Ded in vnuk. /SiV/ vLsi Bregih se je večkrat slišalo imč starega Bukovca. Kadar koli so vSffi Ijndj^ pripovedovali kaj iz starih časov, sliSalo se je večkrat: rTo in ^kvg to se je zgodilo, ko je še stari Bukovec na brežkih poljanah krave pasel, ko je stari Bukovec še t samej srajčki po Bregih skakal, ko jo stari Bukovec še v zibčli ležal" itd. itd. Novejši zdrod brežkih vaščanov je tedaj starega Bukovca samo po iznenu poznal, a bilo je pa še tudi nekoliko zel6 ze!6 starih Brežanov in starih babic, ki so trdili, da Iiukovee ni nikakeišua izmišljena osoba, da so ga v svojej prvej mladosti poznali, da so nekateri ž njiin v šolo hodili, a stara Megleuka, ki je v vsej okolici slovela za najsta-rejšo žeao, priporedovala je veokrat, kako jo je nekdaj Bukofec nalliklavžev večer kot parkelj po vsej visi preganjal, t hišo jo pripodil m jo i grozuiml verigaoii v rokah prisilil, da je tri ^oženaše" in tri nčeščeua si Marije" klečefi pri peči izmolila, da-si ni bila več otrok, ki bi se tacih stvari bala. 0 Bukovei se je tedaj matsikaj pripovedofalo. Tako n. pr. so zuali stavi Ijudje pripoTedovati, da je bil Bukovec v svojib otročjih letih prvi in najbolj^i pevec na koru tiomace farue cerfcve, da je cei<5 na gosf/h znat ix-vrstno gosti. a ueverjetno je bilo res f3amo to, da je mladi Bukovee neke noči iz Bregov kakor kafra izgiuil, iu da so vsa popraševanja ujegovih sta-rišev po njem bila zam^n. Kam, kod iu kak6 je izgiuil, o tera nobeua žica dnža ui zoala ničesar povedati. Nekateri so pripo\Tedovali, da so ga ukradli cigaui, drugi zopet, da je decek padel v vodo m je utoiiil, tretji so pripo« vedovali, da je šel po svetu in pozoeje k vojakom, kjer je gotovo postal ge-ueral itd. Zna se, da so vaški otroci vselej radi poslušali take pripovesti o Bukovci, in da so ce0 večkrat svoje stariše prosili, naj bi jim kaj poredali o starein Bukovci. ¦ * Neeega da6, bilo je po leti, poči po vsej visi glas, da je nekdanji Bu-kovec priSel v Brege. V tem bipu se je zbr&la malo ue vsa vaa pred Čvrčkovo hišo, kjer so je obustavil Bukovee, da vidi starčka, o katerem se je toliio pripovedovaio. Iq tea se ua hišaih vvatih pokaie zbranej uiuolici stari Bu-kovec. Bil je res 3tar, prav čestitljivre ia resuobae postave. S kiatkiuii be-sedami pozdravi zbrano Ijudstvo, ter mu pove, da je prepotoval yso Jugo-slavijo, da je Ml na Hrvatskeoi, Srliskem, v Boani, Hercegovini iu t Crnej gori, da je miiogo lupih pesni sliSal in se jib tudi naufil pžti, ter da žell in se n&deja, da bo zdaj ? starih svojih dnlh vefikrat svoje rojake s petjem | kratkočasil. Kakor otrok je res sara iz Bregov odšel po širokem svetu, ter je bil nekaj let tudi vodja slepcev, od katerih se je mnogo lepih n&rodnih pesni naučil. Mnogo mnogo je po svetti izkusil, ali zdaj Želi osfcati v do-roacej tAsi, ter se nikoli veČ podati po svetu. Kjer mu stariši ia s<5rodniki ležč, ondu — nastftvi s solznimi očmi — ondu Želi tndi on pokopan biti. Odslej je stari Bnkovec vso vas prav pogostoma razveseljeval s svojimi pesnimi iti kmaln je "bil v vsacej hi§i znan ia priijubljen, kakor da bi bil uže od nekdaj tukaj. Cel*5 k zabavam in gostijam so vabili starčka; povsod je pel rodoljubne pesni, še cel6 v farovž ia k gospodi v bližajo faro je bil rečkrat povabtjen. Staremu Bukovcu se je v njegove stare dni prav dobro godilo. Živel je kakor cvetice na poJji in ptice pod nebom, ki ne sejejo aiti ne žaojejo, a vender dobivajo vsega, česar jim je treba. Neoega dne pop6hidne, ko so se otroci ravno \z šole dom6v vracali, sedel je stari Bukovec na klopi pred Vrabeevo hišo. Nekolibo otrok sfcopi k njemn, ter ga prosi, naj bi jim Jedao lepo" zap^). Bukovec se sploh ni dal od uikogar dolgo prositi, a z otroci je bil pa še posebno prijazen. Hitro vzame gosli ia reče otrokom: nNu za vas pa užč dljž časa jedno prav lepo hranim ia sieer o rd^du in njegovem vonkn, kabo sta po sveta potovaia," ka-tero sem ae na Hrvatskem naučil, da vam jo zapojem. In začel je peti taktf-le: Glej, Tzpomladi Irrasnej zjtitraj rano V zori zlatej j>rcd solnČnim izhodomf K jasnej strsni, tja tder solnce rzh&ja, Šelnt deček siv'ga slcpca vodi: Šetat vnuk še mali tloda vodi. BViidi, vodi drago dete, vodi Dedn svoj:ga tja na liribeek oni, H belo cerkre, kder so zvonSek Žuje. — Ali čuješ kako zvonček bije, Po doliui glas so oja r&zl^ga, Da k molitri diišs nam povzdigno ? Zntun, da zvezdc so se vŽe poskrile, Je H sii3Ček, al" ae vidiš kteroV — To učila mati me je rnjaka; Kadar svondek zjtitraj se oglisi, Vsakej zvezdi sjaj se njen ugasi, Jn (e rad bi glcdal sjajnost neba, Sjajnosi jatra, bitro Tstani k delu — Preduo zronček zjutrn} se ogtesil* nBNij vei zTezile, dedok, aij aobeue; Kje da.bodo, ko na vzhodu hribi V soImSuem sjaji vže se bieaketajo ? Daneg, dedek, zlo sva zakesnila; Tak pofasna nisva nikdar bila: Po navadi biLa ava na hribu, Ko je solnce žar stoj pomolilo; Dsnes pa bo naju prehitelo — Oj, da vidiS, kako se ^iodviza!'"' ^Le pofiasi, Slavko, ljubi dragi, Le poiasi, alab sem Čudorito, Slab ko stareo drakr&t bi oaivel, Nogi tmdni, kakor nijso bile; Oii slepe & po veOjej tmini Kaltor nekdaj tavajo nesrečne; Sinko dragi. čudno, čudovito Ded troj stari danes se počnti, Tidim, Tidtm. da sem rie ns bonci; Vidim zfbel novemn pcrodu, "Vidim viti me 7 plenice no?e. V grob zdaj klife zcmlja dete sroje!" Na oljzorji solnce se prikaŽe, Žarom BTojini vse obsije kraje. Vsakej etvarci ljobeznjivo daje Vidoo aliko, vidni obraz Wli; Zdaj se Tstavi kafcw bi se lamaknilo V drago srebro, bisero in zlato, Ko uglsda soežno staro glavo, Ko ug-leda Jep vzpooiUdn.] cvetek: Starčka lase sivc in razaut«, Defiba lase pladfce. lepo črne. Po bntinah solnčice jo spremlja Spremlja kakor sino dobra mati, Spremlja soliice verno eToje Ijube. Da bi ridol kako verno etopa V&d za vnakom, dobriin dečkom svojim: Eadost ti srce bi osvojila, Bolza ti ok6 bi orosila, Kakor pStoV, — ko valove Siri U jezčrn '2 kteroga izvira, Kakor buria, ta neTihta Bilna Yeae noei Tz^raAane 'z jezera, Ktere nikdar bi nc nnšle ixteka: Tako tukaj slabi starček hodi, K«r ga mlada zvesto roka Tfldi. V levej siakovo ima ročico, V desnej ljube p^sni zaroiSuico, Zaročnico, goali jarorove, Cisto nove gosli jAvoroTe. Ko dospeta tja na bribec , g\a"vo bi odVmVi, Vzdigni oCi tj& k nebesom jasnim, Pa pogledi gori v TisoŽiao Kder ljubczen pravo čisto najdeš, Ondu najdeS svojej ptiani misel, Zlato pteea zlatih si spomiiiov. Ali ko bi hotel kteri zlSbuik Tvojo pesen, retši: nPtivuj meoi, Širi glas moj po širocem svetu: Da pošten sem, dober, — sicer Vknjem te talcoj t žfilozne k&ri i" — A ti, predno zloboik tebe zveže, Gosli vrzi ob zemljico črno, Da se v prah in kosce razprsijo. Reci njerau : nnZuaj. gospod ti silni, Da nad gusli troja eila gme; Ne nmeje pčsen z&povddi, Svobodna je — 6na gbis avoj al6di!"a Takf). sinok, ove gosli nosi Tako pevaj na njib pčsni nove; In ko slileneS svojo slnžbo tokaj, Ko tud1 tebi sadnja ura pride, Gosli zo}.)et mi nazaj prinesi, Pa jih stavi na grob moj Ied^ni, Da rek^ mj. bJ li vae izpdlnil Kar eem tebi, sioko, zdaj narofiil.* -» Ko je kUtpc vea to izgov&ril, 1 Nšgoe glaTo in — duštco izdahne. I Vnat pa vzel je gosli javorOTe, ' Poje Živo im njih peB»i nove, | Hodi i njimi, kam ga želja vodi; i Al na fconec Slaviji ne pride: I Od severn tja d« iialnjcg' jaga, Od izhoda 7se tja do zahoda. *) Da ste videli, bak6 pazno so vaški otroci ptarpga Rulrovpa posla-šali, in kako so ganjeni biliJ Trpinova Nežica in Zajč«v MartineV sta bila tako ganjftn&, da sta stan-ku svoje sre-brne dvajsetice ponn-dilfi, a mali Ivanko, domacega kovaea Štr-benca sin, je starenm Bukovcu kar naravnost v lice povedal, da mu je pripraTljen dati svojo leseno sabljo in pa celo 3o]sko torho, ako le ho6e. A prijazni stari Bukovec je od Ivanka g klobnkora v rooi kar sto goldinarjpv za to lepo pesen zahteval, in ko je videl da Ivanko sto g-oldinarjev nima, ni hotel vzeti njpgove lesene sablje, niti torbe. pa tudi pomijanih nra dvajsetic ne, nego dnizega dn^ je Trpinovej Ne?.ici vgo pesea narekoval, katera se jo je prav ilobro naučila in jo pri skufinji koncem solskega leta pred vso zbrano gospodo izvrstao deklamovala. Starpga Bukovca ni vet? mpd živimi, a pesen o ndčdu in vnrikn" potnje zdaj Uidi po slovenskih pokrajinab. Tndi Štrbenčev Ivanko jo zna dobro de-klamovati ter ga vselej solae Teselja in S0I26 rodoljubja oblij^, kadavkoli pvavi: BHodi ž njimi, fcam ga želja vOdi, A\ na tonec Slaviji ne pride!11 Ljud. Tomšić *) To lepo pesen hrrat^liega pespika PreradovUa priperočamo slOTenskej mladini 7a deklamacije.