Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Središče ob Dravi  Resni dvomi o fi nanciranju destinacije Jeruzalem Slovenija  Stran 2 Podravje Ormoško  Gimnazija Ormož v boju za nov izobraževalni program  Stran 5 V središču Šolska prehrana  Na papirju vse lepo, v praksi organizacijska zmeda  Stran 7 Podravje Destrnik  Splošno zdravstveno am- bulanto prevzema Schaubach  Stran 5 Črna kronika Evropa  Mutiran koronavirus prešel z živali na ljudi  Stran 24 Ptuj, torek, 10. novembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 89  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Aktualno Videm  V petek župan obrnil ploščo glede (ne) dostopnosti vrtca  Stran 3 Aktualno Ptuj, Podravje  Projekt se izteka, novih virov sofi nanciranja ni  Stran 2 Podravje  Ravnateljica poziva ministrico Kustečevo k demantiranju izjave Šolska ministrica ga hudo »seka mimo« »Ne glede na to, ali smo v najmanjši vasici ali pa v največji mestni občini Ljubljana, morajo učenci dobiti enako obliko znanja na enak način,« zahteva šolska ministrica Simona Kustec. Na izjavo ministrice se je odzvala ravnate- ljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič, ki pravi: »O enakosti pogojev za vse že dolgo ne moremo govoriti in s šolanjem na daljavo neenakost le še poglabljamo.« Več na strani 3. V središču  Če rak ni zdravljen, pomeni 100 -odstotno smrt  Strani 6 in 7 Juršinci  Mahala z nožem, da bi dobila pomirjevala  Stran 24 Slovenske gorice  Jagoda Všečka družinskih kmetij Lovrec in Kovačec po vsej Sloveniji  Stran 9 Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  10. novembra 20202 Aktualno Središče ob Dravi  Dvomi o fi nanciranju destinacije Ponudniki priložnosti ne zagrabijo Po dobrih dveh letih, odkar je bila za promocijo domačih iz- delkov na ormoškem vzpostavljena blagovna znamka desti- nacija Jeruzalem Slovenije, so v Središču ob Dravi vedno bolj skeptični. Vse glasnejši so dvomi, ali je še smiselno fi nančna sredstva vlagati v razvoj blagovne znamke. Občani namreč priložnosti ne izkoriščajo. Svetnik Roman Medik je na novembrski seji občinskega sveta iz- razil razočaranje nad sodelovanjem domačih ponudnikov v destina- ciji Jeruzalem Slovenije: »Za destinacijo smo zapravili tisoče in tisoče evrov. Župan se pri tem zelo trudi, a meni se zdi, da interesa naših ljudi za sodelovanje v tem projektu ni. Pokažite mi enega, ki poleg Oljarne sodeluje v destinaciji. Tukaj bomo morali resno razmisliti, ali se nam še splača!« Župan Jurij Borko se je s povedanim strinjal. Tudi sam pogreša večjo angažiranost občanov: »Nerazumno je, da ponu- dniku ni treba dati niti evra, pa se v skupno promocijo ne vključi,« je ocenil Borko. Foto: KG »Interes naših ponudnikov je premajhen. Pokažite mi enega, ki sodeluje v destinaciji Jeruzalem Slovenija. Nekateri nočejo sodelovati, drugi pravijo, da tega ne potrebujejo,« je dejal Roman Medik. Borko še ne bi ‚vrgel puške v koruzo‘ Seznanjen s predvidenimi aktivnostmi Zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož pri razvoju destinacije, pa je Borko prepričan, da je še vredno vztrajati. »Resni projekti se delajo, v planu je izdelava paketov, obeta se turistična agencija v Ormožu. Z destinacijo Jeruzalem vztra- jajmo še leto, dve. Če pa bodo naši ponudniki še vedno samozadostni in ne bodo pripravljeni sodelovati, vlagati truda, potem bomo tudi mi potegnili črto. Mislim pa, da še ni čas, da vržemo puško v koruzo,« je navedel Borko. Pri tem je jasno povedal, da bi tudi krajinski park, ki je za občino velikega pomena, promovirali v sklopu destinacije. Na Ljudski univerzi se trudijo najti drugačno rešitev, saj da so številke obiskovalcev impozantne, a dvom, da gre le za podvajanje že obstoječih vsebin, ki jih ponujajo tudi drugi zavodi, je realen. Konec leta se projekt izteče in zdaj je že jasno, da se skoraj zagotovo ne bo nadaljeval. Za to namreč ni ne državnih ne občin- skih sredstev. Čeprav direktorica Ljudske univerze Ptuj Mojca Volk Korošec vztraja, da se kljub izteku programa zavzemajo za njegovo nadaljevanje, je za to pravzaprav ni nobene možnosti. Ni denarja, ni projekta »Sofi nanciranje ministrstva se v okviru prvega fi nančnega obdobja res izteče, a projekt želimo peljati naprej. Poizkusili bomo storiti to nemoteno, torej brez prekinitve, v ta namen sem že zaprosila Mestno občino Ptuj za posluh. Vsekakor nameravamo tudi kandidirati na prihajajočem razpisu, ki bo omo- gočal delovanje za nadaljnjih pet let. Številke obiskovalcev so impo- zantne,« vztraja Volk Koroščeva. Na programu sta zaposlena dva delavca, eden redno, drugi preko javnih del, ostalo so zunanji sodelavci. »S Špajzo smo na Ptuj pripeljali aktivnosti, ki smo si jih tako želeli: krepitev starševskih kompetenc, kakovostno preživlja- nje prostega časa otrok, organizi- rano varstvo, prostočasne delav- nice, medgeneracijsko druženje, predavanja za aktivno starost, prostor za druženje oseb posebne družbene skrbi in še in še. Prostor smo prijetno opremili in prav vsak dan se v njem zvrstijo številne ak- tivnosti. Zaradi Špajze bolje živi mestno jedro, pozitivno vplivamo na preprečevanje izseljevanja, ot- roci lahko kakovostno preživljajo prosti čas, v Špajzi je vedno nek- do, ki bdi nad njimi, jim prisluhne, se z njimi poigra ali jim pomaga pri domači nalogi. Seniorji pri nas uri- jo možgane, kartajo, poklepetajo, kar prav gotovo pozitivno vpliva na njihovo samopodobo, social- no mrežo in vključenost v družbo. Prav vsak zaposleni na Ljudski uni- verzi Ptuj je že izvedel kakšno za udeležence brezplačno delavnico, predavanje in na ta način popestril Ptuj  Projekt se izteka, novih virov sofi nanciranja ni Konec s Špajzo modrosti Projekt Špajza modrosti, s katerim je Ljudska univerza Ptuj leta 2017 uspešno kandidirala za državna sredstva, se konec decembra izteka. Skoraj tretjino vsega potrebnega denarja za izvedbo (približno 50.000 evrov v treh letih), je prispevala tudi ptujska občina. Ker se projekt zaključuje, denarja za nadaljnjo izvedbo pa ne s strani ministrstva ne občine ni, pomeni to (za zdaj) konec te dejavnosti. Foto: ČG Špajza modrosti očitno po novem letu zapira svoja vrata. Foto: KG »Ljudem bi radi omogočili pogoje za razvoj turizma, prodajo njihovih iz- delkov, navsezadnje tudi za gospodarstvo. To so gostinci, dopolnilne dejav- nosti, kmečki turizmi … Nekateri pa pričakujejo, da jim bomo dali denar, sami pa ne bi vložili truda,« je bil razočaran Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi. Pri spodbujanju občanov pa ima Borko v rokavu še enega aduta. V Središču ob Dravi namerava organizirati javno tribuno, kjer bi občane nagovorili vsi ključni akterji v zgodbi o destinaciji. Središkim ponu- dnikom bi tako bili podrobno predstavljeni načrti in možnosti sode- lovanja, na drugi strani pa bodo tudi sami ponudniki imeli možnost utemeljiti razloge, zakaj se ne vključijo. Velik sestanek naj bi bil sklican tako rekoč nemudoma, ko bodo ukrepi na nacionalni ravni omogočili zbiranje oseb na javnem kraju. Oljarna ena redkih, ki sodeluje »Kar se tiče destinacije, moram reči, da se čuti nov zagon pod no- vim vodstvom zavoda za turizem,« je ocenila svetnica Stanka Horvat, ki je zaposlena v znani središki oljarni. Z navzočimi je delila izkušnjo o dobrem sodelovanju v sklopu promocije pod naslovom blagovne znamke destinacije: »Vsi ponudniki, ki sodelujemo pod okriljem desti- nacije, imamo pripravljene letake in zemljevide, ki jih turistom ponu- dimo. Nekateri turisti še kaj povprašajo, tistim predstavimo možnosti obiska domačih ponudnikov, ki ne sodelujejo v destinaciji, a vsi ne vprašajo.« Horvatova, ki je v praksi soočena s posledicami sodelova- nja v destinaciji, je pri tem pričakovano zagovarjala sodelovanje kot koristno in nepogrešljivo. Dve tretjini obiskovalcev prihajalo le na neformalno druženje Po podatkih Ljudske univerze Ptuj so v letu 2017 imeli ne- kaj manj kot 1.000 obiskovalcev, vsako leto naj bi se ta šte- vilka še podvojila, lani naj bi jih našteli že 3.274. A je dejstvo, da glavnino predstavljajo dejavnosti neformalnega druženja, približno tretjina udeležencev je bila na ponujenih vsebinah (predavanjih, delavnicah …). Kljub epidemiji naj bi samo le- tos do konca septembra našteli okrog 1.800 udeležencev, tudi tokrat največ posameznikov, ki so prihajali na neformalna druženja (1.141). Na občini so ocenili, da je dovolj drugih možnosti za nefor- malna druženja, ki se prav tako sofi nancirajo iz občinskega proračuna. Kakšno bo stališče države oziroma ministrstva in kako dobro se je po njihovem izkazal koncept delovanja Špaj- ze modrosti, pa bo znano prihodnje leto, ko naj bi objavili nov razpis. Foto: ČG 140.000 evrov za tri leta delovanja Med projekti, ki jih je leta 2017 za sofinanciranje vsebin centrov za družine izbralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je bila tudi Špajza modrosti. S tem se je prijavila Ljudska univerza Ptuj, ki je v Ulici heroja Lacka 3 ponujala različne brezplačne vsebine in dejavnosti za obiskovalce vseh generacij. Vrednost projekta za obdobje od maja 2017 do konca leta 2020 je 140.140 evrov. Od tega je ministrstvo prispevalo 92.140 evrov, preostanek, 48.000 evrov, pa Mestna občina Ptuj. Foto: Dreamstime/M24 aktivnosti, ki tam potekajo,« argu- mente v prid nadaljnjemu delova- nju projekta izpostavlja direkto- rica ptujske Ljudske univerze. Še vedno upa na sofi nanciranje ptu- jske občine, to je edini način, da bi projekt tekel nemoteno. V letu 2021 pa bi se prijavili še na razpis za pridobitev državnih sredstev. »Ukinitev vseh oblik sofi nanciranja na dolgi rok vsekakor pomeni pre- nehanje opravljanja dejavnosti,« je še dodala. Občina: »Ni podlage za nadaljnje fi nanciranje« Kot izhaja iz odgovora ptujske občine, dileme ni. V proračunu za leto 2021 ne nameravajo zagoto- viti sredstev za delovanje Špajze modrosti. Ker se je program iztek- el, je to po njihovem edino smisel- no: »Proračun za prihodnje leto je v javni razpravi. Rezi niso načrto- vani, še najmanj pri investicijah, saj so le-te garancija za gospodarsko aktivnost in delovna mesta, bomo pa morali biti preudarni s tem, kar imamo na voljo. Tudi pri projektih Kamra in Špajza modrosti ne gre za racionalizacijo ali varčevanje, ampak spremenjeno obliko enega in zaključek drugega projekta. So- cialno-varstveni program Kamra se bo na predlog izvajalcev pre- oblikoval v nastanitveno stano- vanjsko podporo, ki se je za naše okolje izkazala kot najprimernejša in potrebna za najranljivejše obča- ne MO Ptuj. Projekt Center za dru- žine (Špajza modrosti) pa se z 31. 12. 2020 zaključuje, novega dogo- vora ni, ker ni novega programa, zato tudi ni podlage za nadaljnje sofi nanciranje.« Iz vsega navedenega je torej možno sklepati, da so pričakova- nja izvajalca projekta in sofi nan- cerja na tej točki povsem nezdru- žljiva. Z zaključkom projekta ko- nec leta se torej ta tudi dejansko končuje. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 3 Da bi vsi učenci dobili enako obliko znanja na enak način, mora država najprej zagotoviti vsem enake pogoje, opozarja Klemenči- čeva. To pomeni: dostop do raču- nalnika in spleta. »Ne pa da vse to nalaga ravnateljem šol in iznajdlji- vosti učiteljev od 1. do 9. razreda, ki morajo imeti za vsako uro pouka pripravljeno alternativo podajanja učne snovi oziroma komunikacije z učenci in pridobivanje povratnih informacij, kjer ni ustreznih inter- netnih povezav, pa čeprav ima dru- žina vso potrebno tehnologijo.« Kako za več otrok doma hkrati izvesti pouk? Tako je izpostavila primer večje družine s srednješolci in osnov- nošolci, ki ne vedo, kako hkratno za vse izvesti pouk na daljavo. »Takšnih in podobnih zgodb s pro- blemi komuniciranja je v Sloveniji na stotine in v vsaki šoli se znajde- mo drugače,« je dodala. Ob tem se ravnateljici poraja vprašanje, ki smo ga že pred časom izpostavili tudi v Štajerskem tedniku, zakaj se je pred meseci govorilo o mo- žnostih izobraževanja po modelu, ki naj bi upošteval epidemiološko sliko posamezne šole oziroma regije. »V naši občini bi glede na ta kriterij lahko že vseskozi imeli odprt vrtec za vse in pouk v šoli za vse, saj zaradi naše majhnosti lahko zagotavljamo vse usmeri- tve in priporočila NIJZ.« Na drugi strani pa se, pravi Klemenčičeva, sproščajo posamezne dejavnosti gospodarstva, a tudi ne vse. Ar- gument enakost pogojev za vse niti na področju gospodarstva ni ustrezen. Ministrica ga hudo »seka mimo« Žetalska ravnateljica Sivestra Klemenčič pa je ostala brez besed torek  10. novembra 2020 3Aktualno Zakaj so bile sploh podaljšane šolske počitnice?! Šolsko ministrstvo je pred dnevi oznanilo, da bodo šolske ustanove še naprej zaprte za vse in da bo pouk potekal na daljavo. Ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič se zato sprašuje: »Zakaj smo že podaljšali počitnice?« Meni namreč, da s podaljšanjem počitnic nismo ničesar pridobili. Nasprotno. »Če so projekcije kazale na nujnost podaljšanja ukrepa izobraževanja na daljavo, smo veliko izgubili pri pridobivanju znanja. Ob tem posvetovalna skupina za covid-19 govori celo o enem mesecu ukrepov, ministrstvo pa o predvidoma enem tednu. Kdaj bomo pa to izvedeli?« se sprašuje. Dodaja še, da so bili učenci predolgo brez usmerjenega pedagoškega dela in da bodo zaradi izobraževanja na daljavo še dlje časa potrebovali, da ponovno pridobijo učne navade. Foto: ČG Podravje, Žetale  Ravnateljica poziva šolsko ministrico k demantiranju izjave »O enakosti pogojev za vse učence že dolgo ne moremo govoriti!« »Ne glede na to, ali smo v najmanjši vasici ali pa v največji mestni občini Ljubljana, morajo učenci dobiti enako obliko znanja na enak način,« je šolska ministrica Simona Kustec odgovorila na vprašanje, zakaj ne bi odpirali posa- meznih šol, kjer ni okuženih. Na izjavo ministrice se je odzvala ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič, ki pravi: »O enakosti pogojev za vse že dolgo ne moremo govoriti in s šolanjem na daljavo neenakost le še poglabljamo.« Foto: Mojca Vtič Da bi vsi učenci dobili enako obliko znanja na enak način, mora država najprej zagotoviti vsem enake pogoje. Videm  Vrtec je bil zaradi epidemije za mnoge nedostopen V petek župan obrnil ploščo Med starši otrok v občini Videm je završalo. Spraševali so se, kje bodo zaradi podaljšanih ukrepov, ki tudi v prihodnje zapovedujejo prilagojeno delovanje vrtcev, iskali varstvo za svoje otroke. Doslej je v videmski občini veljalo, da so v varstvo sprejeli le otroke staršev, ki so zaposleni v dejavnostih, pomembnih za delovanje družbe in države, na primer v zdravstvu, civilni zaščiti, vojski, policiji ter službah, pomembnih za oskrbo prebivalstva. Prvi teden po uvedbi ukrepov, ko so vrtci in šole zaprli vrata, so bile počitnice. V tem času so tudi skupine otrok v vrtcih tako ali tako številčno zdesetkane, saj si starši velikokrat v času jesenskih počitnic vzamejo dopust. Sledilo je podaljšanje počitnic, kar je mar- sikateremu staršu že povzročalo skrbi. Sami so morali v službo. A komu dati v varstvo otroke? Ko pa je v četrtek sledila napoved, da otroci še naprej ostajajo doma, se je verjetno marsikomu od skrbi zameglilo pred očmi. Niso namreč vsi delodajalci naklonjeni ukrepu, da bi starši ostajali doma, četudi bi država v celoti prevzela te stroške. Veliko delodajalcev svoje zaposle- ne nujno potrebuje na delovnem mestu, otrok pa starše po drugi strani potrebuje zaradi varstva in šole na daljavo. Otroke k starim staršem, prijateljem, znancem Tudi v naše uredništvo se je oglasila mamica iz občine Videm, ki je pograjala dosedanjo ureditev v videmski občini, ko so v vrtcu v varstvo sprejeli le nekatere. O vlogah je odločala občina. »Pi- šem v imenu več staršev iz obči- ne Videm, saj smo starši, kjer oba starša nista zaposlena v službah, pomembnih za delovanje države, ostali brez varstva v vrtcih. Kljub temu v službo moramo, ker zaradi narave dela ne moremo biti dlje časa odsotni. Trenutno nas je v Podravju, kolikor nam je znano, le ena občina pustila na cedilu in tako vsak dan vozimo otroke v različne občine k prijateljem in znancem, pri čemer je veliko več- ja možnost okužbe kot na primer v vrtcu. Tako tudi nehote kršimo prepoved prehajanja občin in obremenjujemo babice in dedke, ki so rizična skupina. Na občini pravijo, da so sledili odloku in so do varstva upravičeni le otroci staršev »nujnih poklicev«, vendar pa glede na objave v medijih, po prebranem odloku in povedanem na novinarski konferenci skle- pamo, da smo tudi ostali starši v drugih panogah upravičeni do varstva. Vemo, da je legitimno, da se župan odloči sam popolno- ma po svoje, vendar smo ga res zelo lepo prosili, obrazložili, da tudi v ostalih službah opravljamo pomembne naloge in ne moremo biti tako dolgo odsotni. Brez mi- losti smo dobili odgovor, da se je pač on tako odločil. Kaj bomo pa z otroki, ko moramo v službo, pa njemu ni treba odgovarjati,« je razočarano ugotavljala mamica iz videmske občine in poudarila: »Delati moramo vsi, če želimo preživeti. Vsi se borimo za svoja delovna mesta in trdo delamo. Povsod v medijih smo zasledili, da v nobeni občini niso zavračali otrok, katerih starši so zaposleni.« Noveliran sklep objavili na občinski spletni strani Pismo zaskrbljene mamice smo v petek takoj po prejemu posredo- vali županu Mariniču, ki je potem še isti dopoldan na spletni strani občine objavil sklep, s katerim je razširil krog upravičencev, ki lahko koristijo varstvo otrok. Za varstvo lahko zaprosijo vsi starši, ki so za- posleni in varstva ne morejo zago- toviti na drug način. O vlogah od petka odloča vrtec (OŠ Videm) in ne več občina. Župan Marinič nam je v petek v telefonskem pogovo- ru sicer dejal, da pri odobritvi vlog za nujno varstvo tudi v minulih 14 dneh niso imeli nič drugačnih kri- terijev kot druge občine. Foto: MZ Župan Branko Marinič je v petek sprejel sklep, da bodo v prihodnje varstvo zagotavljali še za otroke, katerih starši so zaposleni in za otroke nimajo varstva. V vrtec sicer smejo pripeljati otroka, ki je zdrav in v zadnjih desetih dneh ni bil v stilu z okuženo osebo. Odprta je enota v Vidmu (Sonček) med 5.30 in 16. uro. Največje dovoljeno število otrok v skupini je šest. Starši lahko vloge za nujno varstvo oddajo v vrtcu. Glas mamice »Delati moramo vsi, če želimo preživeti. Vsi se borimo za svoja delovna mesta!« V vrtcu le 15 od 198 otrok Od razglašene epidemije je v občini Videm odprta ena od treh enot vrtca, matična videmska. Ravnatelj OŠ Videm Ro- bert Murko je povedal, da je bilo zadnji konec tedna v okto- bru, ko so bile tudi šolske počitnice, v vrtcu osem otrok, prvi teden v novembru pa 15. 1. septembra je bilo sicer v vrtec skupno vpisanih 198 otrok, do konca leta bi se število povečalo na 208. V Vidmu vrtec obiskuje 112 otrok, v Leskovcu 50 in na Selih 36. ob ministričini izjavi, da mora potekati izobraževanje za vse na enak način. »To razmišljanje in tovrstne izjave že desetletja ne sodijo v polje pedagoške stroke! Vsi si že vrsto let priza- devamo, da mora način pouče- vanja potekati po osnovnih pe- dagoških načelih in da je nujno, da se prilagaja sposobnostim in zmožnostim učencev (indi- vidualizacija, diferenciacija) ter poudarjamo avtonomno izbiro učitelja (tudi pri uporabi učnih gradiv). Pričakujem, da ministrica jav- no demantira to nepremišljeno izjavo in politika skupaj s stro- ko ter Zavodom RS za šolstvo pripravi usmeritve in pripo- ročila, ki bodo lahko veljali za vse – torej opustitev določenih nepotrebnih ciljev in predelave učnih vsebin, ki niso nujno pot- rebne.« Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  10. novembra 20204 Podravje Projekt bo stal več kot le 200.000 evrov ... Svetniki so bili na oktobrski seji zadovoljni s strukturo financiranja športnega objekta, Janez Horvat pa je izpostavil pomanjkanje podatkov. »O projektu govorimo že kar nekaj časa, pa še nismo dobili na mizo načrtov, da bi videli, kako naj bi objekt izgledal. Če odločamo o projektu v vrednosti 200.000 evrov, moramo videti, kaj se bo naredilo.« Župan Greifoner je pojasnil: »Cel projekt je mišljen kot ureditev športnega parka, ki bo imel neko zaokroženo celoto. Povem vam lahko, da bo izgradnja tribun verjetno še nekoliko dražja. V projektu je vključena celotna zunanja ureditev, medtem ko notranja ni.« Foto: KG Janez Horvat Že aprila letos so na MO Ptuj prvič pozvali potencialne promo- torje k oddaji vlog o zainteresira- nosti za izvedbo projekta javno- -zasebnega partnerstva. Interesa spomladi ni bilo, zato so pogoje poziva bolj detajlno opredelili in ga ponovili prejšnji mesec. Rok za oddajo vlog se izteče 20. no- vembra. Seveda tokrat na občini računajo na boljši odziv potenci- alnih investitorjev. To je očitno trenutno najhitrejši način, da se stavba obnovi v doglednem roku. Kot je razvidno iz poziva, načrtuje občina na območju doma krajanov na Potrčevi rušitev objekta in no- vogradnjo ene ali dveh stavb. Sku- pna izmera dveh parcel je 868 m². Za potrebe občine bi gradili dvo- rano s kapaciteto vsaj 100 ljudi, štiri pisarne za delovanje četrtne skupnosti in društev, sanitarije in prostor za orodje. K navedenim prostorom pa bi spadale še ureje- ne zunanje površine. Investitor bo imel velik izbor Kaj natančno pa bi gradil zaseb- ni investitor, mora opredeliti v vlo- gi, ki jo bo podal. Po prostorskem načrtu je območje namenjeno sto- ritvenim in družbenim ter bivanj- skim dejavnostim, znotraj podrob- nejše rabe pa trgovski, oskrbni, storitveni, socialni dejavnosti in še nekaterim drugim. Pravzaprav je nabor dejavnosti zelo širok in kakšnih večjih omejitev z urbani- stičnega vidika ni. Po zaključku gradnje bi se projekt razdelil na javni in zasebni del, kar bi bilo že predhodno opredeljeno. Mestna občina bo zagotovila zemljišče, vse ostalo, od pridobivanja doku- mentacije do izgradnje, pa bi bilo breme zasebnega partnerja. A ne glede na prijavo na poziv, katere namen je pravzaprav le preverjanje obstoja interesa med zasebniki, bo prijavitelj imel pri pri- javi na morebitni razpis enake po- goje kot vsi drugi. Prijava na poziv je namreč neobvezujoča in zgolj opisuje namen partnerja, ne zave- zuje pa ga tudi k realizaciji projek- ta. Ali in v kakšni meri bo izkazan interes med zasebniki, bo znano konec tega meseca. Na podoben način naj bi si priza- devali tudi za ureditev doma kraja- nov Bratje Reš. Taka oblika sodelo- vanja je očitno trenutno najhitrejši način, da se realizirajo potrebne investicije, za katere pa v občin- skem proračunu ni zagotovljenih sredstev. Kako verjetno je takšno partnerstvo, bo znano po oddaji vlog. Vsekakor gre za dobro loka- cijo, v neposredni bližini mesta, pa tudi vseh pomembnih ustanov. Ptuj  Občina objavila poziv zasebnikom Načrtujejo rušitev stavbe na Potrčevi 34 Stavba na Potrčevi cesti 34 na Ptuju, v kateri delujeta društvi upokojencev ter gluhih in naglušnih in je pravza- prav Dom krajanov četrtne skupnosti Center, je potrebna investicijskih vlaganj. Ker občina denarja za to nima zagotovljenega, so se odločili objaviti poziv promotorjem, ki bi bili pripravljeni z njimi sodelovati v javno-za- sebnem partnerstvu. Foto: ČG Občina bi obstoječo stavbo porušila in na teh dveh parcelah s pomočjo zasebnika zgradila en nov večji objekt ali dva manjša. Starše  Občina v prenovo športnega parka Zgradili bodo nove tribune Športni park Starše kazijo dotrajane tribune, ki niso več pri- merne za uporabo. Na občini zato že pripravljajo načrt za nov objekt s površinami v velikosti 300 m². »Uporabnikom športnega parka moramo omogočiti tudi dostojen dostop do sanitarij,« je pojasnil župan Stanislav Greifoner. V športnem parku je sicer že objekt s sanitarijami in garderobami, a je ta v lasti športnega društva. Objekt bo športno društvo uporabljalo tudi v prihodnje, novi prostori pod tribunami pa bodo v prvi vrsti namenjeni drugim uporabnikom, tudi učencem OŠ Starše. »Po pogovoru z ravnateljem osnovne šole je jasno, da na območju parka šola nujno potrebuje sanitarije in prostor za športne rekvizite. Poleg tega učitelji v parku nimajo dostopa do prve pomoči,« je povedal Greifoner. Poleg OŠ Starše bodo nov objekt predvidoma uporabljali tudi člani ŠD Starše, PGD Starše in posamezni rekreativni športniki. »Gre za izgradnjo tribun z 230 sedeži s sanitarijami, dvema slačilnicama ter s prostori za sodnike in rekvizite. Površina celotnega objekta naj bi znašala 300 m²,« je investicijo predstavila Mojca Kacjan, direktorica občinske uprave. Foto: KG Računajo na denar iz LAS in Fundacije za šport Vrednost izgradnje je po izračunih občinskega podjetja Gradnje Starše okrog 201.108 evrov. Občina bo s projektom kandidirala na tretjem javnem pozivu LAS Lastovica, od koder pričakujejo 133.000 evrov. Razliko, 80.000 evrov, bodo poravnali iz proračuna. V projektu bi kot partnerji sodelovali še ŠD Starše, PGD Starše in OŠ Starše. Če bo projekt na javnem pozivu izbran, nameravajo naslednje leto objekt tudi zgraditi. Sicer pa se lahko v Staršah prijavijo tudi na aktualni razpis Fundacije za šport, po katerem se lahko sofi nancirajo investicije v športno infrastrukturo do 50 % stroškov. Tako sedaj že pripravljajo tudi načrt za ureditev atletske steze. »Ampak v ta projekt bomo šli zgolj v primeru, da uspemo na razpisu Fundacije za šport,« je napovedal Greifoner. Če bodo uspešni na razpisu, bi atletsko stezo zgradili v prihodnjem letu: strošek je ocenjen na 60.000 evrov, polovico naj bi torej pokrila omenjena Fundacija. Župan Branko Marinič je po- vedal, da so dela na gradbišču v zaključni fazi, predvideni rok za končanje je 15. november. Za dela v vrednosti 428.000 evrov bo ob- čina primaknila slabih sto tisoča- kov, ostali znesek v višini 330.000 evrov bo zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor. Dela na projektu izvajata Cestno podjetje Ptuj in Ko- munalno podjetje Ormož. Na obči- ni Videm so ocenili, da je oba pla- zova in cesto nujno sanirati, saj bi v nasprotnem primeru zaradi plaze- nja terena lahko nastajala samo še večja škoda. Prvo fazo obnove na tej cesti je videmska občina izvedla lani, ko so sanirali 250-metrski od- sek, vključno z odvodnjavanjem. Za letos so si zadali nalogo, da sanirajo oba plazova, 400 metrov ceste na novo asfaltirajo in uredijo odvodnjavanje. Zaradi obsežnosti del, ki so jih začeli konec poletja, je bila cesta v času gradnje za ves promet zaprta. Sanacija plazov in obnova ceste na območju KS Dolena je ena od zadnjih letošnjih naložb občine Videm v prometno infrastrukturo. Med drugim so v tem letu obnovili cestne odseke Vinkler–Vek v Zgor- nji Pristavi na območju KS Dolena, Skorišnjak–Kozel v KS Leskovec in Majski Vrh–Drenova graba v KS Vi- dem pri Ptuju. Med zahtevnejšimi nalogami je bila tudi sanacija ceste Vareja–Fošnice, kjer je bilo prav tako treba zajeziti drsenje zemlje in poskrbeti za ustrezno odvodnja- vanje. Sprva so predvidevali, da sta ob cesti dva plazova, a se je v času del izkazalo, da je plazenje zemlje treba omejiti na štirih lokacijah. Po- leg vsega navedenega so Videmča- ni letos obnovili še odsek ceste v Velikem Okiču in krajši odsek na vrhu Avguština, od gospodarske- ga poslopja tam živečega edinega domačina do cerkve na vrhu hriba. Foto: Občina Videm Izvajalca sta na terenu prevzela zahtevno nalogo sanacije plazovitega terena. Kakšni so pogoji kulturovarstvenikov Za rušitev objekta in novogradnjo je občina že pridobila smernice mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Iz tega dokumenta je razvidno, da se ob rušitvi objekta ne sme posegati v temelje objekta in v podhodno površino, v nasprotnem primeru so potrebne arheološke raziskave ob gradnji. Pred gradnjo pa je treba pridobiti še kulturno varstvene pogoje, ki bodo še natančneje določili omejitve. Te naj bi ZVKDS podal, ko dobijo natančen projekt oziroma načrt rušitve in gradnje. Videm  Sanacija plazov v KS Dolena Dela bodo sredi meseca končana Ena od največjih in najzahtevnejših letošnjih investicij občine Videm je sanacija plazov na območju krajevne skupnosti (KS) Dolena. Vrednost del je blizu 430.000 evrov, gre pa za obsežno sanacijo dveh plazov, vsakega v dolžini čez sto metrov, in asfaltiranje 400-me- trskega odseka ceste. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  10. novembra 2020 5Podravje »Na Gimnaziji Ormož želimo gle- de na potrebe okolja in raziskavo interesnega okolja ob programu splošna gimnazija pridobiti tudi srednješolski strokovni program zdravstvena nega, kjer se bodo dijaki lahko izobraževali za profi l tehnika zdravstvene nege,« je po- vedala Klavdija Zorjan Škorjanec, ravnateljica Gimnazije Ormož. Na ormoškem koncu so namreč prepričani, da bi bilo nujno razširiti nabor možnosti srednješolskega izobraževanja. Odločitev, da bi bil najprimernej- ši prav program zdravstvene nege, v Ormožu opirajo na demografsko projekcijo oziroma napovedi, kam se bodo v prihodnjih letih dijaki vpisovali. Zorjan-Škorjančeva je pri tem postregla z zgovornimi podatki: »Analize kažejo porast števila devetošolcev, ki se vpisu- jejo v program zdravstvene nege v naslednjih štirih šolskih letih. Ob predvidevanju enakega deleža (25 %) vpisa potencialnih dijakov v pro- gram zdravstvena nega bo število vpisanih dijakov v program zdra- vstvena nega vsako leto postopo- ma naraščalo.« Vse je odvisno od šolskega ministrstva Trenutno tečejo vsi postopki, da bi že prihodnji september prvi dija- ki zdravstvene nege svoje znanje lahko krepili na ormoški gimnaziji. »Aktivnosti v tej smeri potekajo že skoraj dve leti. Pri tem smo vklju- čeni Gimnazija Ormož, občine Or- mož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi z župani ter vse učne ustano- ve za usposabljanje dijakov v pro- gramu zdravstvena nega iz Ormo- ža, Ptuja in Ljutomera,« je navedla Zorjan Škorjančeva. Na Ministrstvo za izobraževa- nje, znanost in šport naj bi že odda- li ustrezen predlog za oblikovanje izobraževalnega programa oz. od- delka za zdravstveno nego. Sprva bi odprli en oddelek z 28 vpisnimi mesti. Hkrati pa naj bi pri komuni- kaciji z odločevalci sodelovali tudi poslanca Mojca Žnidarič in Aljaž Kovačič. »Z našima poslancema Mojco Žnidarič in Aljažem Kovačičem smo bili že januarja letos na sestanku na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, pri predsednici Moniki Ažman in že takrat preg- ledali potrebe po kadru. Načelno podporo ob pridobitvi programa smo tudi pridobili,« je še zagotovi- la Zorjan Škorjančeva. Občine bi poskrbele za preureditev učilnic Za nov oddelek imajo na or- moški gimnaziji dovolj kadra, za praktični pouk pa bi sodelovali z zdravstvenimi zavodi v okolici. Prav tako naj bi bilo v prostorih gimnazije za nov oddelek dovolj prostora. »Dobivamo pozitivne odzive. Zdravstvena zbornica ter šolsko in zdravstveno ministrstvo naša prizadevanja podpirajo. Vsi trije župani smo že podpisali, da bomo ustrezno, tudi fi nančno poma- gali gimnaziji. Ocenjeno je, da bi bilo treba zagotoviti okoli 20.000 evrov za preureditev učilnic in nabavo potrebnih učnih pripo- močkov. Z županoma sosednjih občin smo se o tem že dogovorili in bomo sredstva tudi zagotovili,« je dodal ormoški župan Danijel Vrbnjak. Ormoško  Gimnazija Ormož v boju za nov izobraževalni program Dijaki zdravstvene nege že prihodnje šolsko leto? Vodstva ormoške gimnazije in lokalnih skupnosti Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž si že leta prizadevajo uvesti nov izobraževalni program. V zadnjih letih kaj dosti o teh ambicijah ni bilo slišati, aktivnosti pa v tem času niso zamrle. Še več, če bo pristojno ministrstvo dovolilo, lahko že v pri- hodnjem šolskem letu začnejo izobraževanje zdravstvenih tehnikov. Foto: Arhiv ŠT Pred leti so na ormoškem območju potekale aktivnosti za širjenje izobraževalnih programov, ki se izvajajo na Gimnaziji Ormož. Želeli so uvesti program Zdravstvena nega, vendar naj bi po letu 2008 upanje, da bi se lahko namere uresničile, zamrlo. V začetku novembra je občinski odbor N.Si Ormož na občino naslovil pobudo, da se aktivnosti v tej smeri zopet začnejo. »Res je, bilo je izraženih kar nekaj pomislekov, da smo smreko v centru Ptuja postavili prehitro. A ker moramo začeti nameščati novo- letno okrasitev, je bilo to nujno. Ko so verige z lučkami že postavljene, bi bilo zelo težko na sredino trga postaviti še smreko, ki je letos res og- romna. Pa tudi december je bližje, kot se zdi,« je na pomisleke odgo- vorila ptujska županja Nuška Gajšek in dodaja, da so tudi prejšnja leta smreko postavljali v podobnem terminu, mogoče kak dan pozneje, a ni bilo nobenih odzivov. Upa, da bo okrasitev mestnega jedra pričara- la vsaj delček prazničnega vzdušja, ki zadnje čase ni najboljše. Foto: ČG Smreka, ki je letos res ogromna, je bila postavljena minuli teden. Destrnik  Splošno zdravstveno ambulanto prevzema novi koncesionar Nekdanja občina povezana s skupnim zdravnikom Jutri, v sredo, se od destrniške ambulante poslavlja dolgoletni koncesionar Franc Mršnik, zato se občina že nekaj časa ukvarja z zahtevno proceduro pridobivanja potrebnih soglasij za pridobitev novega zdravnika na Destrniku. Tudi ta bo, kot smo že poroča- li, koncesionar, saj Zdravstveni dom Ptuj ne razpolaga s prostim zdravnikom splošne in družinske medicine, ki bi lahko prevzel de- strniško ambulanto. Župan Franc Pukšič je potrdil naše neuradne in- formacije, da je na razpis prispela ena prijava, in sicer iz Ambulante družinske medicine Trnovska vas in Vitomarci, ki jo vodi koncesionar Tomaž Schaubach. Tako bodo da- nes samostojne, nekoč pa združe- ne občine Trnovska vas, Sveti An- draž in Destrnik ponovno poveza- ne s skupnim zdravnikom. »Veseli me, da se je Schaubach odločil za prijavo. Naši občani ga že dobro poznajo, saj so v zadnjih mesecih, ko so bile težave v naši ambulanti, k zdravniku odhajali v Trnovsko vas ali Vitomarce. Prepričan sem, da se bodo mnogi pacienti, ki so ambulanto v tem času zapustili, zdaj vrnili. Upam, da bomo kmalu podpisali koncesijsko pogodbo in bo zdravnik lahko začel delati na Destrniku.« Sprejem pacientov takoj, ko bo mogoče Ker od pristojnega ministrstva ni dobil še nobene odločbe, je bil Tomaž Schaubach previden z izja- vami. »V rokah še ničesar nimam, zato za zdaj ne morem govoriti o dejstvih, ampak le o načrtih,« je de- jal. »Če je župan prejel soglasje mi- nistrstva, lahko v prihodnjih dneh podpiševa koncesijsko pogodbo, vendar vrat ambulante takrat še ne moremo odpreti, saj je treba najprej skleniti pogodbe z ZZZS, nato zaposliti medicinsko sestro, opremiti ambulanto, skratka, veli- ko dela nas še čaka. Prve paciente bomo v destrniški ambulanti spre- jeli takoj, ko bo to mogoče, saj je to tudi v našem interesu, do takrat pa nas lahko obiščejo v Trnovski vasi ali Vitomarcih.« V ambulanti na Destrniku bos- ta sprva izmenjaje delala Tomaž Schaubach in pri njem zaposlena zdravnica Ines Emeršič, oba speci- alista družinske medicine, podob- no kot delata tudi v obeh doseda- njih ambulantah, v prihodnje, pa naj bi sčasoma ambulanto prevze- la Emeršičeva. Foto: Arhiv ŠT Destrniško splošno zdravstveno ambulanto bo prevzel koncesionar iz so- sednje Trnovske vasi, h kateremu že zdaj hodijo mnogi pacienti z Destrnika. Ptuj  Smreka že čaka na december Prehitro za postavitev? Da trgovci s prodajo božično-novoletnih izdelkov pohitijo, smo se že navadili. Postavitev smreke v mestnem jedru Ptuja minuli teden pa je dvignila veliko prahu. Foto: KG »Pobuda je vsekakor pomembna podpora našim prizadevanjem,« je komentiral župan Danijel Vrbnjak in ob tem dodal, da aktivnosti za vzpostavitev oddelka zdravstvene nege tečejo že lep čas. Foto: KG »V tem času se je pokazalo, da v Sloveniji primanjkuje prav srednje- ga medicinskega kadra, zato bi bila uvedba tega programa v Ormožu pravilna. Možnosti za pridobitev programa so sedaj veliko večje tudi v luči nove fi nančne perspektive, ki bo znaten del sredstev usmerjala prav na področje zdravstva,« je v pobudi zapisal Alojz Sok. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  10. novembra 20206 V središču Register raka RS, ki že 70 let beleži podatke o tej bolezni, je nedavno objavil podatke o zbole- lih za rakom do vključno leta 2017 ter pripravil projekcije pojavnosti te bolezni v prihodnje. Na onko- loškem inštitutu predvidevajo, da bosta od rojenih leta 2017 do svojega 75. leta starosti predvi- doma za rakom zbolela eden do dveh moških in ena od treh žensk. Sedanja statistika pa je, da med nami živi že več kot 100.00 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Ob tem gre priča- kovati, tudi zaradi starajočega se prebivalstva, da se bo delež raka- vih bolnikov le še zviševal. Namreč leta 2017 je bilo več kot 60 % obo- lelih starejših od 65 let. Zato na onkološkem inštitutu ocenjujejo, da bomo letos zabeležili že 16.251 novih bolnikov (leta 2017 je za ra- kom zbolelo nekaj manj kot 15.000 oseb, in sicer skoraj 8.000 moških in več kot 7.000 žensk). Ključno pri raku je pravočasno odkritje Rak ni ena sama bolezen, tem- več več sto različnih. Te lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razliku- jejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne de- javnike. Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke) so leta 2017 predstavljali 60 % vseh ugotovljenih rakov. Povezani so z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravil- no prehrano, kajenjem in čezmer- nim pitjem alkoholnih pijač, so pojasnili na onkološkem inštitu- tu. Poleg zdravega življenjskega sloga pa je ključno pri zdravljenju bolezni oziroma zmanjševanju števila obolelih tudi pravočasno odkritje. Bolezen, odkrita v zgo- dnjih stadijih, je v visokem deležu ozdravljiva, zdravljenje je krajše in za bolnika lažje, kakovost živ- ljenja je višja, zdravstvena oskrba pa cenejša. Ena najboljših metod za zgodnje odkrivanje predraka- vih in rakavih sprememb so tako imenovani presejalni programi, Slovenija, Podravje  Zaradi epidemije ne bi smeli zaustavljati zdravstveneg Če rak ni zdravljen, pomeni 100 Od pojava virusa covid-19 smo urno oz. dnevno na tekočem s podatki o številu okuženih, ho poimenovanem tudi rožnati oktober, se je tu in tam omenil le še rak na dojki oz. rak. Bolezen, pri ženskah in za katero letno zboli okrog 15.000 Slovencev ter umre več kot 6.000 obolelih. Za različnimi oblikami raka letno oboli 15.000 Slovencev. Umre jih več kot 6.000. Delež rakastih bolnikov se bo po napovedih Ormoško  Objavljen javni razpis za izvajalca Obnovo vodovoda bi začeli aprila Vodstva občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi so pred velikim projektom obnove vodovodnega sistema. Zara- di dotrajanosti vodovodnega omrežja vsako leto zabeležijo enormne izgube pitne vode. Investicija je nujna, je pa tudi zahtevna in draga, zato jo bodo izvajali v fazah. Za izvedbo prve faze pa v tem času že iščejo gradbinca. V prvi fazi je predvidena rekonstrukcija in hidravlična posodobi- tev vodovodnih cevovodov v skupni dolžini dobrih 25 kilometrov. Ob tem bodo na novo zgradili vodohran v Kostanju v velikosti 100 m³, vodohrane v Humu, Vičancih in pri Hajndlu pa bodo obnovili. Iz- vedli bodo tudi rekonstrukcijo prečrpalnice v Pušencih in dveh hidro- forskih postaj na Humu in v Vičancih. »Vrednost gradnje je ocenjena na 11,5 milijona evrov v bruto zne- sku, od tega imamo zagotovljenih skoraj 4,1 milijona evrov kohezij- skih sredstev iz razvoja regij. Ob tem bo investicija sofi nancirana tudi iz državnega proračuna v višini 721.000 evrov, preostali znesek pa se bo porazdelil med občinami,« je navedel župan Danijel Vrbnjak. Občina Ormož naj bi iz proračuna zagotovila največji delež v višini 4,9 milijona evrov, občina Sveti Tomaž 1 milijon evrov, občina Središ- če ob Dravi pa 630.000 evrov. Rekonstrukcija 25,3 kilometra vodovodnega omrežja se bo v prvi fazi odvijala na relacijah Ormož–Hum–Vodranci, Godeninci–Vodranci, VH Hajndl–Vičanci–VH Kostanj, Velika Nedelja–Podgorci, del Hajndl– Koračice ter del Hajndl–Ormož. Projekt lahko pade, če bo cena previsoka Foto: Črtomir Goznik Sredi oktobra so objavili javni razpis, na katerega se lahko prijavijo gradbena podjetja, a morajo izpolnjevati zahtevne pravne, fi nančne in tehnične pogoje. Med drugim naj bi gradbena podjetja v zadnjih petih letih izvedla podoben projekt, vreden najmanj štiri milijone evrov. Za vodjo del je prav tako zahtevano, da je že nastopil v podob- nem projektu. Podjetja lahko oddajo vloge do 27. novembra, vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bo pogodba s potencialnim izvajalcem lahko podpisana. Razlog je v vladni odločbi, ki jo še čakajo: »Vloga je trenutno še na Ministrstvu za okolje in prostor. Ko bomo prejeli odločbo Službe vla- de za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa bomo lahko z izbra- nim izvajalcem podpisali pogodbo,« je pojasnil vodja projekta Roman Rozman, ki pa zapletov ne pričakuje. V primeru, da bi bile ponudbe previsoke, se občine v investicijo ne bodo mogle podati. A kot je povedal Rozman, takega razpleta na razpisu ne pričakujejo. Gradbena dela bi začeli aprila prihodnje leto, končali pa bi jih v prvi polovici leta 2023. Za drugi dve fazi več kot 12 milijonov evrov Vodovodno omrežje v vseh treh občinah obsega okoli 600 kilometrov vodovodnih cevi. »V vseh treh fazah je predvidena obnova okoli 61 kilometrov cevovodov na velikih linijah. Ko bomo izvedli vse predvidene faze obnove, bomo imeli obnovljene velike linije vodovodnega sistema v vseh treh občinah. Manjši cevovodi na linijah se sicer sproti sanirajo, ko prihaja do kakšnih poškodb,« je dejal vodja projekta Roman Rozman. Gradbena dovoljenja za obnovo v drugi in tretji fazi naj bi bila že pridobljena, a zopet gre za drage projekte, ki so v skupni vrednosti ocenjeni na več kot 12 milijonov evrov. »Glede na predvideno ocenjeno vrednost projektov lahko pričakujemo, da bo za naslednji dve fazi potreben še enkrat tako velik finančni vložek kot v prvi fazi. Vse pa bo odvisno od naslednje finančne perspektive,« je napovedal župan Danijel Vrbnjak. Kako blizu oz. daleč smo od cepiva proti raku »Tumorska cepiva so prihodnost v onkologiji, a raziskave potekajo počasi. Univerzalnega cepiva, ki bi preprečevalo nastanek raka, v tem trenutku ni mogoče pričakovati. Sicer poznamo dve vrsti cepiv v onkologiji. Preventivna cepiva za preprečevanje bolezni in terapevtska za zdravljenje bolezni. Primer preventivnega cepiva je cepivo proti virusu HPV, ki povzroča raka na materničnem vratu, rake ustne votline in jezika in še nekatere druge vrste raka. In vendar v tem primeru ne gre za klasično tumorsko cepivo, ki bi bilo usmerjeno neposredno proti tumorskim antigenom, ampak za cepivo proti virusom. Cepivo prepreči namnožitev virusa in s tem odstrani povzročitelja za nastanek raka. Od terapevtskih cepiv sta v tem trenutku registrirani najmanj dve cepivi, in sicer eno, ki zdravi raka na prostati, drugo pa maligni melanom – najhujšo obliko kožnega raka,« je na vprašanje odgovoril vodja oddelka za molekularno diagnostiko Srdjan Novaković. Foto: Dreamstime/M24 navajajo v državnem programu za obvladovanje raka. Zato je onkolo- ška stroka vseskozi poudarjala, da se onkologija v času koronavirusa ne sme ustavljati. Zgolj odstotek večja umrljivost za rakom bi v Sloveniji pomenila 30 smrti več, kajti če rak ni zdravljen, pomeni 100-odstotno smrt, je v spletnem pogovoru STAkluba dejala Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinskih fakulteti. Ob tem je opomnila, da je rak jav- nozdravstveni problem številka ena tako v Sloveniji kot v svetu. »Zgodili se nam bodo različni viru- si. Neprenosljive bolezni so tis- te, ki jih svet mora obvladati,« je pozvala. Posledice zaustavitev presejalnih programov še niso znane A v času spomladanske epide- mije so se presejalni programi za dva meseca ustavili, začasno se programi zaradi epidemioloških razmer ustavljajo v nekaterih zdravstvenih ustanovah tudi v tem obdobju. Kakšne posledice že ima oz. bo imelo nedelovanje presejalnih programov? Kot je po- ročal portal RTV Slovenija, je prvi na svetu članek o tem izdal Slo- venski register raka, ki je ugotovil, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika zmanjšali za od 30 do celo več kot 80 odstotkov. Jas- nega odgovora o možnih posledi- cah pa za zdaj še ni, ne pri nas ne v preostali Evropi. »Dejstvo je, da so zdravstvene službe pospešeno delale. Imamo delovne sobote na Novi Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  10. novembra 2020 7V središču ga sistema -odstotno smrt ospitaliziranih, umrlih zaradi virusa. Kaj pa ostale bolezni? V oktobru, ki je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu Foto: Dreamstime/M24 h še zviševal. Brezplačni topli obrok pripada vsem učencem in dijakom iz dru- žin, kjer povprečni mesečni doho- dek na osebo ne presega 382,82 evrov (3. dohodkovni razred pri otroškem dodatku oziroma 2. pri državni štipendiji). Brezplačni to- pli obrok pripada tudi učencem in dijakom, ki so nameščeni v rejniš- ko družino. A ponovno se je izka- zalo, da je nekaj lažje reči in zah- tevati kot potem izvesti. Namreč organizacija razdeljevanja toplih obrokov v času, ko otrok ni v šoli in ko se morajo upoštevati vsi ukrepi v povezavi s covidom-19 je pravcati logistični zalogaj. Ne- odgovorjenih vprašanj, tudi glede fi nanciranja, pa veliko. Tako je imela v petek popoldan polovica podravskih šol že prve informacije glede števila toplih obrokov in načina sodelovanja z občino, druga ne, je dejala Ivanka Korez, predsednica Društva rav- nateljev ptujskega območja. »Ob tem je odprto vprašanje fi nanci- ranje embalaže, namreč šole mo- ramo upoštevati higienska pravi- la oz. Haccap sistem, veliko je še ostalih dilem, saj nas je, moramo priznati, odločitev presenetila, znajti pa smo se morali po svoje. Sicer pa smo vsi pripravljeni ku- hati, še posebej šole, v okviru ka- terih delujejo vrtci in so torej ku- hinje že odprte,« je minuli petek dejala Korezova. Ravnatelji so se dogovorili, da so si včerajšnji po- nedeljek še pustili za organizacijo (nabavo hrane), danes pa naj bi začeli deliti prve obroke. Šole prilagajajo jedilnike Ravnateljica največje osnovne šole v tem delu Podravja Tatjana Vaupotič Zemljič je dejala, da so morali starši ob prijavi na kosilo tudi povedati, ali ga bodo prev- zeli osebno ali jim ga je treba dostaviti. Logistiko odvoza hrane prevzame občina. A kot opozar- ja: »Seveda še ne vemo, kakšno ceno nam bodo priznali za pripra- vo obrokov, niti ni jasno napisa- no, komu izstavimo račun.« A eno so fi nančne skrbi, pov- sem drugi izziv je jedilnik. Hrana mora biti obstojna, s čim manj te- žavami pri pakiranju, saj od prip- ravljene hrane, pakiranja in do končne točke –jedilne mize lahko mine precej časa. »Tako da nalo- ga zagotovo ni preprosta, zahte- vala bo veliko dobrega sodelova- nja med vsemi vpletenimi, dober logistični načrt in seveda več jasnih informacij, koliko, kdo in kako. Vendar se bomo, kot ved- no, potrudili, da nalogo izpelje- mo kakovostno, v korist otrok,« je zagotovila ptujska ravnateljica. V Markovcih bodo za prevoz koristili tudi Prostofer V Žetalah naj bi prvi obrok sku- hali šele v četrtek. »Obroke bomo delili v času od 11.30 do 13.00. Ukrepu pa bomo prilagodili tudi jedilnik, pri čemer močno upamo, da bo sklep ministrice o povrači- lu stroška to ‚pokril‘ v celoti, kajti učenci imajo do sedaj brezplačno kosilo, dijaki pa malico, od sedaj pa naj bi bil obrok enak in tudi cena seveda.« Tudi v Markovcih so minuli petek oblikovali seznam upravičencev, podatka o številu dijakov in učencev, ki jim topel obrok pripada, še niso imeli, so pa se dogovorili, da bodo v primerih, kjer bo prevoz potreben, vključili vozilo »prostofer« in s pomočjo hišnika obroke tudi razvozili. Pod pragom revščine živi kar 41.000 mladoletnih otrok Kot omenjeno, je ukrep vlade šole in občine presenetil, čeprav bi se lahko temu presenečenju in organizacijski zmedi izognili. Opozicijske stranke so namreč že sredi prvega počitniškega te- dna predlagale, da se otrokom za čas izobraževanja na daljavo zaradi epidemioloških razmer ali drugih izrednih okoliščin za- gotovi šolsko kosilo z osebnim prevzemom oz. morebitna do- stava na dom. Svojo pobudo so utemeljili z argumentom, da so na pomembnost sprejema tovr- stne rešitve glede na izkušnje s terena opozorile humanitarne or- ganizacije. »Te tudi sedaj, ob dru- gem valu in ponovnem sprejetju ukrepa izobraževanja na daljavo, opominjajo na čedalje večje soci- alne stiske velikega števila dru- žin. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da v Sloveniji pod pragom revščine živi kar 41.000 mladoletnih ot- rok, epidemija pa socialno sliko družin še dodatno poslabšuje, na drugi strani pa je v proračunu zaradi izobraževanja na daljavo v prvem valu in posledično neraz- deljevanja šolske prehrane ne- porabljenih ostalo kar 11.788.000 evrov, namenjenih subvencioni- rani šolski prehrani,« so podatke zbrale opozicijske stranke. Podravje  Na papirju vse lepo, v praksi organizacijska zmeda Na račun šolske prehrane v proračunu ostalo kar 12 milijonov evrov Šolsko ministrstvo je občine in šole obvestilo (oz. zahtevalo), da morajo v času šolanja na daljavo zagotoviti topli obrok osnovnošolcem in dijakom, ki so sicer upravičeni do brezplačne malice oziroma kosila. Šole in občine so tako v petek pripravljale sezname, kdo je do kosila upravičen, odgovora, kako bodo zahtevo vlade izvedle, pa mnoge še niso imele. Foto: Črtomir Goznik Primerjava z Evropo Kot je ocenjeno v okviru Evropskega informacijskega sis- tema za rak, je bila Slovenija leta 2020 po incidenčni stopnji vseh rakov, razen kožnega, na osmem mestu med 27 evrop- skimi državami. Pred nami so bile Irska, Danska, Nizozem- ska Belgija, Ciper, Madžarska in Francija. Po umrljivostni stopnji smo na devetem mestu, pred nami so Slovaška, Madžarska, Poljska, Hrvaška, Ciper, Romunija, Latvija in Litva. Foto: Sta/M24 Vir: NIJZ Leto 2017 116.696 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni Število umrlih 6.365 (3.570 moških in 2.795 žensk) Med posameznimi slovenskimi regijami ni bistvenih razlik v bremenu raka Vir: NIJZ onkološkem inštitutu oz. še ved- no ne delujemo povsem popolno, epidemije še ni konec, tako da spremljamo vnaprej, kako bo to vplivalo na dejanske končne izide, na preživetje, kakovost življenja onkoloških bolnikov,« je za Radio Slovenija povedala vodja registra Vesna Zadnik. Ob tem pa opozori- la, da zaradi epidemije ne bi smeli ustavljati celotnega zdravstve- nega sistema, saj da moramo biti pozorni tudi na ostale bolnike in druge bolezni, ki povzročajo veli- ko večje breme za zdravje kot pa epidemija covid-19. primeri raka (na 100.000 prebivalcev) Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  10. novembra 20208 Gospodarstvo »Trgovski centri so načrtovali prodajo po lanskem letu, vendar sem prepričan, da je bilo letos prodanih manj sveč. To smo lahko opazili že v naši prodajalni, kjer smo zabeležili upad prodaje za 40 %,« je dejal Igor Peter iz videmske- ga podjetja Sveča, ki letno proi- zvede do štiri milijone nagrobnih sveč. A bolj kot ukrepi, povezani z zajezitvijo epidemije covid-19, na prodajo vpliva gonja proti plastič- nim svečam. Tako direktor Ilkosa Mitja Kostanjevec kot Igor Peter iz podjetja Sveča menita, da je ta neupravičena. Slednji je pojasnil: »Plastična sveča ni komunalni odpadek oz. ni odpadek, ki bi z odložitvijo bremenil okolje. Zakaj? Ker se v celoti reciklira. Plastika se ponovno porabi v proizvodnji, prav tako parafi n, pokrovčki gre- do med kovine. Menim, da so za okolje bolj obremenjujoče sveče, ki se oglašujejo kot alternativa. Namreč sveče iz stekla in papirja se ne reciklirajo, pri elektronskih pa ostane baterija.« Ob tem je opozoril, da proizvajalci sveč od vsake plastične sveče namenijo 11 centov za njihovo razgradnjo, od elektronske trikrat več. Kje torej tiči problem, da se vsako jesen v medijih oz. na spletu pojavljajo fotografi je nakopičenih odpadnih sveč, ki polnijo zbirne centre. »Te- žava je v nedelujočem sistemu. Proizvajalci poravnamo svoj de- lež, čeprav posledice negativnih objav nosimo ravno mi. Problem je v predelovalcu, ta je v Sloveni- ji samo en, ki pa je prepoln, neko drugo podjetje, ki se prav tako želi lotiti tega problema, pa ima teža- ve s pridobitvijo dovoljenja.« Kako močan plamen torej razsvetljuje pot svečarskih podjetij? Igor Pe- ter ocenjuje, da jim prodaja sveč na letni ravni v zadnjem obdob- ju močno upada. »Iščemo nove rešitve, tudi s t. i. eko svečami, čeprav kot omenjeno, je gonja proti plastičnim svečam neupra- vičena. Ob tem v naših sosednjih državah, tudi v Avstriji, kjer priž- gejo zagotovo več sveč kot pri nas, takšnih sistemov za reciklažo nimajo vzpostavljenih.« Obe podjetji iz Podravja pa ob nagrobnem programu peljeta tudi program dišečih sveč. Vendar smo Slovenci do nakupa teh še zadržani, meni Kostanjevec. »90 % programa dišečih sveč prodamo v tujino. Trend prodaje se sicer pri nas počasi povečuje, ampak smo še daleč za Nemčijo, Anglijo, Fran- cijo,« še pravi direktor podjetja Ilkos. Slovenija, Podravje  Letošnja prodaja sveč ponovno manjša Gonja proti svečam je neupravičena Omejeno obiskovanje grobov ob prazniku, ki je namenjen spominu na umrle, glasne kampanje proti prižiganju plastičnih sveč – poglavitni okoliščini, ki sta vplivali na manjšo prodajo sveč v trgovinah in na stojnicah. Kaj to pomeni za ena največjih svečarjev v Sloveniji – za podjetji Ilkos in Sveča. Direktor slednjega Igor Peter je že postregel s podatkom: »Povprečno je bil letos padec prodaje okrog 30-odstoten.« V Ilkosu povratne informacije trgovcev še nimajo, prepričani pa so, da bo rezultat slabši kot minula leta. Foto: Črtomir Goznik V podjetju Sveča so letos zabeležili okrog 30-odstotni padec prodaje plastičnih nagrobnih sveč. 2/3 sveč prižgemo ob 1. novembru Po nekaterih ocenah smo Slovenci za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki nagrobnih sveč glede na število prebivalcev. Tradicijo prižiganja sveč v spomin pokojnikom v obsegu, ki odstopa od povprečja EU, poznajo še v Avstriji in na Portugalskem. Slovenci na leto prižgemo okoli 16 milijonov nagrobnih sveč, od tega dve tretjini ob 1. novembru, ki na koncu postanejo odpadek, so povedali na okoljskem ministrstvu. Količina sveč, poslanih na trg, po njihovih podatkih nakazuje trend zmanjševanja; lani jih je bilo 15 % manj kot predlani. V Sloveniji je sicer 1.199 pokopališč. Obiskovalci pokopališč odlagajo odpadne nagrobne sveče v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem. Odgovornost za predelavo zbranih sveč pa nosijo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg (proizvajalci, uvozniki, trgovci). V Sloveniji sicer bistveno več sveč izvozimo kot uvozimo. Foto: Črtomir Goznik Slovenija  Peti protikoronski paket za kmete Rastlinjaki še niso enostavni objekti Konec septembra, še pred razglasitvijo novega vala epide- mije, so na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije govorili o potrebnih ukrepih za okrevanje kmetijstva. Skupaj s predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije so bili enotni, da mora biti kmetijstvo vključeno v mehanizem za okrevanje in odpornost ter da je treba za to zagotoviti tudi dovolj sredstev. Med najbolj nujne podpore so navedli investicije v govedorejske objekte, vzpostavitev vzajemnega sklada za upravljanje s tveganji v kmetijstvu, investicije v zbirne, skladiščne, dodelovalne in distribucijske centre, socialne inovacije za revitalizacijo spečega potenciala marginalnih skupin, torej kmetov, mladih in žensk ter digitalizacijo strokovnih služb v kmetijstvu. Največ dobrih 750 evrov na mesec Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki je prinesel že peti paket korona ukrepov, je začel veljati 24. oktobra, med njimi jih je nekaj namenjenih tudi kmetom. »Podobno kot je bilo to urejeno spomladi v prvem valu epidemije, je tudi tokrat za kmete predvidena fi nančna pomoč v primeru okužbe z novim koronavirusom. Njen namen je kriti strošek delovne sile, ki ga ima kmet z najemom nujno potrebne pomoči za izvedbo rednih del na kmetiji,« pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja KGZS. »Pomoč se dodeli za ves čas trajanja nezmožnosti za delo. Višina pomoči za en mesec znaša toliko, kolikor znašajo dejanski stroški, ki jih posamezni upravičeni kmet ima v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače s polnim delovnim časom. Na mesec lahko tako pomoč znaša največ 752,46 evra. Upravičenec vlogo skupaj s potrdilom o okužbi ter potrdilom o strošku dela poda na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.« Foto: SD Na Kmetijsko-gozdarski zbornici so prepričani, da bi morala vlada vzpo- staviti zakonske podlage za pomoč po posameznih kmetijskih sektorjih, a pri tem niso bili uslišani. Kmečki zavarovanci imajo poleg fi nančne pomoči v primeru okužbe še vedno tudi pravico do univerzalnega temeljnega dohodka in nadomestila zaradi karantene oziroma varstva otroka, vendar samo takrat, če imajo do države poravnane vse obveznosti. Nadomestilo zaradi karantene oziroma varstva otroka velja tudi za pri kmetu zaposlene delavce, če so ti na začasnem čakanju na delo, pa dobijo delno povračilo nadomestila plače. Brez zakonske podlage za sektorsko pomoč »Z nekaj predlaganimi ukrepi smo na zbornici uspeli in so bili sprejeti, med njimi so spodbude za postavitev objektov za kmetijsko pridelavo, namakanje, izkoriščanje geotermalne energije v rastlinjakih in za nabavo kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih. Začasno je podaljšana veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fi tofarmacevtskimi sredstvi, več dovoljenj lahko kmetje pridobijo preko spleta, in to ne glede na to, ali razpolagajo z elektronskim podpisom ali ne. V času sprejemanja petega paketa pomoči pa smo na zbornici podali tudi nekaj pripomb, ki pa jim pristojni na žalost niso prisluhnili. Tu bi izpostavila tri po našem prepričanju zelo pomembne in potrebne ukrepe, in sicer bi kmetje morali biti upravičeni do zaščitne opreme iz blagovnih rezerv, nujna bi bila vzpostavitev zakonske podlage za pomoč po posameznih kmetijskih sektorjih, postavitev rastlinjakov pa bi morala ne glede na boniteto zemljišča spadati med enostavne objekte, na kar že dolgo opozarjamo, a se kljub drugačnim obljubam na tem področju še vedno ni nič spremenilo,« sklene Ahlin Ganzitijeva. Leto Nagrobne sveče, dane na trg Prevzete/zbrane Reciklaža 2019 5,1 t 2,0 t 1,9 t 2018 5,9 t 2,2 t 2,2 t 2017 6,4 t 2,4 t 2,3 t 2016 6,5 t 2,5 t 2,5 t Vir: MOP Direktor podjetja Sveča Igor Peter pri razumevanju podatkov dodat- no pojasnjuje, da so v količino nagrobnih sveč, ki so dane na trg, zajete polne sveče, torej s parafinom vred. »Razlika med težo sveč, ki so dane na trg in nato prevzete, je ravno pogoreti parafin. Z goto- vostjo lahko rečem, da se zbere praktično 99,9 % sveč.« Ptuj  PP z okolju prijaznejšo embalažo Za večjo trajnost V Perutnini Ptuj (PP) so naredili dodatni korak k trajnostni naravnanosti. Linijo ohlajenih pripravljenih izdelkov bodo pakirali v okolju prijaznejši embalaži. Sestavljena je iz kartona in pla- stike, vsebuje pa kar 80 odstot- kov manj plastike kot primerljive alternativne embalaže na osnovi plastike. »Uporabljeni materiali s svo- jo sestavo ustrezajo zahtevam krožne ekonomije recikliranja. Kartonski podstavek, ki je bioraz- gradljiv, se odvrže v zabojnik za papir, plastična folija, ki je dekla- rirana kot mono-material, pa v za- bojnik za plastiko. Ne nazadnje je skupna teža embalaže nižja za 14 odstotkov, kar po končani uporabi pomeni tudi manjšo količino od- padkov,« so pojasnili v podjetju in dodali, da se trajnostnega razvoja lotevajo strateško. Zato so pripra- vili tudi prvo nefi nančno poročilo, v njem pa opredelili kazalnike eko- nomskih, okoljskih in družbenih vplivov. Med drugim poročajo, da niso povečevali uporabe neobnovljivih materialov, za malenkost (eno od- stotno točko) jim jo je uspelo celo zmanjšati. Toplogredne emisije CO2 pa so v primerjavi z emisijami leta 2018 zmanjšali za 107 ton. Foto: PP Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  10. novembra 2020 9Kmetijstvo in podeželje Najprej se je s pridelavo jagod nekaj let ukvarjal Kristjan z ženo Tamaro. Z Alešem, s katerim sta bila že prej prijatelja, sta na inter- netu zasledila tehnološko napre- den sistem pridelave jagod – Up and down (gor in dol). Vsaka dru- ga vrsta se spušča in dviga, da je čim več sadik na m2 rastlinjaka, oziroma, da je izkoristek prostora v rastlinjaku optimalen. Naložba je zahtevala dve leti in 800.000 evrov Poklicala sta na Portugalsko in si ga ogledala. „Gre za preizkušen sistem, ki pa še ni tako zelo razšir- jen. Najin je peti ali šesti v Evropi, v Sloveniji ga še ni bilo. Na Portu- galskem sva obiskala dve kmetiji s tem sistemom. Navdušena sva bila, predvsem nad okusom jagod, ker so vsi govorili o tem, da jagode iz rastlinjaka niso tako dobre kot tiste, ki rastejo na prostem. Neka- tere sorte so celo boljše od tistih, ki rastejo zunaj. Že na Portugal- skem sva se tudi odločila, da bova Sloveniji ponudila domače jagode, ki bodo na voljo v vseh letnih časih. Pospešeno sva se lotila pridobiva- nja vseh možnih dovoljenj in do- kumentacije. Ni bilo lahko, veliko truda, potrpljenja in tudi denarja je bilo potrebnega. V tem času se je tudi spremenila zakonodaja za rastlinjake, uvrščeni so bili v grad- beni zakon, tako da sva morala pri- dobiti tudi gradbeno dovoljenje, ob vodnem dovoljenju, vodnem soglasju, odločbi o namakanju itd. Investicija je ocenjena na okrog 800.000 evrov. Pridobili smo ne- kaj evropskih sredstev, brez njih nama tega projekta ne bi uspelo izpeljati. Precejšen je bil tudi lastni vložek,“ sta povedala Kristjan Lo- vrec in Aleš Kovačec, ki sta kar dve leti porabila za to, da sta pridobila vsa potrebna dovoljenja. Okolju prijazna pridelava, brez vplivov na okolje Lansko leto sta se prijavila tudi na razpis za podnebne spremem- be. Potem ko sta dobila pozitivni odgovor, sta začela projekt ure- sničevati. Koronavirus jima je delo precej otežil. Še sreča, da so ujeli vmesno obdobje po prvem valu koronakrize, da so monterji iz tuji- ne lahko rastlinjak postavili. Mon- taža se je začela 5. junija letos, av- gusta pa so jagodne sadike iz Italije že začeli saditi. 40 dni potem, sredi septembra, so se že veselili prvega pridelka. Pridelava jagod temelji na hidroponskem sistemu, prijaznem do okolja. Vse, kar se porabi pri proizvodnji (voda, vsa hranila ...), se vrne v obtok. Jagode rastejo v vrečah s kokosom in vulkansko snovjo perlitom, z dodajanjem hranil. Škropljenja skorajda ni ozi- roma je minimalno, predvsem pre- ventivno. Ciklus zorenja je odvisen od več dejavnikov, najpomemb- nejša je sončna energija, ne toliko temperature. Nizka oblačnost v Gibina  Slovenske jagode iz Slovenskih goric Jagoda Všečka družinskih kmetij Lovrec in Kovačec Že nekaj časa so v Hoferjevih prodajalnah ekskluzivno naprodaj slovenske jagode blagovne znam- ke Jagoda Všečka iz Gibine, ki jih pridelujejo v sodobnem tehnološkem rastlinjaku družinskih kmetij Lovrec in Kovačec. Na Ptuju jih prodajajo tudi v obeh Škrniclih. Kupcem bodo na voljo ne glede na letni čas skozi vse leto. Jagode iz Slovenskih goric so pri kupcu že drugi dan po obiranju. Foto: Črtomir Goznik V rastlinjaku na 6.000 m² raste 110.000 sadik jagod. Prve sadeže so nabrali 40 dni po sajenju. Foto: Črtomir Goznik Slovenske jagode blagovne znamke Jagoda Všečka so pri kupcih že drugi dan po obiranju. Naprodaj so v 88 Hoferjevih trgovinah po Sloveniji, na Ptuju pa v obeh Škrniclih. Potrebna so vlaganja, sicer napredka ni Kristjan Lovrec in Aleš Kovačec, oba s statusom kmeta, sta ena izmed tistih mladih pridelovalcev, ki se zavedata, da je treba s časom naprej, da so potrebna vlaganja, sicer napredka ni. Kristjan se ukvarja še s pridelavo jabolk, Aleš s poljedelstvom, vinogradništvom in obnovljivimi viri energije. Oba sta zrasla na kmetiji, oba je na zemljo pritegnila tradicija, predvsem pa veselje do kmetijske pridelave in novih izzivov, ki jih jima ne manjka. Največji problem pa je še vedno pretirana birokracija, izpostavljata. Foto: Črtomir Goznik Aleš Kovačec in Kristjan Lovrec: „Povezala naju je skupna poslovna ideja. Zagotovo je pridelava slovenskih jagod skozi vse leto velik izziv. Dve leti je trajalo, da sva pridobila vse potrebne papirje. Rastlinjak je last dveh družinskih kmetij – Lovrec in Kovačec.“ Potrošnja vin na prebivalca Vir: SURS, KIS, 2018/19 Podravje  Martinovo je čas za pregled vinske letine Letos nadpovprečna letina grozdja Tudi letošnje martinovanje, največji vinski praznik, bo pote- kalo v senci epidemije novega koronavirusa, ki je prihodnost vinogradnikov in vinarjev po lanskih viških vina samo še dodatno prizadela. Ker so mnoge kleti še vedno polne lanskega vina, se obeti po dobrem pridelku grozdja slišijo skoraj kot posmeh zaslužku pridnih rok, ki z ljubeznijo gojijo vinsko trto ali kletarijo, obenem pa so tudi pohvala za njihov trud. Po statističnih podatkih naj bi slovenski vinogradniki letos na približno 15.300 hektarjih vinogradov pridelali približno 106.150 ton grozdja, torej več kot v letu poprej, ko so nabrali 105.035 ton. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 7,1 tone na hektar, kar je za tri odstotke več kot v letu 2019. Belega grozdja naj bi se tako nabralo 75.290 ton, rdeče sorte pa naj bi obrodile nekoliko slabše od belih, saj so jih nabrali 6,6 tone na hektar oziroma skupno 30.852 ton. V letu 2019 je na 15.549 hektarjih vinogradov raslo skoraj 61 milijonov trsov, v skoraj 70 % je šlo za bele sorte grozdja. Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele, in sicer Podravje, Primorje in Posavje, te pa še na devet vinorodnih okolišev. Med njimi največji del celotne površine vinogradov v Sloveniji zavzema vinorodna dežela Podravje, kjer je tudi največji vinorodni okoliš Štajerska Slovenija. Foto: ČG Za liter dobrega vina v gostilni dobri dve uri dela Da smo Slovenci veliki ljubitelji alkoholnih pijač, tudi vina, je znana stvar, pa vendar številke presenetijo. Po podatkih za leto 2018 je namreč vsak Slovenec v povprečju spil 38 litrov vina, od tega veliko večino belega, kar pomeni dobre tri litre na mesec. Če upoštevamo, da mnogi alkohola sploh ne pijejo, si lahko predstavljamo, kakšne količine vina in drugih alkoholnih pijač konzumirajo posamezniki. Kot kaže grafi čna predstavitev potrošnje vin na prebivalca, smo Slovenci v več kot polovici primerov posegali po vinu z zaščiteno označbo porekla, v dobrih 30 % pa se skrivajo »druga vina«, med katerimi so verjetno tudi manj kakovostna. Lani je moral pivec za liter kakovostnega vina v gostinskem lokalu, za katerega je v povprečju odštel 15,23 evra, delati približno 134 minut. Če je torej v gostilni z dobrim vinom zapil svojo mesečno plačo, si je lahko privoščil 74 litrov te žlahtne pijače. Seveda pa je za ta denar v trgovini dobil veliko več. Povprečna maloprodajna cena za liter namiznega vina na trgovski polici je lani znašala malo več kot dva evra, liter kakovostnega vina pa je stal dobre štiri evre. Kljub temu da vinogradniki in vinarji tarnajo nad vse težjimi pogoji dela in poslovanja, pa zunanje trgovanje z vinom v zadnjem desetletju narašča. Samo v Kitajsko je Slovenija še leta 2007 izvozila za 91.000 evrov vina, lani pa že za 15-krat večji znesek. Največ slovenskega vina, 14,4 odstotka, je šlo lani v Italijo, s 14 odstotki so sledile Združene države Amerike in s 13,5 odstotka Hrvaška. Istočasno smo v letu 2019 uvozili za 12,6 milijona evrov vina iz svežega grozdja, od tega največ iz Italije (26 %), Severne Makedonije (20,4 %) in Francije (18,4 %). novembru zelo upočasni zorenje, prav tako tudi krajši dnevi, ko je sonca manj. Jagode so zdrave in predvsem dobre, poudarjata Kri- stjan in Aleš, ki sta zelo zadovoljna z odzivom kupcev. Pridelava je v celoti avtomatizirana, tudi ener- getsko varčna. Želja: celoletna pridelava Kristjan in Aleš načrtujeta, da bo pridelava jagod potekala čez celo leto. „Še vedno pa je to na- rava. To ni stroj, na katerem lahko delaš celo leto. To so žive rastline, ki potrebujejo nego celo leto. V tem trenutku je tudi še tako, da celega sistema (tehnologije) še ne obvladamo v celoti. Želiva pa si, da bi lahko sistem še nadgradila,“ pravita. Na pomoč slovenske stro- ke v tem trenutku še ne moreta računati, saj sta v Sloveniji pionir- ja, kar zadeva pridelavo jagod po sistemu gor in dol. Za ekskluzivno prodajo v trgovski verigi Hofer in ptujskih Škrniclih pa sta se odločila predvsem zato, ker sta želela, da je pridelek v najkrajšem možnem času pri kupcih. V rastlinjak vpeti obe družini Z veseljem pomagata tudi ženi, Aleševa Sergeja in Kristjanova Ta- mara. „Delo v rastlinjaku je super, nikoli ni premrzlo ali prevroče, ni rose ali dežja. Vsa opravila so eno- stavna, saj ni potrebno sklanjanje. Skratka, super je,“ sta še povedali Sergeja in Tamara, ki sta se specia- lizirali za pakiranje pridelka. Trenu- tno jagode pakirajo v 250-gramske posodice s pokrovom. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  10. novembra 202010 Ljudje in dogodki O prvi prazgodovinski epidemiji pred približno 5.000 leti pričata dve najdišči na severovzhodu Ki- tajske, kjer so arheologi odkrili množice človeških ostankov vseh starosti. Študije so pokazale, da je bolezen med prebivalce udarila na hitro, saj ni bilo časa za ustre- zne pokope, nobeno od najdišč pa tudi ni bilo ponovno naseljeno, kar dokazuje, da je epidemija opusto- šila celotno regijo. Kronisti sicer največkrat pišejo o izbruhih kuge, ki so večinoma povezani z vojska- mi, kar je razumljivo, saj so v tistih časih vojske poleg trgovcev veljale za glavne popotnice in posledično prenašalke bolezni. Kri in smrdeč dih Atenska kuga se je začela leta 430 pred našim štetjem. Po Ate- nah je morila pet let, po ocenah zgodovinarjev pa je življenje izgu- bilo kar 100.000 ljudi. Grški zgodo- vinar Tukidid je zapisal, da so »ljudi dobrega zdravja naenkrat napadle močne vročine v glavi, pordelost in vnetje v očeh, notranji deli, kot sta grlo ali jezik, pa so krvaveli ter od- dajali nenaraven in smrdeč dih«. Še vedno ni povsem jasno, za kakšno bolezen je šlo, glede na opise simp- tomov se ugiba o tifusu ali eboli. Da se bliža konec sveta, je leta 250 ob izbruhu ciprske kuge nazna- nil sveti Ciprijan, škof iz tunizijske Kartagine, saj naj bi bolezen samo v Rimu na dan pobila 5.000 ljudi. Strokovnjaki še danes niso prepri- čani, katera bolezen, ki je trajala do leta 271, je povzročila epidemi- jo. Več kot polovica Evropejcev pa naj bi življenje med letoma 1346 in 1353 izgubila zaradi črne smrti oziroma danes izumrle bakterije Yersinia pestis, ki so jo širile bolhe in je v Evropo prišla iz Azije. Nasilje zaradi karantene v Moskvi Virusna hemoragična mrzlica je med letoma 1545 in 1548 povzroči- la epidemijo cocoliztli, ki je azteška beseda za škodljivca in ki je ubila 15 milijonov prebivalcev Mehike in Srednje Amerike. Evropski razisko- valci so v 16. stoletju na ameriška tla prinesli več nalezljivih bolezni, ki so jih skupno poimenovali ame- riške kuge. Te bolezni, vključno s črnimi kozami, so prispevale k pro- padu civilizacij Inkov in Aztekov, saj naj bi zaradi njih umrlo kar 90 odstotkov avtohtonega prebival- stva na zahodni polobli. Slovenija  Epidemije so človekove spremljevalke že vse od začetkov njegovega obstoja Kuge in gripe na tisoč in en način skozi zgodovino Najrazličnejši izbruhi nalezljivih bolezni, nekoč so jih večinoma poimenovali kar kuga, od nekdaj pustošijo človeštvo. Pogosto so spreminjale potek celo konce nekih civilizacij. Zgodovina se torej ponavlja, bolezni pridejo in gredo, sicer terjajo svoj davek, a življenje gre naprej in panika je Foto: Arhiv M24 Aids je doslej zahteval 35 milijonov življenj. „Prva misel ob tem je bila, pa saj nimam covida, ni variante,“ je bila njena hipna reakcija po zdrav- nikovem napotilu na testiranje. Občutek pri jemanju brisa je ne- koliko neprijeten, ki pa hitro mine, ga opiše. Po vrnitvi s testiranja pa se je začelo. Ob 15. uri popoldne je temperatura že narasla na 39 stopinj Celzija. „Takoj sem vedela, koliko je ura. Naslednji dan so me poklicali in mi sporočili, da imam potrjeno okužbo, pozneje pa sem prejela še sporočilo o tem, da sem pozitivna, skupaj z navodili o na- daljnjem ravnanju, da moram osta- ti doma, veliko počivati, veliko piti, od zdravil pa sem dobila lekadol proti bolečinam in vročini. Tri dni sem imela temperaturo 39 stopinj Celzija. Več ali manj sem ležala, bila brez energije. Tudi po stopnicah nisem mogla, kavo sem skuhala z največjimi napori,“ je prve dni, po- tem ko je zbolela, opisala Bernarda Jurič. Vonj in okus je izgubila tretji dan, pojavil pa se je tudi kašelj, ki pa ni bil trdovraten. Človeku ni vseeno, ko zboli za covidom-19. Veliko vprašanj se ob tem pojavi, še posebej, če se člo- vek do sebe in do drugih obnaša odgovorno. Bernarda ne ve, kje bi se lahko okužila, saj večino stvari, ki jih počne, počne na prostem. V petek je bila še v službi, kjer nosi masko, ni se veliko gibala med so- delavci. V soboto jo je obiskal brat, ki tudi ni bil okužen. „Nanj nisem prenesla okužbe, tudi drugih ni- sem okužila. Imam pa občutek, da sem se okužila od ljudi, ki so se dlje časa slabo počutili, ki so imeli bla- ge simptome, testirali pa se niso. Nobenega tudi ne poznam, ki je bil okužen in od katerega bi se lahko jaz okužila,“ je povedala Bernarda, ki je bolezen prebolevala ob stro- gem upoštevanju zdravnikovih na- vodil. Tudi kolega kolesar iz Ame- rike, zdravnik, ji je napisal, da naj navodila upošteva, da naj prehitro ne začenja kakšnih aktivnosti, ker se ji stanje lahko še poslabša oz. bolezen povrne, ko človek že misli, da je ozdravel. Telo se mora dovolj spočiti, saj se po tej bolezni telo ne sme prehitro obremeniti. Nekaj malega kilometrov pa je potem, ko je premagala najhujše, že naredila. Energija se ji počasi že vrača, v dru- gem tednu bolezni temperature ni imela več, vonj in okus pa se ji še nista povrnila. V teh dneh pa se je univ. dipl. inženirka gradbeništva in magistra tehniškega varstva okolja že vrnila v službo. Simptomov ne bi smeli negirati „Vsakdo, ki ima takšen ali dru- gačen simptom, bi moral iti na te- stiranje oz. se izolirati. V nobenem primeru jih ne bi smel negirati. S tem bo vsak pokazal, da se odgo- vorno obnaša in preprečil nekon- trolirano širjenje okužbe. Še vedno se preveč ljudi neodgovorno ob- naša. Upoštevanje navodil glede nošenja mask in razkuževanje rok bi morala biti še najmanjši problem pri tem. Zdravstveni sistem dobe- sedno pregoreva. Verjetno si no- beden izmed nas ne želi, če bi tako hudo zbolel, da ne bi imel postelje v bolnišnici in primerne oskrbe. Ne- katere dejavnosti smo zaprli, trgo- vine pa še vedno ostajajo odprte, kjer se ljudje množično srečujejo,“ je prepričana Bernarda, ki je po- dobno kot mnogi drugi morala za- radi covida-19 prestaviti svoje nove načrte. Trenutno je zelo težko na- črtovati poti in priprave. Vse je od- visno od tega, kako se bosta Evro- pa in svet odpirala po pandemiji. Letos je želela tudi na Aljasko in še kam. „Res me zanimajo nekonven- cionalne, ekstremne aktivnosti, če ekstremno pomeni veliko oddalje- nost od povprečja. Radovednost je moja drža, nikoli se nočem zado- voljiti s tistim, kar mi je ponujeno na krožniku,“ Bernarda Jurič rada pove, ko predstavlja svoje izjemne kolesarske podvige. Pleterje  Bernarda Jurič o tem, kako je prebolela covid-19 Še vse preveč ljudi se obnaša neodgovorno Bolezen covid-19 ne prizanaša nikomur. Okužila in zbolela je tudi vzdržljivostna kolesarka Bernarda Jurič iz Pleterij. Virus jo je presenetil v polni športni aktivnosti, kot človeka velike energije in telesne vzdržljivosti, je povedala. Nedeljo dopoldne je preživela v gorah, zvečer pa se je že pojavila temperatura in bolečine v ušesih. O morebitni okužbi s covidom-19 takrat še ni razmišljala, prepričana je bila, da si je malo prepihala ušesa. V ponedeljek je poklicala oseb- nega zdravnika in mu predstavila simptome. Ta jo je na njeno presenečenje poslal na testiranje. Foto: Črtomir Goznik Bernarda Jurič: „Vedno se obnašam odgovorno do sebe in drugih.“ Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 11 stva, umrlo pa okrog 40 milijonov. Čeprav se imenuje španska, pa se bolezen verjetno sploh ni začela v Španiji, le ljudje so tako sklepali, glede na to, da je bila Španija prva, ki je poročala o gripi. Aids vzel 35 milijonov življenj Toda izbruhi nalezljivih bolezni, ki so terjale smrtni davek, se še zdaleč niso končali, nasprotno, na- daljevali so se skozi 20. pa tudi 21. stoletje. Pandemijo azijske gripe je v letih 1957 in 1958 povzročila me- šanica virusov ptičje gripe. Vse sku- paj se je začelo na Kitajskem, nato pa se naglo širilo in v nekaj mese- cih doseglo Ameriko in Evropo. Bolezen, ki je prizadela predvsem pljuča, je zahtevala okoli 1,1 milijo- na smrtnih žrtev, med njimi so pre- vladovali starejši. Za razliko od azij- ske pa je zaradi hongkonške gripe med letoma 1968 in 1970 umrlo tudi veliko otrok. Izbruhnila je v Hongkongu, terjala milijon žrtev in se v zgodovino zapisala kot prva pandemija moderne dobe, za ka- tero so značilna hitra potovanja z letali. Leta 1981 je svet izvedel za aids, zaradi katerega je vse do danes umrlo približno 35 milijonov lju- di. Desetletja zoper aids ni bilo zdravila, zdaj ljudje s to boleznijo ob rednem zdravljenju normalno živijo. Približno 64 odstotkov od 40 milijonov ljudi z virusom HIV živi v podsaharski Afriki. Smrto- nosni virus H5N1, sev ptičje gripe, je leta 2003 izbruhnil na piščančjih farmah v Hongkongu in v letu dni zahteval življenja več kot 400 ljudi, v glavnem na jugovzhodu Azije. Spomladi 2009 se je iz Mehike po svetu razširil virus prašičje gripe H1N1. Samo v enem letu naj bi oku- žil kar 1,4 milijarde ljudi, umrlo naj bi jih 18.500, torej ni bil tako smrto- nosen, kot so sprva pričakovali. Pandemija te gripe je prizadela predvsem otroke in mlajše odra- sle, 80 % smrtnih žrtev pa je bilo pri ljudeh, mlajših od 65 let. Cepi- vo proti virusu H1N1, ki je povzročil prašičjo gripo, je zdaj vključeno v letno cepivo proti gripi. Do pol milijona žrtev navadne gripe Pri naštevanju različnih vrst grip pa ne smemo pozabiti na vsakole- tno epidemijo navadne gripe, ki se začenja v jesenskem času in na leto povzroči od tri do pet milijonov težkih primerov. Po podatkih Sve- tovne zdravstvene organizacije za navadno gripo vsako leto umre od 250.000 do 500.000 ljudi. torek  10. novembra 2020 11Ljudje in dogodki Velika londonska kuga v letih 1665 in 1666 je pomenila zadnji večji izbruh črne smrti v Veliki Bri- taniji. Terjala je približno 100.000 življenj. Tri leta (1720–1723) je traja- la velika kuga v Marseillu, ki se je v mesto razširila z ladje, čeprav je bila ta v karanteni. Tudi ta je vzela 100.000 življenj. Prav toliko naj bi za rusko kugo med letoma 1770 in 1772 umrlo tudi Moskovčanov. Ker je Katarina Velika odredila karan- teno, je med meščani izbruhnilo nasilje, ki ga je skupaj s kugo komaj ukrotila. Španska gripa vseh grip Tik pred koncem 19. stoletja, v letih 1889 in 1890, je človeštvo doživelo prvo pandemijo gripe. Začela se je moderna industrijska doba, nove prometne povezave so omogočile hitro širjenje virusa. Tako je bolezen v samo nekaj me- secih zajela ves svet in vzela mili- jon življenj. A ta milijon je bil nič v primerjavi s špansko gripo, ki je ob koncu prve svetovne vojne zajela svet od južnega morja do severne- ga pola. V eni največjih pandemij v zgodovini naj bi zbolelo kar 500 milijonov od vojne izčrpanih ljudi, petina vsega svetovnega prebival- človeštva zgodovine in označevale odveč. Foto: Arhiv Svet 24 Najrazličnejši izbruhi nalezljivih bolezni, nekoč so jih večinoma poimenovali kar kuga, od nekdaj pustošijo člo- veštvo. Sars je prinesel zaščitne maske Sindrom akutnega oteženega dihanja, imenovan sars, ki spada v družino koronavirusov, se je prvič pojavil na jugu Kitajske novembra 2002, leta 2003 pa povzročil zdravstveno krizo. Prizadel je okoli 8.000 ljudi po svetu, zahteval pa 774 življenj, od tega skoraj polovico na Kitajskem. Maja 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija WHO objavila, da je bole- zen iztrebljena. Ker se je sars dogajal na drugem koncu sveta, se nam je takrat zdelo, da smo na varni strani in da bolezen skoraj ni resnična, smo pa takrat prvič videli ljudi nositi za- ščitne maske. Foto: Arhiv Svet 24 V eni največjih pandemij v zgodovini – gre za t. i. špansko gripo – naj bi zbolelo kar 500 milijonov ljudi, umrlo pa okrog 40 milijonov. Zaradi operacije čeljusti je moj imunski sistem gotovo oslabljen, zato povišano temperaturo pripi- šem posegu izpred treh dni. Nobe- nih drugih bolezenskih znakov ni. Ker termometer vztraja pri dobrih 38 stopinjah Celzija še po nekaj dneh, pokličem svojega zdravnika. Ta meni, da gre za vnetni proces po operaciji, ki ga bomo odpravili z antibiotikom, a pred tem predlaga testiranje. Da me bodo iz ptujske- ga zdravstvenega doma poklicali še tisti dan oziroma najkasneje naslednji dopoldan, dodaja. Peš ali drive-in test? In sledi čakanje. Vsak, ki je bil v podobni situaciji, bo razumel mojo neučakanost. Ker klica iz ZD Ptuj ni, naslednje jutro pokličem sama in dobim termin že čez slabo uro, vmes pa pokličem še svojo zobozdravnico, ki mi takoj predpi- še antibiotik. »Pridite na parkirišče za bolnišnico,« mi je rečeno. Tam so šotori, kontejnerji, ograje … Grem mimo napisa Covid-19 otroci in najdem še dva: Covid-19 odrasli in Covid-19 migranti. Medtem ko se čudim nenavadni klasifi kaciji lju- di, potrkam na vrata kontejnerja, a brez odgovora. Mimo pride sestra, ki ničesar ne ve. »Počakajta, bo že kdo prišel,« reče meni in gos- podu, ki se mi medtem pridruži. Dve ograji proč je v šotoru drive-in testiranje, tudi sestra v vesoljski opremi nama svetuje, naj počaka- va. Minevajo minute, piha močan veter, kuha me vročina, postajam nestrpna. Znova se obrnem na »vesoljko«. Končno jo zanima, ob kateri uri sem naročena in kako se pišem. »Ja kaj vam niso povedali, da morate k meni? Pojdite po avto in se pripeljite sem.« Bolni naj čakajo zunaj Poleg nekaj krepkih, ki jih v mislih izrečem na račun osebe v zdravstvenem domu, ki me je po telefonu napotila na testiranje, hkrati občudujem njeno sposob- nost presoje, kdo se bo tja pripeljal z avtomobilom in kdo prišel peš. Prijazna »vesoljka« mi bris vzame zelo nežno in »brezstično« kar sko- zi avtomobilsko okno. Odpravim se še v lekarno po antibiotik. Ker z napisom na vratih vse z morebi- tnimi virusnimi obolenji pozivajo, da ne vstopajo v lekarno, ampak pozvonijo in počakajo pri nočnem okencu, odgovorno ostanem pred vrati in pozvonim. »Veliko gnečo imamo, zato bo trajalo, da vam prinesem zdravila,« mi skozi linico pove farmacevtka in odide. Vsa vročična se tako pred vetrom sti- skam v kot in gledam, kako ljudje vstopajo v lekarno in iz nje tudi od- hajajo, jaz pa še kar čakam, vse bolj jezna nase zaradi trapaste posluš- nosti, ki mi ni prinesla pričakovane prednostne obravnave. Počutim se kot gobavka Doma sem utrujena, a zadovolj- na, da imam antibiotik, ki me bo rešil vnetja in posledično slabega počutja. Prepričana sem, da bo od tu šlo zdaj samo še na bolje. Ne na- zadnje je jutri moj rojstni dan. Nas- lednje jutro torej pokličem svojega zdravnika, da preverim, ali morda že ima rezultate mojega testiranja, da prečrtam še to možnost. Novi- ca me zadene povsem nepriprav- ljeno: »Gospa, pozitivni ste na ko- ronavirus.« Kaj? Kako? Nemogoče. Sledijo vprašanja o simptomih, na- vodila, kako in kaj s samoizolacijo, obveščanjem tistih, s katerimi sem bila v stiku … Vročina še kar naprej ne popušča, drugih težav ni. Moja glavna komunikacija s svetom je telefon, ki že po malem pregoreva. Vse namreč zanima, kako se poču- tim in kje sem se okužila. Počutim se kot gobavka. NIJZ ne pošlje kode Spet me pograbi odgovornost do soljudi, zato se odločim, da si bom naložila mobilno aplikacijo OstaniZdrav, v katero se lahko vpišejo okuženi s covidom-19. Toda za vpis je potrebna posebna TAN-koda, ki jo okuženi dobijo od epidemiološke službe NIJZ, ko jih ta pokliče. Z NIJZ so me sicer kon- taktirali, podrobno izprašali in dali navodila o samoizolaciji, niso pa mi posredovali nobene kode, čeprav so javno zatrjevali, da »je epidemi- ološka služba doslej z vsako oku- ženo osebo vzpostavila kontakt, ji podala informacije o izolaciji in iz- dala kodo za aplikacijo«. Moji dobri nameni torej propadejo. Januarska viroza me je zdelala veliko bolj Temperatura, ki me dolgih šest dni izčrpava, končno pade. A ko že mislim, da sem počasi na konju, se me loti kašelj, začne me stiska- ti v prsih in dušiti, zato je dihanje veliko bolj plitvo od običajnega. Najbrž tipično za vsako prehladno obolenje, a vse dogajanje okrog covida-19, stopnjevanje panike in strašenje pač puščajo sledove. Po dveh tednih sem spet v polnem zagonu, najbrž vsaj nekaj časa tudi covid odporna, predvsem pa zado- voljna, da nisem nikogar okužila. Pa še to, januarska viroza me je veliko bolj zdelala. Podravje  Moj covid-19 ali najbolj bizarno darilo za rojstni dan »Gospa, pozitivni ste na koronavirus« Nenujni operativni poseg v času epidemije je gotovo nekaj, kar v človeku vzbudi nelagodje in pomisleke: je bolje termin preložiti na boljše čase ali prijeti bika za roge in zadevo čim prej opraviti, da se slučajno ne poslabša? Odločim se za slednje. Foto: Dreamstime/M24 Fotografi ja je simbolična. Foto: Arhiv Svet 24 Več kot polovica Evropejcev naj bi življenje nekoč izgubila zaradi črne kuge oz. črnih koz. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  10. novembra 2020Podravje12 Odziv je pokazal, da so zaposle- ni v zdravstvu pripravljeni prisko- čiti na pomoč, kjer jih najbolj pot- rebujejo. Ta teden začnejo delati v bolnišnici tudi zaposleni v ptu- jskem Zdravstvenem domu, od- zvali so se nekateri zasebniki, pa ZD Ormož in ormoška Psihiatrična bolnišnica, ki pomaga vse od vzpo- stavitve ptujskega covid oddelka. Medtem ko nekateri zaposleni v zdravstvu te dni pregorevajo in v zdravljenje pacientov vlagajo nad- človeške napore, je dejstvo, da je na drugi strani tudi del takih, ki zaradi razmer ne morejo opravljati svojih dejavnosti kot pred razgla- sitvijo epidemije. Prav na ta kader je računala tudi ptujska bolnišnica, ko je objavila poziv za pomoč. Tudi njihova objava, s katero so želeli ljudem sporočiti, da bodo veseli sleherne donacije, ni nalete- la na gluha ušesa. Zbrali so ogrom- no priboljškov, pijač in drugega, kar bo zdravstvenemu kadru, ki ima te dni zelo veliko dela, poma- galo tudi na simbolični ravni. Za- vedanje, da ljudje cenijo, kar poč- nejo, ima večji pomen kot sama vrednost donacij. »Na naš poziv se je odzvalo veliko podjetij in posameznikov, ki pomagajo v teh težkih časih. Zelo smo veseli vsake podpore. Zato se vsem, ki so in še želijo doprinesti k našim človeš- kim in materialnim zmogljivostim, iskreno zahvaljujemo. Odzvalo se jih je zelo veliko. Ko bodo urejene evidence, se bomo zahvalili prav Ptuj  V bolnišnici zadovoljni z odzivom na klice na pomoč Izpad kadra ta teden v bolnišnici izjemno velik Zaradi koronavirusa v ptujski bolnišnici dnevno manjka okrog 20 sodelavcev, od tega tedna naprej pa bo izpad zaradi šolanja na daljavo še večji. Po vzoru številnih drugih zdravstvenih ustanov so tudi oni zaprosili za pomoč koncesionarje, okoliške zdravstvene domove, študente medicine … Foto: ČG »Zelo smo veseli vsake podpore, ki nam jo namenijo naši sokrajani, sodržavljani, saj tako vsi zaposleni čutimo, da je naše delo priznano in cenjeno,« pravi Užmahova. Ptuj  Bibliobus dela po urniku V knjižnici možen le prevzem Po dobrem tednu zaprtja slovenskih knjižnic so te minuli teden dobile zeleno luč za ponovno odprtje svojih vrat bral- kam in bralcem. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj so se glede na razmere odločili, da omogočajo izposojo in vračilo knjižnič- nega gradiva na prilagojen način – z osebnim prevzemom, sprehod med knjižnimi policami pa ni možen. Prevzem ter vračilo naročenega in rezerviranega gradiva sta v ptujski knjižnici možna ob ponedeljkih in torkih med 12. in 19. uro ter od srede do petka med 8. in 15. uro, bibliobus vozi po ustaljenem urniku. »Sto- ritev vračila in izposoje knjižničnega gradiva izvajamo ob minimalnem stiku z uporabniki ter upoštevanju vseh veljavnih higienskih ukrepov. Takšen način dela je v skladu s smernicami, ki jih je pripravilo Združenje splošnih knjižnic, osnovno načelo pa je, da uporabnikom tudi v času izrednih razmer omogočimo, da pridejo do knjige,« je dejala Milena Do- beršek, v. d. direktorice. Ob izposoji knjig v fi zični obliki Knjižnica Ivana Potrča Ptuj svojim članom omogoča tudi brezplačno izposojo e-knjig, e-časopisov in drugih elektronskih virov. »Ravno v teh dneh smo za čla- ne vzpostavili še povsem novo storitev – izposojo zvočnih knjig. Audi- book je mobilna aplikacija, ki omogoča dostop, prenos in predvajanje avdio knjig na mobilnih napravah,« je zadnjo novost razkrila Doberško- va. Na vprašanje glede števila članstva v letošnjem koronskem letu pa je odgovorila, da število aktivnih članov knjižnice niha glede na spremi- njajoče se epidemiološke razmere ter ukrepe vlade. Na Bistriškem knjižnica odslej delno odprta Medtem ko so bile knjige članom ptujske knjižnice na voljo že v pre- teklem tednu, pa je na Bistriškem Knjižnica Josipa Vošnjaka, ki poleg matične povezuje še šest lokalnih knjižnic, ostala zaprta. »Osrednja knjižnica v Slovenski Bistrici je bila v minulem tednu zaprta zaradi ob- novitvenih del – menjave oken. Dostop do gradiva je bil onemogočen, saj je bilo vse gradivo zaradi del primerno zaščiteno proti prahu. Pa tudi sicer so sodelavke bolniško odsotne in kader, ki je trenutno na delu, ne zadošča za odprtje knjižnice,« je minuli petek dejala direktorica Patrici- ja Breznikar. Foto: Črtomir Goznik Štajerski tednik je objavil članek, v katerem navaja višine »koronskih« dodatkov, ki ste jih spodnjepodravske občine v zadnjih mesecih izplačale svojim zaposlenim. Če držijo številke, zapisane v članku, si občani občine Videm zagotovo zaslužimo kakšno pojasnilo. Torej, berem članek in poskušam razumeti … A bolj, kot se trudim, manj mi je jasno. V tem kritičnem času se mnogi zaposleni v gospodarstvu sprašujemo, kako dolgo bomo še imeli delo in redne dohodke oz. kako dolgo bodo naši delodajalci še zdržali in nas držali na plačilnih listah. To se sprašujemo tisti, ki delo še imamo. Mnogo zaposlenih v gospodarstvu se tega ne sprašuje več, ker so delo medtem že izgubili. Kot iz nekega vzporednega sveta pa se berejo in poslušajo vsakodnevne novice o neracionalni, netransparentni ter nevzdržni porabi proračunskih sredstev na vseh možnih področjih. Da so mnogi na vplivnih »proračunsko obremenjujočih« položajih v državnem vrhu izgubili stik z vsako realnostjo, je že dolgo jasno. Spoznanje, da se ista praksa brez vsakega sramu izvaja tudi na lokalni/vaški ravni, pa ubije vsako upanje, da se bo v kratkem karkoli spremenilo na bolje. A je vam, zaposlenim v javnem sektorju, sploh jasno, da proračun ni čudežna vreča? Z veseljem jo praznite, pa morda kdaj pomislite na tiste, ki jo polnimo? Če so nekatere občine omenjene dodatke izplačevale v mejah okusnega in družbeno sprejemljivega, pa to zagotovo ne velja za našo, videmsko občino. Kako je mogoče, da ste v občini z vsega 5.500 prebivalci »koronskim« dodatkom namenili z naskokom najvišji znesek med vsemi spodnjepodravskimi občinami? V čem se vaše delo razlikuje od dela občinskih uprav v sosednjih občinah? V čem se narava in obseg vašega sedanjega dela tako drastično razlikujeta od vašega dela pred marcem 2020? Da ne bo pomote – verjamem, da se nekateri zaposleni, kot so čistilke, režijski delavci in morda še kdo, za kogar krajani niti ne vemo, pri svojem delu v zadnjih mesecih srečujejo s povečanim tveganjem okužbe ali večjim obsegom dela (komunalni odpadki, čiščenje prostorov …) in zagotovo si kdo od njih tudi zasluži dodatek k plači. Večina pa si nas ne zna predstavljati, s čim si nekdo, ki zaseda delovno mesto občinskega tajnika ali višjega svetovalca, zasluži 3 tisočake dodatka iz naslova »koronskih ukrepov«. Slednje je v posmeh občanom, predvsem tistim, zaposlenim v gospodarstvu. Verjamem, da v zelo ohlapno zapisanih zakonodajnih določilih ni težko najti pravne podlage za izplačilo tako visokih dodatkov, težko pa me boste prepričali, da obstaja tudi moralno opravičljiv razlog za to. Pa bom kljub temu z veseljem prisluhnil vašemu morebitnemu pojasnilu, kako se lahko delo občinskega tajnika ali višje svetovalke v Vidmu tako drastično razlikuje od dela njunih kolegov in kolegic v drugih občinah. Če bo potrebno, bom tudi spremenil mnenje, kakršno pač imam trenutno – da gre za moralno sprevrženo dejanje. Floskule, s katerimi nas v zadnjem času redno nagovarja naša oblast, kot recimo »Skupaj bomo zmogli« ali »… od naše vztrajnosti, trdoživosti … solidarnosti je odvisno …«, zvenijo vedno bolj perverzno. Kje pa je tukaj kakšna solidarnost? Opravičujem se, če sem s svojim zapisom kogarkoli prizadel, saj to ni moj namen. Moj namen je opozoriti na neprimernost dvojnih kriterijev in sprenevedanja. Kot davkoplačevalec, ki mu »država« z dosedanjimi zakoni ni namenila pravice do niti enega samega ukrepa, pač gojim ničelno toleranco do tovrstnih fi nančnih transferjev. Vnaprej se zahvaljujem za vaš odgovor in vas lepo pozdravljam! Saj skupaj bomo zagotovo zmogli, kajne? Pisma bralcev Predraga uprava občine Videm, kot davkoplačevalec in občan si jemljem pravico, da vam zastavim nekaj kratkih in preprostih vprašanj in upam, da boste našli dovolj časa, da mi nanje tudi odgovorite – seveda v upanju, da si za ta čas ne boste izplačali dodatnih honorarjev. vsem,« je povedala Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Zelo veliko jim v teh dneh po- meni tudi izkazana pripravljenost za pomoč v kadrovskem pogledu. Zaradi izpadov, ki so posledica bol- niških odsotnosti in samoizolacij, je kadrovski primanjkljaj precejšen. »Posebna zahvala gre zunanjim zdravstvenim delavcem, ki nam pomagajo. Odzvali sta se dve za- sebni ambulanti, Zdravstveni dom Ormož, Psihiatrična bolnišnica Ormož pa pomaga že od začetka odprtja covid oddelka. Prav tako se javljajo posamezni zdravniki in zdravstveni delavci. Vse skladno z njihovimi strokovnimi kompeten- cami vključujemo v delo bolnišni- ce, kjer lahko pomagajo. Imamo tudi osem študentov,« pojasnjuje Užmahova. Od tega tedna naprej jim bodo s kadrom zdravstvene nege pomagali tudi zaposleni v Zdravstvenem domu Ptuj. Zaradi vzrokov, povezanih z epidemijo, je dnevno odstotnih okrog 20 delavcev, pričakujejo poslabšanje stanja od tega tedna naprej. Številni zdravstveni delav- ci, starši šolajočih se otrok, bodo morali koristiti varstvo otrok in jih ne bo na delovnih mestih. Trenutno so na covid oddelku polne vse postelje, zdravijo 40 bolnikov in štiri v covid intenzivni enoti. Po besedah direktorice je to glede na razpoložljiv strokovni kader najvišja možna zmogljivost za varno oskrbo covid bolnikov: »Omejitve ne predstavlja samo ka- der zdravstvene nege, ampak tudi zdravniški.« Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 13 1. futsal liga se nadaljuje Vlada RS je pretekli teden na dopisni seji sprejela spremembe omejitvam za zajezitev epide- mije koronavirusa. Razveseljivo je, da je na seznamu izjem pri poklicnem in vrhunskem športu uvrstila tudi futsal. Že prejšnji te- den smo poročali, da se dokonč- no prekinja prvenstvo v 2. SNL, NZS pa je enako odločitev spre- jela tudi za ostala nižjeligaška tekmovanja pod svojim okriljem. Tekmovanja, ki se nadaljujejo: - Prva liga Telekom Slovenije - 1. slovenska ženska liga (1. SŽNL) - 1. slovenska futsal liga (1. SFL) - 1. slovenska ženska futsal liga (ŽFL) Tekmovanja, ki se prekinjajo in se bodo nada- ljevala v 2021: - Pokal Pivovarna Union - 2. slovenska nogometna liga - Ženski pokal Slovenije - 3. slovenska nogometna (vzhod in zahod) - slovenska mladinska liga - slovenska kadetska liga - Mladinski pokal (se za sezono 2020/21 ne odigra) - Liga U-15 (vzhod in zahod) - Liga deklet U-17, U-15 in U-13 Tekmovanja, ki se bodo nadaljevala takoj, ko bodo dopuščale razmere: - Futsal pokal - 2. slovenska futsal liga - Futsal liga U-19 - Futsal liga U-17 - Futsal liga U-15 - Futsal liga U-13 UR Celje – Aluminij 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Božić (7.), 2:0 Božić (51.), 3:0 Vrbanec (70.), 4:0 Kuzma- nović (92.). CELJE: Rozman, Brecl, Stojino- vić, Zaletel, Kadušić, Šporn (od 86. Novak), Vrbanec, Kerin (od 15. Kljun), Pungaršek (od 81. Rorič), Božić (od 81. Kuzmanović), Bezjak (od 81. Dangubić). Trener: Dušan Kosič. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, Ploj, Azemović, Džankič, Horvat (od 61. Kim), Čermak, Prša, Pečnik (od 61. Maletić), Matjašič (od 76. Krajnc), Flakus Bosilj (od 76. Štu- sej). Trener: Slobodan Grubor. Motokros Zmagoviti zaključek že četrte zmagovite sezone Stran 14 Futsal V reprezentanci dva člana FC Hiša daril Ptuj Stran 14 Nogomet Rozman znova pri Keku, Ploj pri Ačimoviću Stran 15 Tenis Močno ptujsko zastopstvo do dveh fi nalnih nastopov Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si V Mariboru »tekma, da te kap« 11. krog je še enkrat potrdil, kako izenačena je letošnja sezona: na vrhu so se znašle tri eki- pe z enakim številom točk, četrtouvrščena pa zaostaja zgolj za eno … Zaradi najboljše gol razlike je prvi Maribor, ki je v razburljivi tekmi na koncu ugnal Dom- žale. Gostje so ob polčasu vodili 0:1, nato pa se je začel golgeterski šov, ki ga redko vidimo. Prvi preobrat so izvedli vijoličasti z golom Po- žeg Vancaša in Mlakarja (2:1), temu je sledil drugi, ki sta ga zrežirala Mujan in Šoštarič Ka- rič (2:3). Če je kdo pomisli, da so domačini v tistem trenutku v izgubljenem položaju, se je motil, saj sta se za tretji in končni preobrat na tekmi »udarila« Peričić in Matko – 4:3. Trenerji ob treh prejetih zadetkih navadno niso posebej srečni, trener Camoranesi ima očitne težave v zadnji vrsti. Mitrović je moral tokrat igrišče zapustiti ob polčasu (odsoten bo dalje časa, ima poškodovane križne vezi), Martinović se po poškodbi še ni vrnil v ekipo, Peričić pa v vijoličastem dresu ne prikazuje niti približno takšnih predstav, kot jih je nek- daj pri Muri. Vijoličasti so znova prvi dobili gol, kar jim vedno močno oteži delo. Za trenerja Maribora pa je razveseljivo, da se pobira na- padalni del ekipe – na zadnjih dveh tekmah so dosegli sedem golov. Med zmagovalci kroga so tudi Koprčani, ki so slavili v Stožicah. Veselje Primorcev je bilo pristno in bučno, vedno bolj pa se uresniču- jejo njihove smele napovedi pred sezono, ko so omenjali boj za evropske vozovnice. »Zame je pomembno le to, da napredujemo iz tekme v tekmo, da vedno prikažemo za ne- kaj odstotkov boljšo igro,« je dejal kapetan in neutruden motor ekipe Dare Vršič. Njegove besede potrjujejo rezultati: začelo se je v 6. krogu z remijem v Kidričevem, niz neporaže- nosti pa so zadržali vse do danes, saj so v tem času štirikrat zmagali (Domžale, Celje, Tabor, Olimpija) in enkrat remizirali (Maribor). V taboru Olimpije bo v reprezentančnem premoru zagotovo pestro, trener Dino Skender bo zagotovo imel nemiren spanec. Dejstvo je, da ima na voljo precej manj kako- vostno zasedbo kot v lanski sezoni, odhodi Menala, Savića, Jurčevića, Tomića, Bagnacka, Cekičija … so vendarle nekoliko preveč za kontinuiteto rezultatov. V derbiju začelja sta si ekipi Gorice in Bra- va razdelili točki, tudi resnih poskusov je bilo le za prste ene roke … Nekoliko več želje sta kazali ekipi iz vrha lestvice, Tabora in Mure, a do spremembe začetnega rezultata vendarle ni prišlo. Muraši so prvi, ki so Sežano v tej se- zoni zapuščali neporaženi. Veliko jim pri tem pomaga odlična obramba, le šest prejetih zadetkov v 11 krogih je obrambno zelo dobra statistika … JM Rozman, Vrbanec, Šporn V dresu Celja se je proti Aluminiju predstavila troji- ca znancev iz naših zelenic, ob že standardnem Matjažu Rozmanu sta to bila tudi nek- danja kapetana Aluminija in Drave, Matic Vrbanec in Jon Šporn. 23-letni Celjan je v se- zonah 2016/17 in 2017/18 igral za Dravo, nato je prestopil v Muro, ki pa jo je po lanski sezoni zapustil in se preselil k avstrijskemu drugoligašu SV Horn. Pri severnih sose- dih pa je odigral ne peščico tekem, nato je sledila vrnitev v njegov matični klub – Celje. Dušan Kosič je z njim dobil pomembnega moža v sredini igrišča. »Močnejši smo z besedami, kot pa na igrišču« Po slabi igri in porazu proti Ma- riboru je ekipa Aluminija pred tek- mo s Celjani napovedovala boljšo igro, a je ostalo samo pri besedah. »Treba se bo zbrati in 'resetirati' ter preiti od besed k dejanjem. Močnejši smo v besedah kot pa na igrišču in to bo treba obrniti. Starejši moramo prevzeti svoj del odgovornosti, vključno z mano v prvi vrsti. Znova se zdi, da je ekipa v tranziciji, novinci potrebujejo čas za prilagoditev na trenerjeve zah- teve, iščemo pravo igro …« je po drugem zaporednem porazu sa- mokritično povedal bočni branilec Nemanja Jakšić. Trener Grubor je glede na tek- mo z Mariborom dodobra preme- šal ekipo, v začetni enajsterici so namesto Pantalona, Krajnca, Graj- fonerja, Kima in Maletića začeli Džankič, Ploj, Prša, Čermak in Fla- kus Bosilj. Že od prve minute nap- rej se je videlo, da ekipa ne deluje kompaktno, v podajah so se poja- vljale številne napake, ki so dajale zagona ekipi Celja in možnosti za protinapade. Luknje v obrambi, številne napačne podaje … Velika vrzel v obrambi je prvič zazijala že v 7. minuti, ko je Bez- jak med trojico igralcev Aluminija (Jakšičem, Džankičem in Azemo- vićem) brez težav sprejel žogo v kazenskem prostoru, jo nato od- dal do Božića, ki je za zaključek ak- cije močno streljal. Luka Janžeko- vič je bil sicer blizu obrambi, a se je žoga od njega odbila v gol – 1:0. V igri najmanj učinkovitih ekip lige je vsak gol velika dragocenost, kar se je izkazalo tudi v nadaljeva- nju. Kidričani so si namreč ustvarili vsaj dve lepi priložnosti, a je dobra REZULTATI 11. KROGA: Celje – Aluminij 4:0 (1:0); Maribor – Domžale 4:3 (0:1); strelci: 0:1 Kolobarić (11.), 1:1 Požeg Van- caš (48.), 2:1 Mlakar (54.), 2:2 Mujan (58.), 2:3 Šoštarič Karič (66.), 3:3 Pe- ričić (75.), 4:3 Matko (85.); CB24 Tabor Sežana – Mura 0:0; Gorica – Bravo 0:0; Olimpija – Koper 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Krajinović (52.), 1:1 Marin (58.), 1:2 Stevanović (75.). 1. MARIBOR 11 5 4 2 24:15 19 2. MURA 11 5 4 2 14:6 19 3. KOPER 11 5 4 2 17:11 19 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 11 5 3 3 13:9 18 5. CB24 TABOR SEŽANA 11 5 1 5 15:15 16 6. CELJE 11 3 4 4 12:12 13 7. BRAVO 10 3 3 4 10:14 12 8. DOMŽALE 9 2 3 4 14:16 9 9. GORICA 11 2 3 6 9:19 9 10. ALUMINIJ 10 2 3 5 7:18 9 ZAOSTALA TEKMA 10. KROGA: Aluminij – Domžale (v soboto, 14. 11., ob 17.00 v Kidričevem). Matjaž Rozman: »Za nas je to izjemno pomembna zmaga« Nemanja Jakšić, Aluminij: »Pred srečanjem smo se dogovorili za agresivno pokrivanje tekmecev, a je šlo že od samega začetka vse narobe, vključno s prvim golom, ki smo ga prejeli že po nekaj minu- tah igre. Do polčasa smo poskušali nekaj popraviti, a so bili Celjani v vsakem pogledu agresivnejši od nas. V drugem delu je bilo še slabše, ob tem se je še enkrat več pokazal 'zakon bivšega', ko nam je Vrba- nec zabil gol. Maticu sicer želim vse najboljše v njegovi karieri, je res pravi profesionalec.« Matjaž Rozman, Celje: »Imeli smo obdobje nekoliko slabših rezul- tatov, zato smo si pred srečanjem z Aluminijem močno želeli zmage. To se je videlo od samega začetka, bili smo agresivni, na našo srečo pa tudi hitro zadeli. Zavedali smo se, da tekma s tem še ni dobljena, saj je Aluminij dobra ekipa. Dejansko so si gostje priigrali vsaj dve lepi priložnosti za izenačenje (Flakus Bosilj, Pečnik, op. a.), na srečo pa sem bil v obeh primerih na pravem mestu in tako prispeval svoj delež k zmagi. V drugem polčasu smo s še enim zgodnjim zadetkom pokazali odločnost za zmago in nato le še kontrolirali potek sreča- nja. Za nas je to izjemno pomembna zmaga, kot vratarja pa me seve- da veseli, da ob tem nismo prejeli zadetka.« strela Flakusa Bosilja v 27. in Peč- nika v 44. minuti vratar Rozman izjemno ubranil. Podobna slika se je ponovila tudi v drugem polčasu, saj so po manjši pobudi šumarjev domačini hitro zadeli: preproste akcije Ce- ljanov gostje niso dobro spremljali in Ivan Božič je še drugič na tekmi zadel v polno – 2:0. Vrbo potrdil »zakon bivšega« To je bila že zelo otipljiva pred- nost, ki jo je poskušal trener Gru- bor zmanjšati z nekaterimi menja- vami, a brez uspeha. Še naprej so si igralci v belih dresih žoge kot po pravilu podajali za hrbet, ob tem so vse odbite žoge pristale v po- sesti Celjanov, ki so brez težav pri- hajali v pozicijo za zaključne strele. Eno takšnih akcij je v 70. minuti z golom uspešno zaključil nekdanji kapetan Aluminija, sedaj pa nepo- grešljiv člen Celjanov Matic Vrba- nec – žoga je ob njegovem strelu zadela Kima in preko Janžekoviča pristala v mreži – 3:0. Vrbo se gola proti svojemu nekdanjemu klubu ni veselil … Eno od lepših akcij Aluminija je v 87. minuti zaključil Juš Štusej, nek- daj tudi član Celja, a je Rozman nje- gov strel odbil v kot. Zaključnega juriša šumarjev ni bilo, za nameček je v sodnikovem podaljšku Kuzma- nović zabil za končnih 4:0. Celjani so tako prekinili niz štirih tekem brez zmage, šumarji pa so drugič zapored zapuščali igrišče sklonjenih glav … Priložnost za popravni izpit bodo imeli v sobo- to, ko bodo med reprezentančnim premorom v zaostali tekmi 8. kro- ga gostili Domžale. Jože Mohorič Nogomet  1. SNL, 11. krog Proti Mariboru slabo, proti Celju še bistveno slabše Foto: Jurij Kodrun / m24.si Nogometaši Aluminija so proti Celjanom na njihovem stadionu pokazali najslabšo predstavo sezone, visok poraz je bil neizbežen. Na fotografi ji sta Žan Zaletel in David Flakus Bosilj. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 14 V športnem letu, ko se je zaradi koronavirusa spreminjalo in se še spreminja vse, kar je bilo od nekdaj videti povsem samoumevno, ostajajo stalnice prav redke. Med njimi je ena, ki se je veselijo slovenski ljubitelji športa. Tim Gajser je tudi v letu 2020 najboljši motokrosist na svetu. Čeprav je bilo v zadnjih tednih vse bolj jasno, da je Gajser, ki je nadzor nad koronsko sezono prevzel šele v njeni drugi polovici, vse bližje naslovu prvaka, je bilo na potrditev treba čakati na predzadnjo postajo letošnje nenavadne, stresne in naporne sezone. A stari in novi prvak je nalogo v Pietramurati v Tren- tinu opravil v vrhunskem slogu, naslov si je privozil že v prvi od štirih možnih »zaključnih voženj« in tako po- trdil, da je bil in ostaja številka 1 na svetu. Ker je letos toliko stvari drugačnih, kot so bili ak- terji na motorjih, spremljevalci in ljubitelji dirk navaje- ni dolga leta, je morda težko vleči vzporednice z že doseženim v prejšnjih sezonah. Ob množici uspehov (Gajser je svetovni prvak v razredu MXGP v letih 2016, 2019 in 2020 ter v MX2 leta 2015) pa je včasih tudi prav lahko pozabiti, da ima prvi mož svetovnega motokro- sa šele 24 let. In v teh letih je pokazal toliko zrelosti, da je v zadnjih šestih sezonah kar štirikrat slavil v razredu, v katerem je tekmoval, trikrat med elito! A tako kot je v prvih letih opozarjal nase z mla- dostnim zagonom in med drugim že v svoji prvi sezoni med elito z zmagami in osvojeno lovoriko potrjeval talent, ki je bil viden že v otroštvu, je zdaj že popolno- ma zrel in izkušen. V vsaki sezoni, na vsaki dirki nekaj doda, vedno išče nove poti in se uspehov ne naveliča. Predvsem pa je verjetno bistveno to, da v svojem početju uživa. Velikokrat je pred dirkami poudaril, da si najbolj želi, da bi se med vožnjo zabaval. Ko je njegovo delo na motorju zabava, je najboljši. Od lanskega slavja je minilo 15 mesecev, pa se zdi, da se je vmes spremenilo vse. Lani poleti je takrat z drugim naslovom v MXGP končal težavno obdobje ka- riere, ko se je dolgo lovil in se vračal po hudi poškodbi in posledici padca leto prej. Takrat je poudaril, koliko se je naučil v zanj najtežjem obdobju, ko je imel težave s poškodbami in mu ni steklo, kot bi želel. Dokazal si je, da se lahko pobere, če je vztrajen in ima vizijo. Letos, ko so se vsi v karavani spoprijeli najprej z več- mesečnim športnim mrkom in potem z izjemno na- pornim ritmom dirk ter z novostjo, trojčki (po tri dirke v osmih dneh na isti stezi), je Gajser še enkrat pokazal, da je iz pravega testa. Morda je še najbolj pogrešal dejavnik, ki so mu ga lahko tekmeci močno zavidali: silovito navijaško podporo. torek  10. novembra 2020Šport14 Slovenska futsal reprezentanca je v preteklem tednu odigrala dve pripravljalni tekmi z izbrano vrsto Bosne in Hercegovine. V Laškem so bili v prvem srečanju boljši Slo- venci (3:2), v drugem pa Bosanci (2:6). V reprezentanci sta svoje priložnosti dobila tudi Tilen Gajser in Jeremy Bukovec, člana FC Hiša daril Ptuj. Akcija je spadala v sklop priprav pred decembrskim začetkom kvali- fi kacij za evropsko prvenstvo 2022. Slovenci se bodo takrat v skupini 6 merili z ekipami Španije, Latvije in boljšim iz dvoboja med Nemčijo in Švico (prvo tekmo so dobili Švicarji z rezultatom 4:2). Tomislav Horvat, selektor: »BiH se je izkazala kot dober nasprotnik, ki je na drugi tek- mi zasluženo zmagal. V nedeljo precej stvari ni bilo prav, a sku- paj držimo v zmagah in porazih. Upam, da se na naslednjem zbo- ru zberejo vsi, ki so tokrat manj- kali, da se kakovostno pripra- vimo na 1. tekmo kvalifikacij za Euro 2022.« JM Futsal  Reprezentanca Slovenije Zmaga in poraz z izbrano vrsto BiH Dirka za VN Trentina: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 22 25 47 2. Romain Febvre Francija Kawasaki 25 22 47 3. Gautier Paulin Francija Yamaha 18 20 38 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 20 18 38 Končni vrstni red za SP v razredu MXGP v sezoni 2020: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 720 2. Jeremy Seewer Švica Yamaha 618 3. Antonio Cairoli Italija KTM 599 4. Romain Febvre Francija Kawasaki 572 5. Gautier Paulin Francija Yamaha 505 6. Jorge Prado Španija KTM 476 7. Clement Desalle Belgija Kawasaki 466 8. Glenn Coldenhoff Nizozemska Gasgas 375 9. Jeremy Van Horebeek Belgija Honda 316 10. Brian Bogers Nizozemska KTM 298 Foto: Črtomir Goznik Jeremy Bukovec (FC Hiša daril Ptuj, v belem dresu) je zaigral na zadnji reprezentančni akciji slovenske članske futsal reprezentance. Foto: HRC Tim Gajser s povsem novim pokalom zmagovalca svetovnega po- kala razreda MXGP. Motokros  Tim Gajser Izjemno - četrto Timovo slavje v zadnjih šestih sezonah Foto: HRC Tim Gajser se na Hondi počuti domače, pa naj bo v zraku ali na tleh. Tim Gajser je sredi prejšnjega tedna dirko pred koncem sezone potrdil naslov svetovnega prvaka najmočnejšega razreda MXGP, v nedeljo pa je sezono zaključil na najboljši mogoči način – z zmago na dirki za veliko nagrado Trentina. To je bila že njegova peta v sezoni, s čimer je najboljši tudi v tej konku- renci. Še večkrat je slavil na posa- mičnih dirkah, kar 15 krat! Na zadnji preizkušnji sezo- ne na trdi progi v Pietramorati Gajser v prvo ni najbolje štartal, a se je po nekaj krogih prebil v vodstvo. S tem je na najbolj pre- pričljiv način pokazal, kako si želi končati sezono – zmagovito! V nadaljevanju prve dirke mu tega še ni uspelo potrditi v celoti, pre- hitel ga je namreč Francoz Ro- main Febvre. Tim je pred zaključ- kom poskušal z napadom, prišel je vštric tekmeca, a pred njega mu ni uspelo. Izziv si je pustil za drugo vožnjo … V drugi vožnji se je po nekaj krogih znova prebil v vodstvo in z močnim tempom puščal tekmeca precej zadaj. Edini, ki mu je lahko sledil je bil znova Febvre, ki je v za- ključku sezone v zelo dobri formi. A tudi ta mu ni pomagala, da bi ogrozil hitro in mirno vožnjo Slo- venca, ki si je na koncu nabral več kot deset sekund prednosti za bri- ljantni zaključek sezone – zmago na zadnji dirki in zmago za veliko nagrado. Oba tekmeca na zadnji preizkuš- nji sezone sta zbrala po 47 točk, za- radi zmage v drugi vožnji je svojo himno poslušal 24-letnik iz Pečk pri Makolah. »Užival sem, najlepše je zmagati na zadnji dirki, še posebej potem, ko sem že osvojil SP. Hvala vsem, v ekipi je bilo zelo čustveno v zadnjih dneh. Tole zmago posvečam svojemu mehaniku Nicu, ki se po sezoni poslavlja od ekipe,« je Gajser pospremil zadnjo letošnjo zmago. Gajser na prvem mestu seštev- ka sezone ni bil ogrožen, sta pa o drugem odločala Švicar Jeremy Se- ewer in Italijan Antonio Caroli. Ker je slednji v drugi vožnji že v prvem ovinku zapeljal s proge in zaradi okvare motorja posledično ni mo- gel več nadaljevati vožnje, je ta dvoboj dobil Švicar, ki je zbral 618 točk, Italijan je ostal pri zbiru 599 točk. Gajser je imel pred obema na koncu več kot 100 točk prednosti. »Presrečen sem. Čudovito je, bila je nenavadna sezona, veliko je bilo novega za vse nas, a na koncu smo bili na vrhu. Hvala vsem v ekipi, hvala tudi navijačem, čeprav jih tokrat ni bilo tu, vem, da me vedno podpirajo,« pa je Gajser na hitro ocenil še sezono 2020. In seveda v svojem slogu že danes dodal: »Komaj čakam, da naslednje leto spet začnem dirkati.« V razredu MX2 je prepričljivo sla- vil Francoz Tom Vialle (759 točk), drugi je bil Belgijec Jago Geerts (679), Jan Pancar pa je sezono končal na 20. mestu, zbral je 115 točk. JM, sta Motokros  Dirka za VN Trentina Zmagoviti zaključek že četrte zmagovite sezone Le predstavljati si je mogoče, kaj bi se zgodilo, če bi bila letošnja sezona normalna in bi lahko navijači spremljali svojega junaka na odločilno dirko v Pietra- murato, prizorišče, ki je najbližje Sloveniji. Vse bi bilo v rdečem in rumenem in v znamenju številke 243, dir- kači pa bi po Gajserjevi zmagi v dimu rumene piroteh- nike in med množico navdušenih navijačev, ki bi vdrli na stezo in tekli pod zmagovalni oder, težko našli pot do boksov ... Gajser je v sezoni 2020 pokazal tudi izjemno trdnost in odlično fi zično pripravljenost, s čimer se je uspešno izogibal poškodbam. Manj sreče je imel Jeff rey Herlings, na začetku sezone celo vodilni v SP, Jorgeja Prada pa je pri koncu sezone kot prvega od vodilnih dirkačev iz karavane odnesla okužba z no- vim koronavirusom. Svetovni prvak pa je bil ob koncu sezone iz dirke v dirko boljši. Ni je začel najbolje, velikokrat je bil tik pred zmago po odlični predstavi v eni vožnji, pa mu nikakor ni uspelo sestaviti dveh res dobrih na isti dir- ki. Tako je, čeprav je na koncu zbral 15 posamičnih zmag v vožnjah te sezone, z naskokom največ med vsemi, prvo skupno zmago na dirki dočakal šele 4. oktobra v Mantovi. Ključen za končno zmago 2020 pa je bil belgijski Lommel. Prizorišče, kjer pred nekaj leti ni blestel in se ga je zaradi značilne in zelo težke mivkaste podla- ge kar nekoliko bal, je letos postalo njegov peskov- nik. Vsi naporni treningi na mivki so zdaj obrodili sadove; dve zmagi in drugo mesto in 142 od 150 mo- žnih točk pa so pred dvema tednoma pomenili, da je takrat postavil temelje za naslov, ki ga je dokončno potrdil v sredo. Peta zmaga v sezoni 2020 (dve v Lommelu, ena v Mantovi in dve v Pietramurati) je seštevek njegovih zmag dvignila na 29. S tem je postal tudi najuspešnejši dirkač japonske tovarne Honda v zgodovini, potem ko je pred desetimi dnevi pri številki 27 ujel Belgijca Andreja Malherbeja. In zelo verjetno ne bo zadnja, saj so Japonci oktobra podaljšali sodelovanje s svetovnim prvakom še za nekaj let. sta, UR Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 15 V 88. letu je umrl Miroslav Steržaj, kegljač svetovnega slo- vesa, pomemben gospodarstve- nik, politik in kulturnik. Rodil se je v Rakeku in se leta 1950 pre- selil v Ljutomer, kjer si je ustvaril družino. Tudi njegov sin Harry je postal vrhunski kegljač. Miroslav se je s kegljanjem za- čel ukvarjati že v otroštvu, leta 1955 pa se je uvrstil v takratno jugoslovansko državno repre- zentanco in v njej nastopal kar tri desetletja. Leta 1964 je na evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropske- ga prvaka, z zmagami v vseh kategorijah – posamično, v pa- rih in ekipno. Štiri leta pozneje je na SP osvojil zlato medaljo med posamezniki in postal prvi jugoslovanski in s tem tudi slo- venski svetovni prvak. Na velikih tekmovanjih je osvojil 17 medalj – sedem zlatih, pet srebrnih in pet bronastih, sicer pa je na najrazličnejših uradnih nastopih osvojil več kot 500 pokalov in kolajn. Leta 2000 ga je Športna zveza Ljutomer razglasila za športnika stoletja v Ljutomeru, za izvrstne športne dosežke je prejel Bloudkovo nagrado, leta 2012 je bil sprejet v Hram sloven- skih športnih junakov, bil je ča- stni predsednik Športne zveze Ljutomer in častni član Kegljaške zveze Slovenije. V gospodarstvu je Steržaj vrsto let deloval na vodilni funk- ciji takratnega podjetja Mlekop- romet, ki je v njegovem obdobju zaslovel po svetovno znanih sirih. Po upokojitvi leta 1993 je deset let opravljal naloge stro- kovnega tajnika Gospodarskega interesnega združenja mlekar- stva Slovenije. Za gospodarske dosežke je prejel Kraigherjevo nagrado. Na področju kulture je kot soustanovitelj ljutomerske- ga okteta (1965) v njem prepeval polnih 45 let, na političnem po- dročju pa velja izpostaviti njego- vo funkcijo predsednika občine Ljutomer (1988) in funkcijo po- džupana občine Ljutomer v man- datu 1998–2002. Leta 2003 je bil imenovan za častnega občana Ljutomera. Pred tremi leti je bila o njem izdana monografi ja. Niko Šoštarič torek  10. novembra 2020 Šport, rekreacija 15 In memoriam Miroslav Steržaj (1933–2020) Konec tedna sta selektorja član- ske in reprezentance U-21, Matjaž Kek in Milenko Ačimović, zbrala svoje varovance na novih repre- zentančnih akcijah. Matjaž Kek je tokrat zbral igralce za tri tekme: prijateljsko preizkuš- njo z Azerbajdžanom bodo igrali 11. novembra, sledita pa tekmi Lige narodov s Kosovom 15. novembra in z Grčijo 18. novembra, vse bodo ob 20.45. Zbora se bo tokrat udeležilo nekaj igralcev, ki so prejšnje akcije zaradi različnih vzrokov izpustili, med njimi so Josip Iličić, Nino Ko- uter, Miha Zajc in Tim Matavž. Raz- veseljivo je, da je med vpoklicanimi tudi tokrat vratar Celja, Gerečjeva- ščan Matjaž Rozman. »Zame je to tretja zaporedna reprezentančna akcija, lahko pa re- čem, da sem se v to sredino dobro vklopil. Za nameček je v ekipi odlič- no vzdušje, vlada pozitivna energi- ja, zato grem res z velikim veseljem na zbor. Jasno je, da so največ k dobremu vzdušju pripomogli zad- nji pozitivni rezultati, nekaj zapore- dnih zmag (dvakrat proti Moldaviji in Kosovu, op. a.) se takoj pozna pri večji motivaciji in zagnanosti na treningih. Upam, da bomo tako tudi nadaljevali in zaključili na 1. mestu v naši skupini Lige narodo- vo,« je dejal 33-letni Rozman. Trenutni vrstni red po štirih pre- izkušnjah v skupini 3, liga C je nas- lednji: Slovenija 10, Grčija 8, Koso- vo 2 in Moldavija 1 točka. Kakšno pa je delo z Janom Ob- lakom? »To je res fantastičen del reprezentančne zgodbe – sodelo- vanje z enim izmed najboljših vra- tarjev na svetu. Vsak trening z njim je nekaj posebnega, meni predsta- vlja veliko veselje in tudi čast. Sicer pa je Jan povsem preprost fant, res dobra oseba, spremljati njega v živo pri svojem delu je res nepre- cenljiva izkušnja.« Zraven šest igralcev iz nogometne šole Aluminija Reprezentanca U-21 se je pod vodstvom novega selektorja Mi- lenka Ačimovića (zamenjal je Pri- moža Gliho) zbrala v ponedeljek, v tokratni akciji pa bodo mladi reprezentantje odigrali prijateljski tekmi z vrstniki Nemčije (12. 11.) in Rusije (17. 11.) – obe tekmici sta že uvrščeni na evropsko prvenstvo, ki ga bosta naslednje leto skupaj or- ganizirali Slovenija in Madžarska. Ačimović je na tiskovni konferenci ob predstavitvi dejal, da je cilj naše vrste na EP preboj iz skupinskega dela. V tokratni sestavi je znova zra- ven veliko nogometašev, ki so se- daj ali so bili v preteklosti povezani z mladinsko šolo NK Aluminij, kar šesterica je takšnih. Med sedanji- mi člani Aluminija je to Aljaž Ploj, med nekdanje pa lahko prišteva- mo Dejana Petroviča (sedaj Ra- pid – njegov nastop je vprašljiv, ker v nedeljo ni nastopil na tekmi avstrijskega prvenstva), Žana Medveda (Slovan Bratislava), Nika Prelca (Sampdoria), Timija Maxa Elšnika (Olimpija) in Luka Štora (Dresden). JM Nogomet  Reprezentanca Slovenije Rozman znova pri Keku, Ploj pri Ačimoviću Foto: Črtomir Goznik Aljaž Ploj (Aluminij) je tudi po spremembi na selektorskem mestu reprezentance našel svoje mesto v izbrani vrsti U-21. V Krškem je prejšnji teden po- tekal eden izmed trenutno redkih domačih teniških turnirjev, člansko odprto prvenstvo z nagradnim skladom 2.000 evrov. Zasedba je bila zelo dobra, saj predvsem naši najboljši mladinci in mladinke v tem času ne morejo nemoteno nastopati na mednarodnih turnir- jih. Številni odpadajo zaradi slabe epidemiološke slike glede korona- virusa. TK Terme Ptuj je v Krškem zasto- pala močna zasedba, med dekleti so to bile Tinkara Kovač (na Ptuj prišla iz Šentjurja, letnica 1999), Maja Makorič in Tara Gorinšek, med fanti pa Jan Kupčič, Filip Jeff Planinšek, Žiga Kovačič, Tilen Ko- vač in Vid Buzeti. V obeh konku- rencah se je eden izmed ptujskega kluba uvrstil v fi nale. O nastopih deklet je trener Luka Hazdovac povedal: »Maja in Tinka- ra sta se med seboj udarili že v 2. krogu, tekma je bila zelo solidna, Tinkara pa je bila blizu presene- čenja. V nadaljevanju je Maja izlo- čila 1. nosilko, nato pa v polfi nalu naredila nekaj napak preveč za uvrstitev v fi nale. Tara je imela na drugi polovici žreba nekoliko lažjo nalogo, opravila jo je zelo dobro. V fi nalu se je dobro upirala izkušenej- ši Zupančičevi, a ji presenečenja ni uspelo pripraviti. Članice: četrtfi nale: Makorič – Jurič (Bra- nik, 1.) 6:4, 6:0; Gorinšek (8.) – Žnu- derl (Murska Sobota) 6:1, 6:0; polfi nale: Makorič – Zupančič (Otočec) 2:6, 4:6; Gorinšek (8.) – Glavaš (LTA) 6:2, 6:3; fi nale: Gorinšek (8.) – Zupančič 4:6, 2:6. O moškem delu turnirja je Haz- dovac povedal: »Turnir v Krškem se je za nas začel dobro, končal pa malenkost slabše. Med fanti je odlično začel Tilen, ki je ugnal 3. nosilca Primoža Vovka (rezultat najdaljšega in najbolj napetega obračuna na celotnem turnirju je bil 7:6(4), 6:7(6), 10:6, op. a.), nato pa še Kirbiša (Branik). Žal se je pri tem nekoliko poškodoval, tako da v četrtfi nalu ni mogel nuditi pra- vega odpora. Kupčič in Planinšek sta bila favorita za fi nale, a je Filip nerazumljivo popustil pri vodstvu 5:2 v 1. nizu in na koncu tekmo tudi izgubil. V fi nalu je Vetrih dobro začel in Janu se ni uspelo vrniti v dvoboj.« Člani: četrtfi nale: Kupčič (1.) – Protič Žakelj (Branik) 6:2, 6:1; Planinšek (5.) – Tomac (MAX LJ, 2.) 7:5, 7:5; Kovačič (8.) – Cmager (Branik) 1:6, 3:6; Kovač – Vetrih (Slov. Gradec) 3:6, 2:6; polfi nale: Kupčič (1.) – Cmager 7:5, 6:1; Planinšek (5.) – Vetrih 5:7, 6:7(1); fi nale: Kupčič (1.) – Vetrih 2:6, 1:6. JM V začetku oktobra je na central- nem strelišču v Ljubljani potekalo veteransko prvenstvo 2020 v stre- ljanju z zračnim orožjem. Kot po tradiciji so se novih uspehov vese- lili miklavški, kidričevski, ormoški in ptujski strelci, ki so osvojili kar sedem posamičnih in tri ekipna odličja. Boštjan Simonič po treh zaporednih naslovih tokrat srebrn Med veterani s pištolo nad 50 let starosti je po treh zaporednih na- slovih veteranskega prvaka tokrat miklavški strelec Boštjan Simonič s 183 krogi osvojil srebrno odličje in za zmago čestital strelcu Olimpije Branimirju Bevku, ki je bil za dva kroga boljši. Bron je osvojil Dom- žalčan Branko Rožič s 182 krogi. Preostala miklavška strelca Simon Simonič (175) in Miran Miholič (173) sta osvojila 10. in 13. mesto, Ptujčan Jernej Luževič (141) je bil 22. V starejši kategoriji nad 60 let starosti s pištolo se je najvišje uvr- stil miklavški strelec in aktualni podprvak Alojz Trstenjak, ki je s 171 krogi osvojil šesto mesto in za odličjem zaostal za devet krogov. Zmagal je Grosupeljčan Anton Lesar (184). Kidričan Borut Saga- din (165) je osvojil osmo, Ptujčan Stanko Kozel (121) pa sedemnajsto mesto. V najstarejši kategoriji vete- ranov nad 70 let starosti se je velikega uspeha v prvem letu na- stopanja v tej konkurenci veselil Ptujčan Milan Stražišar, ki je s 178 krogi slavil suvereno zmago z ve- liko prednostjo pred zasledovalci. Med Kidričani je le krog do odličja oz. naslova podprvaka zmanjkal Stanislavu Golcu (165), ki je začel odlično, v drugi seriji pa popustil in zasedel nehvaležno četrto mesto. Preostala Kidričana Marjan Gajzer in Ludvik Pšajd sta s 137 krogi osvo- jila sedmo in osmo mesto. V ekipni tekmi, kjer starejši strel- ci lahko nastopajo v konkurenci z mlajšimi, so nov naslov veteran- skih prvakov osvojili miklavški strelci Jožeta Kerenčiča (531) s pičlima dvema krogoma prednosti pred ekipo Gorjancev (529) oziro- ma s šestimi krogi prednosti pred Ško eločani (525), Ptujčani (440) so osvojili deveto mesto. Med najstarejšimi veterani so v ekipni tekmi Kidričani kot edina ekipa osvojili 439 krogov. V kon- kurenci veteranov s puško nad 70 let je zmagal Kisovčan Anton Mo- horko (179), na sedmem mestu pa so le trije krogi do odličja zmanjkali Kidričanu Stanislavu Golcu (169), preostala Kidričana Pšajd Ludvik (165) in Marjan Gajzer (160) sta osvojila 9. in 16. mesto, s čimer so Kidričani kot edina ekipa dosegli dober rezultat s 494 krogi. Vesna Mele do novega dvojnega naslova V ženski konkurenci s puško nad 60 let je ormoška strelka Tovarne sladkorja Vesna Mele s 177 krogi slavila zanesljivo zmago ter naslov veteranske prvakinje za leto 2020. Druga Ormožanka Anka Moro je s 132 krogi zasedla šesto mesto. V konkurenci nad 70 let s puško se je odlično odrezala tudi ptujska strelka Kristina Pšajd, ki je s 153 krogi osvojila srebrno odličje in le za dva kroga zaostala za Ško elo- čanko Ivanko Prezelj ter osvojila naslov veteranske podprvakinje. V konkurenci nad 50 let s puško je zmagala Marija Hrastnik (180) iz Male Breze, Ormožanka Marta Te- tičkovič Ranfl je s 145 krogi osvojila osmo mesto. Ormožanka Vesna Mele je bila znova najboljša tudi s pištolo, ko je slavila s 168 krogi in za pet kro- gov premagala Ptujčanko Darinko Mojzer (163), ki je osvojila srebrno odličje. V mlajši konkurenci se je brona veselila Marta Tetičkovič Ranfl , ki je dosegla 120 krogov. Ormožanke Tovarne sladkorja so bile najboljše v ekipni tekmi v svoji starostni sku- pini, med vsemi ekipami pa so si delile tretji najboljši rezultat s 454 krogi. Najboljša je bila Izola (470) pred Kamnikom (456) in Medvo- dami (454). Simeon Gönc Tenis  Odprti članski turnir v Krškem Močno ptujsko zastopstvo do dveh finalnih nastopov Strelstvo  Veteransko prvenstvo 2020 Med novimi prvaki sta tudi Ptujčan Milan Stražišar in Ormožanka Vesna Mele Foto: ČG Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) Foto: Strelski klub Ptuj Ptujska zasedba strelcev na veteranskem prvenstvu v Ljubljani, z leve Stanko Kozel, Darinka Mojzer (srebrna), Jernej Luževič, Kristi- na Pšajd (srebrna) in Milan Stražišar (zlat). Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  10. novembra 2020Na sceni16 vedno zelo radi prisluhnejo. Skratka, spoštujejo in občudujejo vso glasbo! „Med letošnjim prvim in drugim valom koronakrize smo bili zelo pri- dni. Preigrali smo kar nekaj noči. Sicer pa veliko igramo na rojstnodnevnih zabavah, obletnicah, porokah, vedno in povsod, kjer sta prisotna veselje in dobra volja. V letošnjem poletju naj bi igrali tudi na več veselicah, ki pa so žal zaradi koronavirusa odpadle. Se pa že veselimo veselic in drugih priložnosti, na katerih bomo igrali, ki nas čakajo prihodnje leto,“ pravijo mladi glasbe- niki. Četudi so še zelo mladi, skupaj igrajo kratek čas, jih bodo na to za- četno obdobje še posebej spominjali nastopi na TV Golica, v oddaji Pri črnem Petru in še nekateri drugi. To je bilo zanje nekaj povsem novega, ne- kaj posebnega. Sicer pa pravijo, da je z njimi vedno zelo pestro, na vsakem nastopu dajo vse od sebe, predvsem Ansambel Vzrok sestavljajo štirje mladi fantje, stari od 17 do 20 let. To so: Nik Macedoni (ritem kitara, električna kitara), Tilen Omerzel Macedoni (bas kitara), Nejc Novak (vokal pri narodno-zabavni glasbi, bobni pri zabavni glasbi) in Gašper Kastelic (harmonika, klaviature). Prihajajo z različnih koncev. Tilen in Nik iz Šmarjeških Toplic, Nejc iz okolice Rake in Gašper iz okolice Trebnjega. Najmlajši član je Gašper, najstarejši pa Tilen. Trenutno še vsi obiskujejo srednje šole: Nik srednjo zdravstveno v Novem mestu, Nejc lesno, Gašper in Tilen pa srednjo strojno šolo v Novem mestu. „Trenutno imamo dve avtorski skladbi. Naša prva je bila polka z naslovom Ukradel te bom, za katero je besedilo napisal Matej Kocjančič, melodijo pa Gašper Šinkovec. Drugo avtorsko skladbo z naslovom Pina co- lada pa smo izdali pred kratkim. Pod besedilo in melodijo se je podpisal Alen Klepčar, član ansambla Biseri. Presrečni smo, da sta bili obe sklad- bi tako lepo sprejeti. Pripravljamo še nekaj zanimivih projektov, vsi komaj čakamo, da jih bomo dokončali in jih izdali oz. jih predstavili občinstvu,“ je v imenu ansambla povedal Gašper Kastelic. Na nastopih razveseljujejo z zelo širokim spektrom skladb. Ker so tudi sami ljubitelji različnih stilov in žanrov, se na njihovem repertoarju znajdejo tako novejše narodno-zabav- ne skladbe, različne uspešnice z zabav- nimi ritmi kot tudi najstarejše Slakove in Henčkove skladbe, ki jim ljudje še SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Vzrok Z glasbo delijo veselje in radost Foto: zasebni arhiv Edino dejanje, ki ga občine lahko z gotovostjo napovedo za letošnji december, je praznična okrasitev. Na vseh občinah na ormoškem koncu so zagotovili, da bodo v vsa- kem primeru poskrbeli za praznič- no okrasitev z lučkami. Središča občin bodo zažarela že v začetku decembra, v Svetem Tomažu in Središču ob Dravi v enakem obse- gu kot lani, v Ormožu pa se bodo izdatneje potrudili. »Dodali bomo nove svetlobne efekte in novole- tno razsvetljavo tako v mestu kot tudi po krajevnih skupnostih. Ok- rasitev bo bogatejša kot prejšnja leta. V samem Ormožu bomo ok- rasili veliko novoletno jelko, drsa- lišče, grad, mestno jedro in ulice, okrasili pa bomo tudi krajevne skupnosti,« so povedali na občini Ormož. Če se bo lahko praznovalo, se bo v manjšem obsegu Na občini Središče ob Dravi de- cembrskih dogodkov ne načrtuje- jo, v Svetem Tomaž napovedujejo, da bodo organizirali vsaj prihod Božička z obdarovanjem za otro- ke. Seveda zgolj pod pogojem, da bodo ukrepi dogodek dopustili. Na občini Ormož medtem za zdaj še ostajajo optimistični. V začetku decembra bo na sporedu odprtje drsališča v velikosti 200 m2, ki bo postavljeno za Glasbeno šolo Or- mož na začetku parka, sledili pa bodo še štirje dogodki. »Načrtuje- mo odprtje Severolandije, tudi dve gledališki predstavi za otroke in Slavnostni koncert Glasbene šole Ormož. Silvestrovanje na prostem pred Grajsko pristavo Ormož bo izvedeno, glasbena skupina še ni določena, bo pa zabavna,« so na- črte razkrili na občini Ormož. Vse dogajanje bo potekalo pod orga- nizacijo zavoda za turizem, sodelo- vali pa naj bi Osnovna šola Ormož in Glasbena šola Ormož. K sodelo- vanju bi povabili tudi druge zavode in ustanove. Predviden program je za letošnje leto zelo optimistično naravnan, glede na preteklo leto pa … V preteklem letu je bil v Ormo- žu kot največji občini na tem ob- močju tudi najbogatejši praznični program. Zvrstilo se je kar deset dogodkov, ki jih je obiskalo tudi do 1000 udeležencev. Vodil in koordiniral jih je Javni zavod za turizem, kulturo in šport Ormož ob sodelovanju Občine Ormož, drugih zavodov, ustanov, društev in posameznikov. »Imeli smo dva osrednja dogodka, in sicer: odprtje drsališča z artistično predstavo in prižigom lučk in slavnostni jubilejni koncert Glasbene šole Ormož, ki je privabil publiko od blizu in daleč. Za vse dogodke, torej drsališče, Severolandija in silvestrovanje smo namenili skupaj 21.793 evrov. Pridobljenih je bilo tudi nekaj spon- zorskih sredstev, da se je lahko iz- vedlo tako bogato dogajanje,« so navedli na Občini Ormož. Čeprav so obeti glede na pretek- lo leto tudi v Ormožu mnogo skro- mnejši, pa še te načrte lahko prek- riža epidemija. Vsaj lučke si bomo lahko ogledovali. Ormoško  Občine so že oklestile decembrski praznični program Gotovo je le, da bodo središča okrašena Negotovost prežema vsako poro življenja v letu 2020. Pričakovanja, da bi poslednji mesec prinesel možnosti za veselje in druženje, iz dneva v dan kopnijo. Tako tudi na ormoškem koncu krčijo predviden program praznovanja. Foto: Arhiv ŠT Fotografi ja je simbolična. V Svetem Tomažu obdarovanje otrok Z negotovostjo zrejo v december tudi na občini Sveti Tomaž. Po vzoru preteklih let načrtujejo dogodek za otroke v centru Svetega Tomaža. Če bodo razmere dopuščale, se bodo otroci lahko veselili prihoda Božička, ki bo obdaril najmlajše občane. V preteklem letu so na ta način božične praznike polepšali kar 130 otrokom. Ne glede na razmere bodo na občini poskrbeli za praznično razpoloženje z okraševanjem. V enakem obsegu kot prejšnja leta bodo okrasili območje centra in posameznih ulic, lučke pa bodo prižgali 5. decembra. V Središču ob Dravi bo zasijalo 5.000 lučk V preteklem letu je za veselo decembrsko dogajanje občina poskrbela z organizacijo kar osmih dogodkov. Izdelovali so se venčki, vršile so se predstavitve in druženja z občinskimi društvi, najmlajše pa so obiskali vsi trije dobri možje. Ob osrednjem dogodku prazničnega decembra je gledališka skupina pripravila prihod Miklavža, ki je pridne otroke nagradil z darili. Na dogodku pa so tudi prižgali praznično razsvetljavo. Za letos pa kaže, da se bodo omejili na okrasitev.»Glede na situacijo z virusom ne planiramo dogodkov. Bomo pa poskrbeli za praznično okrasitev občine. Okrašen bo trg pred občino, na cestni razsvetljavi bodo nameščeni svetlobni okraski. V začetku decembra bomo prižgali skupno 5.000 lučk,« so povedali na občini Središče ob Dravi. pa jim nikoli ne zmanjka smeha in dobre volje. V času, odkar delujejo, se še niso predstavili na nobenem od slovenskih narodno-zabavnih festi- valov. V prihodnje pa želijo nastopiti tudi na teh odrih, kar bo zanje ponov- no nekaj novega, nekaj nepozabnega. Festivali so za štiri mlade glasbenike nenadomestljivi dogodki v slovenski narodno-zabavni glasbi, na katerih zagotovo želijo nastopiti skoraj vsi ansambli, ki sestavljajo slovensko na- rodno-zabavno zgodbo, so prepričani. Vsi štirje si želijo, da bi obdobje ko- ronavirusa čim prej minilo, saj želijo ljubiteljem narodno-zabavne glasbe že v kratkem predstaviti nekaj svojih novih projektov. V tem obdobju so namreč vsi pridno ustvarjali, saj jim glasba zelo veliko pomeni. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  10. novembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 2 pora, 500 g krompirja, 1 žlica moke, 2 žlici olja, 2 žlici smetane, 1 žlica seseklja- nih suhih jurčkov, 5 dl zelenjavne osnove, sol, majaron. Por očismo; beli in rumeni del narežemo na kolesca. Na olju nekaj časa pražimo narezan por. Dodamo ščepec sladkorja in pokrijemo. Dušen por potresemo z moko in zalijemo z vro- čo zelenjavno jušno osnovo. Dodamo na kocke narezan krompir, sesekljane gobe in majaron. Počasi kuhamo 15 do 20 minut. Juho odstavimo in izboljšamo s smetano. TOREK SREDA ČETRTEK prežganka, testenine v paradižnikovi omaki, motovilec v solati, jabolčni zavitek porova kremna juha, pečena rebra, dušeno rdeče zelje, pražen krompir, kompot jota s kislo repo in prekajenim mesom, lena gospodinja PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK cvetačna kremna juha, sojini polpeti, solata, jogurtove miške vampi, pražen krompir, solata, sadje gobova juha s porom, piščančji zrezki z zelenjavo, zelena solata, marmorni šarkelj svinjski paprikaš, testenine, solata, puding Piščančji zrezki z zelenjavo Med spodnjimi opisanimi pa je vse možno sejati še sedaj, posebej v lonce in v rastlinjake. V kriz- nih časih, kot so sedaj, pa nudijo našemu zdravju prav to, kar potrebujemo, večjo odpornost za boj s težavami zime. Zimski portulak Je sorodnik dokaj neprijetnega plevela, ki na vrtu naredi velike rozete z okroglimi, temno zele- nimi in odebeljenimi listi. Je pa tudi sorodnik cvetoče enoletnice, ki je bila nekoč zelo priljubljena za prekrivanje manjših gredic. A oba tolščaka, portulaka sta poletni rastlini, ki uživata na soncu in na vročini. Užitni tolščak se od svojega nekoliko nadležnega sorodnika razlikuje samo po barvi in velikosti listov. Zimski tolščak ali vrtni mokrič pa se od svojih soimenjakov razlikuje precej. Njegovi listi so mehki, nežni, srčasti, raste v rozetah. Uspeva samo pri nižjih temperaturah, v vročini kar izgine. V listih pa se skriva pravi zaklad vitaminov in mineralov. Rastlina deluje antibiotično, preprečuje skorbut, je diuretik in pospešuje odvajanje vode, čisti telo. Listi so tudi bogat vir askorbinske kisline (C-vitamin), ki je zelo pomembna za krepitev imunskega sistema. Presno stiskan sok iz listov se lahko uporablja za pospeševanje mokrenja in proti kašlju. Vsebuje tudi veliko železa in vitamina A, ima pa zelo nizko kalorično vrednost. Odlična rastlina za današnji čas torej. Užitni tolščak sejemo direktno na stalno mesto, vrstice naj bodo 20 cm narazen, v vrsti pa je lahko sejan na gosto. Že šest tednov po setvi začnemo rezati pridelek, ki ga uporabljamo kot svež, poživ- ljajoč dodatek vsem solatam, lahko ga jemo tudi kot špinačo ali stisnemo v sok. Tolščak ne potrebuje posebne nege, vsekakor ga lahko sejemo tudi na nepognojene gredice. Po rezi se hitro obraste. Je pa tudi zanimiva in odlična rastlina za setve v lončkih na balkonih in terasah. Zanimiv okus bo popestril in poživil zimsko prehrano, ki je bolj revna, kar se tiče svežih vitaminov in mineralov. Zato si le posejte vrstico ali dve te zanimive rastline. Zeleni nasveti Namesto solate v skledi Solata je zagotovo zelenjadnica številka 1 na naših vrtovih in je zagotovo še dolgo ne bo katera druga vrtnina izrinila iz naših src. Kljub temu pa lahko danes posejemo tudi nekatere druge rastline in na manjši površini, predvsem pa v kratkem času pridelamo zelene liste, ki jih ravno tako lahko pojemo v solati. Zakaj bi sejali še kaj drugega, če pa je solata tako dobra, pa tudi pridelati jo je dokaj enostavno? Vedno je zanimivo sejati tudi nekaj novega. Sestavine: 500 g piščančjih prsi (4 zrezki po 125 g), 700 g krompirja, 150 g rdeče paprike, 200 g bučk, 1 večja čebula, olje, sol po okusu, sol in mle poper po okusu, 130 g nariba- nega sira. Krompir olupimo, splaknemo in narežemo na četrne. Papriko prerežemo na pol, jo očis- mo semen, operemo pod tekočo vodo in narežemo na grižljaj velike koščke. Bučko olupimo in narežemo na približno 3–5 mm debele kolobarje. Čebulo olupimo in narežemo na večje (debelejše) kose. Vso zelenjavo stresemo v pekač, prelijemo s približno 40 ml olja, solimo in popramo po okusu, dobro premešamo in porazdelimo po pekaču. Piščančje zrezke začinimo z začimbno mešanico za piščančje meso ali pa zgolj posolimo in popramo in jih položimo čez zelenjavo v pekaču. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija 60 minut. Deset minut pred koncem po zrezkih posujemo nariban sir in pečemo do konca. Rukola in azijske listnate rastline Rukola in azijske listnate rastline so skupina rastlin iz rodu križnic. Tudi te sejemo za uživanje pred- vsem v svežih solatah, pogosto samo kot dodatek že znanim solatam, narezkom, seveda pa jih lah- ko tudi stisnemo v presne sokove ali uživamo kot špinačo. Za križnice je značilno dvoje. Najprej, da so to rastline kratkega in hladnega dneva in jih v pole- tni vročini na vrtu ne sejemo. V tem primeru se ne bomo mogli znebiti najbolj zoprnega škodljivca križnic, malega črnega hroščka bolhača. Poleg tega skupina križnic v poletni vročini rada zelo hitro zacveti. Poleti in jeseni ter ponovno spomladi pa jih lahko večkrat režemo. Gredico za setev azijskih listnatih rastlin in rukole (le-ta je pravzaprav samo prva taka križnica, ki smo jo v Sloveniji spoznali) pripravimo plitvo, v tem primeru pa jo lahko pognojimo z 1–2 l komposta/ m2. Vendar gojimo samo v primeru, da ni bila predhodna vrtnina pognojena z drugimi organskimi gnojili. Sejemo v vrstice 20 cm narazen, v vrsti pa tako kakor vse berivke sejemo dokaj na gosto. Tri tedne po setvi liste že prvič porežemo. Vedno režemo tako, da ne poškodujemo sredic, srčkov rozet. Potem bo pridelek možno porezati večkrat. Ko nam spomladi začnejo delati škodo bolhači, je edina rešitev zastreti tla s pokošeno travo. Se- veda pa se lahko sprijaznimo tudi z luknjicami na listih, saj niso strupene. Kot vidite, lahko v kratkem času iz semena dobimo okusne, raznovrstne solate tudi zdaj. Azijske listnate rastline, predvsem pa divja rukola, pa tudi zimski tolščak so lahko tudi v neogrevanem rastli- njaku celo zimo. V najkrajših in najhladnejših dnevih leta se sicer ne obraščajo, režemo pa jih lahko zelo hitro spomladi. Še vedno je čas za sajenje česna in tudi čebulčka. Tudi jari, spomladanski česen je bolje saditi jese- ni. Vsekakor bolje izkoristi zimsko vlago, se dobro ukorenini pred prvo spomladansko vročino in ima zato tudi višji pridelek. Ne pozabite pa, da ga razstročkamo, razdelimo tik pred sajenjem. Še vedno svetujem uporabo bakterije Bacillus amyloliqufaciens, ekološki pripravek z imenom Ras- ti P in alg. Letos je bilo veliko težav z gnitjem česna, zato je tako razkuževanje zelo priporočljivo. Bakterija se naseli na strokih in rastočih koreninah, tako da glivice gnitja (bela, siva plesen …) ne morejo rasti in uničevati korenin. Pripravek je najbolje raztopiti v topli vodi (po navodilih) zvečer pred sajenjem. Stročke v njem namakamo 15–20 minut in jih še mokre posadimo. Ni nevaren za naše zdravje, stroke lahko sadimo celo brez rokavic. Če se odločite zanj, v isti vodi namočite tudi čebulice spomladi cvetočih tulipanov, narcis …, s preostalo vodo pa zalijte sivko ali druge trajnice. Gobova juha s porom Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  10. novembra 2020Poslovna sporočila18 Naša super hrana, naše super sadje - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - En znak kot potrditev skladnosti s standardi - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - skladnost. Ko naša izbira obrodi dobre sadove - - - - - - - Najboljše sadje se ponaša z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« Znak »izbrana kakovost – preverjene kakovosti. znakom »izbrana kakovost – Slovenija Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  10. novembra 2020 Poslovna sporočila 19 IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Najboljše imamo doma Znak “Izbrana kakovost - Slovenija” na sadju zagotavlja: • dodatne kontrole, • višjo kakovost, • pridelavo in predelavo v Sloveniji. Preverjeno odlično! www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  10. novembra 2020Poslovna in druga sporočila20 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Vsak torek! Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. SRHLJIVO PRIČEVANJE SLOVENKE Z DUNAJA Velika zbirka izkušenj, kako obvarovati zdravje MOJ ČUDEŽNI NASVET VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne Ujet v spremstvu neznane svetlolaske SEBASTIAN HELENA BLAGNE SLOVENSKE ZVEZDE JUAN CARLOS Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 21 Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG torek  10. novembra 2020 Za kratek čas 21 Že res, da so Združene države Amerike večje od Slovenije – pri njih je z enega konca na drugega časovna razlika osem ur, pri nas pa to razliko štejemo v minutah –, toda da jim še danes, ko vam pišem svoje umnosti (petek opoldne), četrti dan po volitvah (ki so se pravzaprav v dopisni obliki pričele že pred mesecem), ni uspelo prešteti glasovnic in svojim volivcem povedati, kdo jih bo odslej vodil, pa je že malce tra(m) pasto. Glasove štejejo po državah in v Alaski, ki ima tričetrt milijona prebivalcev, so jih doslej prešteli polovico! Saj res, da je ta zamrznjena država z volilnega stališča nepomembna, a ker vsak glas šteje, bo treba tudi tamkajšnjim preštevalcem malce podkuriti (mogoče tudi dobesedno, saj je tam toplo ognjišče zlata vredno!). Vse skupaj se vleče kot kakšna nadaljevanka. Na misel mi je prišlo ameriško Mestece Peyton. Ki se je začelo še v časih črno- bele televizije, pa se potem krepko zavleklo v barvito obdobje. (Na Slovenskem smo z ogledi nadaljevanke odnehali tam nekje pri 300. delu, pa se je nadaljevanka vlekla vse do številke 514.) In podobno je s tem ameriškim volilnim štetjem. Ki pa mogoče ni tako razvlečeno po naključju. V tem času je namreč Amerika na vseh svetovnih časopisnih naslovnicah, v vsakih poročilih raznorazni strokovnjaki (in ‚strokovnjaki‘) umujejo o tem, kdo bo v Beli hiši – Američani pa so itak že bolestno nagnjeni k temu, da se o njih čim več govori. Saj se nam mogoče fučka za to, ali bo Melanija srečna z Donaldom v Beli hiši ali v nekem steklenem stolpu, a žal je Amerika z denarjem uspela ves svet prepričati, da je tam zbrana vsa pamet tega sveta. In se ima za središče demokratičnosti. Izvoznica demokracije med nas, nekulturne barbare. Če je treba, tudi z orožjem – s tanki, bombami, letalskimi napadi ... Predvsem pa – in to je njena najuspešnejša pot – s svojo ‚kulturo‘, s katero zastruplja ves svet. Kultura hamburgerjev, popkorna, kokakole, holivudskih fi lmov in pogrošne popmuzike. Slovenci smo zadnja štiri leta prepričani, da smo del tega sveta, ker imamo Slovenko v Beli hiši. Pa sem nekje zasledil, da v vseh teh štirih letih ni našla časa, da bi se srečala z rojaki, ki živijo v ZDA. Četudi smo včasih rekli, da je ameriški Klivlend drugo največje slovensko mesto ... Požvižga se Amerika na Slovenijo kljub našemu ritolizništvu! Za šankom ... In so šteli in šteli ... CSOKOR, Franz Theodor - avstrijski pisatelj, ERAR - rimski državni zaklad, ERUDIT - učenjak, GAVUN - majhna črnkasta morska riba SLIKOVNA KRIŽANKA MARUŠA Fo to : M ar ko V av p o ti č Fo to : M ar ko V av p o ti č Fo to : J u ri j K o d ru n Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. novembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Zarja Furman, Žetale. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  10. novembra 2020Poslovna sporočila22 www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Najboljše imamo doma Raznolikost slovenskih pokrajin nam daje bogastvo sezonskega, lokalno pridelanega sadja, ki je skrbno obrano, ko je primerno zrelo in v najkrajšem času najde pot do naše mize. Uživajmo lokalno sezonsko sadje! IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  10. novembra 2020 Oglasi in objave 23 Mamica je kakor sonček, srček njen je zlat, kakor žarek, ki posije od nebeških vrat. SPOMIN Danes, 10. 11. 2020, mineva pet let, odkar te več ni med nami, draga mamica Pavla Polajžer IZ ZIDANŠKOVE ULICE 19A, PTUJ Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Hčerka Nataša z družino Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. OSMRTNICA Z žalostjo v srcu sporočamo, da se je v 88. letu od nas poslovila naša draga Katarina Milošič – Katica NA POSTAJO 9 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na hajdin- skem pokopališču. Žalujoči: njeni najdražji Vsako sredo ZA ZVEZDE SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Leopoldina Kores, roj. Plementaš, Medvedce 14, roj. 1948 – umrla 29. oktobra 2020; Ignac Herga, Gabrnik 28, roj. 1923 – umrl 29. oktobra 2020; Vincenc Brumen, Sakušak 75, roj. 1951 – umrl 29. oktobra 2020; Ana Kovačec, roj. Čeh, Juršinci 54, roj. 1939 – umrla 29. oktobra 2020; Ivan Emeršič, Ptuj, Trubarjeva ul. 1, roj. 1946 – umrl 29. oktobra 2020; Feliks Glažar, Podlehnik 22a, roj. 1940 – umrl 30. oktobra 2020; Kristina Medik, roj. Munda, Kicar 80b, roj. 1929 – umrla 31. oktobra 2020; Ivana Stojanovič, roj. Haložan, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1936 – umrla 31. oktobra 2020; Terezija Pulko, roj. Bombek, Hajdoše 11b, roj. 1930 – umrla 31. oktobra 2020; Ljubo Kle- menčič, Vičanci 72b, roj. 1957 – umrl 31. oktobra 2020; Marija Kurbos, roj. Notersberg, Krčevina pri Vurbergu 149b, roj. 1932 – umrla 31. oktobra 2020; Vida Šmigoc, roj. Turkuš, Štuki 8, roj. 1934- umrla 1. novembra 2020; Janez Kosi, Sp. Ključarovci 19, roj. 1933 – umrl 1. novembra 2020; Terezija Bratušek, roj. Prašnički, Paradiž 32, roj. 1932 – umrla 1. novembra 2020; Ana Jurgec, roj. Arbeiter, Gradišča 28b, roj. 1936 – umrla 31. oktobra 2020; Janez Hvala, Veliki Okič 40, roj. 1940 – umrl 1. novembra 2020; Vladimir Kotnik, Cunkovci 1a, roj. 1948 – umrl 1. novembra 2020; Peter Kokol, Dor- nava 61a, roj. 1964 – umrl 1. novembra 2020; Zelimir Ante Gojceta, Lancova vas 15f, roj. 1942 – umrl 1. novembra 2020; Ana Milošič, roj. Miložič, Vareja 30, roj. 1938 – umrla 2. novembra 2020; Katarina Pušaver, roj. Zajc, Cirko- vce 30, roj. 1935 – umrla 2. novembra 2020; Ana Vtič Judež, roj. Vtič, Ptuj, Petrovičeva ul. 1, roj. 1935- umrla 2. novembra 2020; Rudolf Ringbauer, Ptuj, Ciril-Metodov drevored 17, roj. 1931 – umrl 2. novembra 2020; Ana Tetičkovič, roj. Belšak, Videm pri Ptuju 5c, roj. 1941 – umrla 3. novembra 2020; Frančišek Primožič, Markovci 72, roj. 1927 – umrl 4. novembra 2020; Marija Drevenšek, roj. Lozinšek, Tržec 44a, roj. 1941 – umrla 3. novembra 2020; Katarina Milošič, roj. Slana, Ptuj, Na postajo 9, roj. 1933 – umrla 3. novembra 2020; Marija Vesenjak, roj. Roškar, Strmec pri Polenšaku 6a, roj. 1938 – umrla 4. novembra 2020; Marija Janežič, roj. Kučič, Miklavž pri Ormožu, Krčevina 18, roj. 1933 – umrla 4. novembra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE MELANIA TRUMP Je Slovenija zapravila edinstveno priložnost Slovenke v Beli hiši? SANDI OSOJNIK Uporniški župnik o zapiranju cerkva in duhovnikih brez mask VLADIMIR PREBILIČ Obramboslovec o teroristični ogroženosti Slovenije in zapiranju meja DOMEN GORENŠEK Odvetnik o zmerjanju zdravnikov z mazači in sovražnem govoru levice Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz, Univer- zal, Tomo Vinkovič in ostale v kateremko- li stanju ter vse kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAM telico, brejo 6 mesecev, simen- talko in silažne bale. Tel. 041 38 79 79. Štajerski TEDNIK torek, 10. 11. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo na Primorskem, v Po- sočju in v višjih legah nad okoli 1000 m pretežno jasno. Na Pri- morskem bo pihala šibka burja. Drugod bo oblačno ali megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 18 °C. V sredo se vreme ne bo kaj dosti spremenilo, le vrh nizke ob- lačnosti bo še nekoliko višje. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Farmacevtka jo je sicer takoj opazila, a se ji še ni mogla posve- titi, saj je imela na telefonu drugo stranko, zato je ženska mirno čaka- la, da pride na vrsto. »Nakazala mi je, da jo zanima neki kozmetični iz- delek, ki je v vitrini v skupnem pro- storu lekarne. Zdaj mi je jasno, da me je hotela zvabiti od steklenega pulta. Res je malce nenavadno izgledala, a v lekarni marsikaj doži- viš. Kapuco je imela tesno zvezano z vrvico, nosila je zaščitno masko, zdi se mi, da tudi očala, tako da nje- nega obraza ni bilo mogoče videti. Ker je pihala v masko in več kot oči- tno težko dihala, sem sprva mislila, da ji je vroče, ko je tako zadelana, zdaj pa vem, da je bila nervozna in očitno v hudi duševni stiski,« pripoveduje Tadeja Tobias Klemar. »V trenutku, ko sem se ji približala, me je zgrabila in mi onesposobila roke. Nato mi je pod rebra nasta- vila nož in zahtevala, da ji izročim lexaurine in apaurine, torej pomir- jevala, ki se jih sicer dobi samo na recept, in zagrozila, da me bo v na- sprotnem primeru zabodla.« Žrtev ostala prisebna Nemogoče je predvideti, kako bi sami reagirali v podobni situaciji, saj se človeku takrat po glavi naj- brž podi na tisoče najrazličnejših misli, a žrtev napada se ni prepus- tila paniki, ampak je ostala izredno prisebna. »Vrgla sem se na tla in tam povsem negibno obležala, zato zamaskirani ženski ni preos- talo drugega, kot da skuša želena pomirjevala najti sama.« To pa je bil idealen trenutek za pobeg. »Pognala sem se skozi službeni iz- hod na parkirišče za lekarno, kjer sem srečala nekega gospoda. Ko sem mu povedala, kaj se dogaja, sva se skupaj vrnila do lekarne in roparko ravno srečala na izhodu. Ker je še kar mahala z nožem, sva odstopila od namere, da bi jo po- skusila onesposobiti, zato je lahko pobegnila, midva pa sva poklicala policijo.« Policist med obhodom videl napadalko Naključje je hotelo, da se je poli- cist, ki je delal obhod po Juršincih, malo pred poskusom ropa peljal mimo lekarne in videl žensko s kapuco, preden je ta vstopila v le- karno, vendar je bila tako zamas- kirana, da je tudi on ni mogel pre- poznati. Za zdaj se tako ve samo to, da je nasilnica nižje rasti, visoka med 155 in 160 centimetri, in da jo je brez želenih zdravil, za katera bi celo ubijala, iz lekarne ucvrla v noč. »Stekla naj bi kar čez travnik, iz česar sklepam, da gre za mlajšo osebo, ki pa je za zdaj, kolikor mi je znano, še niso ne identifi cirali ne prijeli,« je dejal juršinski župan Alojz Kaučič, ki česa podobnega v Juršincih ne pomni. »Zgrožen sem in brez besed, kaj takega se pri nas ni še nikoli zgodilo, nismo vajeni ropov in nasilja, upam, da je šlo za osamljeni primer, ki se ne bo več ponovil.« Oaza miru izgubila nedolžnost Da so se ljudje v Juršincih vedno počutili varne, saj bivajo v idilični oazi miru, kjer vrat domov še ved- no ni treba zaklepati, je poskus ropa komentirala starejša Juršin- čanka. »Ne morem verjeti, da je nasilje prišlo tudi do nas, tega res nismo pričakovali in si še manj želeli. Kdove, od kod se je vzela storilka, prav bojim se, da gre za domačinko. Če bodo moje bojazni potrjene, je nori svet vdrl tudi k nam in Juršincem vzel nedolžnost. Žalostno.« Policisti neuspešno roparko, ki si ni ničesar prisvojila, prav tako ni nikogar poškodovala, še iščejo, javnost pa pozivajo k pomoči pri njenem iskanju. Vrata juršinske le- karne kljub napadu na zaposleno ostajajo odprta. »Treba je delati naprej in ne obupati,« pravi pogu- mna farmacevtka, ki obenem priz- nava, da jo je dogodek zelo pret- resel in da bo posledice gotovo še dolgo čutila. Juršinci  Občani pretreseni nad nasilnim poskusom ropa lekarne Mahala z nožem, da bi dobila pomirjevala V sredo nekaj pred šesto zvečer se je v zasebni lekarni Tadeje Tobias Klemar počasi bližal konec delovnega dne, zunaj se je že stemnilo, ko je vanjo tiho vstopila ženska s črno kapuco na glavi. Foto: SD V Juršincih so šokirani, ker je v njihovo lekarno vdrla zamaskirana ženska in zaposleni z nožem grozila, da jo bo zabodla, če ji ne izroči zahtevanih zdravil. Rojstva: Jerneja Šmit – deklica Anika; Sabina Mulec – deček Adam; Anja Pirc – deček Nik; Anja Zelenik – deklica Ava; Janja Rozman – deklica Klara Ivana; Tina Zelenik – deklica Lana; Sabina Kolednik – deklica Alja; Stella Štern – deček Lan; Mojca Kiseljak – deček Kiam; Katja Tement – deček Jure; Barbara Žnidarič – deklica Ema; Asmira Ikanović – deček Huse Anej. Evropa  Koronavirus prešel z živali na ljudi Po odkritju mutacije koronavirusa zakol minkov Danska vlada je konec tedna napovedala posebne ukrepe za zajezitev novega koronavirusa za več kot 280.000 ljudi na se- verozahodu države, kjer so pri ljudeh odkrili mutacijo novega koronavirusa. Ta je povezana s farmami minkov, zaradi če- sar je že v sredo vlada odredila zakol vseh minkov v državi. Primere novega koronavirusa, povezane s farmami minkov, so doslej potrdili v šestih državah, je v petek sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Poleg Danske so to še ZDA, Italija, Nizozemska, Španija in Švedska. Vlada Danske, največje proizvajalke krzna minka na svetu, je sporočila, da so odredili zakol vseh minkov v državi, potem ko so na farmah teh živali ugotovili mutacijo novega koronavirusa, ki se je prenesla na ljudi. Premierka Danske Frederiksenova je odločitev pojasnila s tem, da bi mutacija novega koronavirusa lahko ogrozila učinkovitost bodočega cepiva proti covidu-19. Zakol vseh minkov bo sicer zahtevna naloga, saj je od 15 do 17 milijonov minkov, ki jih gojijo zaradi dragocenega krzna, v 1.080 farmah. Foto: Arhiv Svet 24 Novi koronavirus so zabeležili na 207 farmah, tudi nekaj primerov mutacij virusa, za katere je bilo potrjeno, da se je prenesel na človeka. 11 od 12 primerov prenosa na človeka so ugotovili v Jutlandu. Ptičja gripa znova grozi kokošim Konec letošnjega oktobra je Nizozemska Evropsko komisijo znova obvestila o potrditvi ptičje gripe podtipa H5 pri starševski jati kokoši. Veterinarske oblasti posameznih držav članic so v skladu z zakonodajo EU že uvedle ustrezne ukrepe, med katerimi je prepoved gojenja perutnine na prostem za komercialne reje. »V Sloveniji redno spremljamo aviarno infl uenco pri prostoživečih pticah in perutnini. Doslej so bili rezultati preiskav negativni, kljub temu pa rejce perutnine pozivamo, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo. To v prvi vrsti pomeni, da se živali zadržujejo v zaprtih prostorih. Rejci naj svoje živali redno opazujejo in o vsakih spremembah, kot so pogini, padci nesnosti ali drugačno vedenje obvestijo svojega veterinarja,« so povedali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Foto: Arhiv Svet 24