 m	18
Sava Radovljica	9,0	Savinja Veliko Sirje	13,0		1000 m	13
Sava Šentjakob	11,8	Soča Solkan	11,5		1500 m	8
Sava Hrastnik	13,0	Idrijca Podreteja	9,5	;	2000 m	4
Sora Suha	11,5	Vipava Dolenje	9,8	1	2500 m	2
Ljubljanica Moste	12,8	Jadransko morje Koper	21,6		2864 m	0
Snežna odeja je dokaj sesedena in utrjena, vendar zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži Človeško težo. Na območjih, kjer so se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje.
SVET / SLIKA PRI SLIKI,,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Rolls-royce se bo odpovedal svojemu hladilnemu radiatorju
LONDON - Avtomobili rolls-royce se bodo v bodoče odpovedali svojim hladilnim radiatorjem, ki so nekakšen simbol tega luksuznega avtomobila. Predstavnik za tisk te britanske avtomobilske tovarne je namreč sporočil, da se bodo prilagodili novim evropskim varnostnim normam. Pokončni hladilni radiatorji so namreč skrajno nevarni za pešce. Nove norme zatevajo namreč do leta 2005 zaobljene oblike prednjih delov avtomobilov.
Rodila se je v letalu
NEW YORK - Med poletom iz Chicaga v Cleveland je neka 22-letna Vietnamka na letalu Continental Airli-
Plameni so bliskovito uničili piramido iz plastičnih kock
res povila krepko deklico. Hostesa je nekaj pred pristankom v Clevelandu opazila, da Vietnamka ni več na svojem sedežu. Našla jo je v stranišču, kjer je ženska že rodila. Na krovu je bil zdravnik, ki je ženski in novorojenčku takoj pomagal.
Po 100 letih medved v Stockholmu
STOCKHOLM - Švedska policija je v preteklih dneh opazila petnajst kilometrov od stockholmskega središča rjavega medveda. To je prvič po sto letih, da se medvedi podajo tako proti jugu. Sedaj ga bodo poskušali uloviti in nato odpeljeta na sever, ker bi njegova prisotnost lako ogrozila ljudi.
Brigitte Bardot Nisem rasistka
PARIZ - »Ljubim živali in nisem rasistka. Ce bodo muslimani prenehali z zakolom milijonov ovnov, bodo zame najboljše osebe na svetu.« Tako je bivša francoska igralka Brigitte Bardot v tedniku Le Journal du Dimanche zavrnila obtožbe, da je »fašistična in nestrpna rasistka«, ker je grobo napadla muslimane zaradi pokola drobnice ob njihovem prazniku aid-el-kebir. Prav tako je zavrnila obtožbo, da je včlanjena v fašistično Naionalno fronto Le Pena. Lepenovec je njen mož Bernard D’Qrmale, ona pa je blizu Chiracovi politiki.
Uspeh »obešenjaških« loterij
VVASINGTON - Na računalniški mreži Internet se bliskovito sirijo posebne »obešenjaške« loterija, pri katerih ljudje stavijo na osebnost, ki bo v teku leta izdihnila. Nekatere stave so brezplačne, pri drugih pa je treba plačati prispevek nekaj dolarjev, tako da dobitnik prejme kar Čedno vsoto. Kljub kritikam in pomi-slikom pa te manije ne uspejo zaustaviti.
»Gladiator« jo je skupil
TEL AVTV - V izraelskem letoviscarskem kraju Ham-mat Gader (Tiberijsko jezero) jo je skupil neki kubanski »gladiator«, ki se za zabavo turistov golorok bori s krokodih. Eden od plazilcev ga je namreč ugriznil v hrbet, drugi pa v nogo, tako da so imeli zdravniki kar precej dela, da so ga »zakrpali«.
TAJPEH - Zaman so gasilci iz tajvanskega glavnega mesta poskušali gasiti plamene, ki so zajeli orjaško piramidasto strukturo, ki so jo v nedeljo dogradili iz 21 milijonov malih plastičnih kock, s katerimi se
običajno igrajo otroci. Proti vnetljivi plastiki ni bilo nobene pomoči, tako da je ostalo le Železno ogrodje, ki je podpiralo to neobičajno strukturo. Piramido pa niso gradili otroci temveč odrasli, da bi to strukturo ome-
nili v Guinessovi knjigi rekordov. Po trditvah graditeljev je bila to najvisja in najveCja »stavba«, ki so jo zgradili iz plastičnih kock. S to 25-metr-sko piramido pa so obenem hoteli počastiti tudi včerajšnjo
vmestitev novega tajvanskega predsednika Lee Teng-huija. Plameni pa so jim kot kaže prekrižali raCune, tako da je sedaj ostalo le smrdeče pogorišče, ki je prekrižalo sanje nadobudnih graditeljev. (Telefoto AP)