SS I. Franke: F.stetična na?ela pri obleki in stanovanji. Se kaj pri hiši, da jih je nekoliko pomrlo, zdaj pa da ne umrje nobedno več. Starejši trije fantje so bili uže lovci. Riba na plitvici jim je teško ušla: najstarejši je tudi uže s puško znal pomeriti. Rili so si podobni kakor krajcarji, vsi izrezani tako kakor oče, plavkastib las, pegastega obraza, pogleda pa tako bistrega, kakor ga ima samo jastreb v zraku ali ščuka v vodi. Nisem se mogel nagledati teh očij, ne da bi rekel zaradi njih lepote; in da se niso samo meni posebne zdele, dokaz je to, da me je tudi kmetski mladenič, ki me je na jezero spremljeval, nanje opozoril ter rekel: „Ti otroci so tako vajeni za ščukami gledati in jili loviti, da se jil>. je uže ščukino oko prijelo". Estetična načela pri obleki in stanovanji. Spiral Ivan Franke. I. i našo eksistenco ali bitje potrebne stvari sinejo se deliti v take, katere so nam neobhodno potrebne, brez katerih živeti ne moremo, in v one, brez katerih se da sicer prebiti, a po katerih hrepenimo tako, da se čutimo nesrečne brez njih. Te zadnje tako zvane kulturne potrebe so se v teku časa z napredkom človeškim jako pomnožile in še vedno narastajo. Pri stvareh, ki ustrezajo našim kulturnim potrebam, je nebrojno takih, katerim daje ceno formalnost ali vnanja oblika. Ti predmeti so zopet dvojni, namreč oni, katerih vrednost obstoji jedrno v formalnosti, pri katerih je dovršenost oblike jedina svrha; in oni, kateri nam praktično služijo, pri katerih pa cenimo in zahtevamo poleg praktične popolnosti prijetno vnanjost, primerno krasoto t. j. hočemo, da ustrezajo našemu okusu, da so lepi. Take objekte proizvaja umetnost takrat, kadar je formalnost jedina svrha; in umetniška obrt, kedar ima predmet zadoščevati praktičnemu namenu in našemu okusu. *) *) Slovenski izraz umetnost ali pravilneje, toda nenavadnoje umetelj- nost, pomen j a toliko kakor nemški Kunst. torej vse umetnosti. Za umetnosti, katerih proizvodi so za vid, t. j. za arhitekturo ali zidarstvo, kiparstvo, slikar- stvo in vse risarske umetnosti nemarno Se skupnega slovenskega izraza. Tudi drugi narodi imajo lc bolj konvencijonalna imena; Italijani zovejo navedene I. Franke: EstetiJna načela pri obleki in stanovanji. 23 Socijalist pregledujoč mnogobrojne nekatere, tudi po meri veli- kanske podobe pariikega Louvra vskliknil je: »Kakšna škoda za toliko platna! Koliko srajc in bluz bi se bilo dalo narediti iz njega!" Ta izrek zanika popolnoma umetnost in vso umetniško tvarino; mož ic ni stavil mej človeške potrebe, ampak smatral jo je kot stvar strašno odveč. Razven tega. da bi mož iz takega platna, na kakeršnega slikamo, nerad nosil bluzo, in da bi mu še manj ugajala srajca, ni imel pred očmi človeškega stanja. kakeršno je v resnici. Resnično, glede na to, kakor je in kakor je bilo, vpletena je umetnost na vse strani v življenje, ne samo pri izobraženih in kulturnih narodih, ampak tudi pri onih na nižjej in na najnižjej stopinji. Potrebo umetniškega lepšanja lahko vsak opazuje sam pri sebi in pri tem, kar ima doma v sobi in kar vidi na ulici. Divjaki lepotičijo sebe z različnimi stvarmi, barvajo si nepokrite dele svojega telesa in jih tetovirajo, lepšajo si svoje orodje iu svoje posode. I,išp je pri mnogih narodih nizke kulture tolike veljave, da nadomestuje denar. Stanlev, potujoč skoz srednjo Afriko, plačeval je delo Afrikancem in kupoval od njih živeža za steklene bisere, drugod za meden drat in za barvano kotanino, vse te stvari nosijo na sebi za lepotičje. V vseh časih, kolikor nam priča zgodovina, in pri vseh narodih, nahaja se umetniško lepotičje in luksus, nikjer ni popolnoma brez njejia, samo stopnja in dovršenost je različna. skupnej izobraženost in narodnemu premoženju primerna. Tudi otrok kaže zgodaj željo po lepih stvareh, jm> krasbi in lepotičji. Iz navedenega smemo sklepati da je ta nagib naraven in opravičen del občečloveškega značaja. II. Umetniški proizvodi imajo, kakor smo povedali, za svrho samo, formalnost, samo umetniške namene, in ukazovalni so jim jeclino umetniški zakoni; ali pa je prvotni namen predmetom praktičen in umetnost jih dela lepe, dopadljive in okusne. V resnici je pri izvrševanji praktični in umetniški del malo ne vselej resultat jedne in iste moči, ker nij mogoče obeh momentov ločiti; in ta moč ali delovnost se zove u m e t n i š k a o b r 111 o s t. Navaden je tudi izraz u m c t n i š k a umetnosti rbelle arti"; Francozi rbeaux arts"' t. j. lepe; Angleži „fines arts", t. j. fine umetnosti, kakor oezija ne bila lepa. Stvarno najboljši izraz je nemški Ibildendc Kuiist", umetnost, katera upodablja, in v tem zmiiilu rabi nam beseda umetnost tudi v tem spisu. Pis. 24 I. Franke: F.stotična načela pri olileki in stanovanji. industrija in tehnična umetnost. Izumevajo.sestavljajo ali kompo- nirajo umetniško krasbo dandenes mnogokrat umetniki. ki niso obrtniki. Nekdaj ni bilo tako: v vzgled je stara italijanska umetnost in umetniška obrt, kateri sta bili tako zvezani, da je večkrat postal iz rokodelca umetnik, kakor n. pr. slavni IScnvenuto Cellini. Italijani imajo tudi še sedaj jedno in isto besedo „artista" za rokodelca in umetnika. Ornamentalni ali umetniški deli, ki služijo za praktično rabo namenjenim stvarem v krasbo, spadajo pod umetniške zakone; prezi- ranje ali nedosledno in nepravilno porabljenje teli zakonov prouzročuje neokusne produkte; nasprotno je pa tudi obrtnik, ki zna svoje delo okusno lepšati, brez dvombe umetnik. Vsak obrtniški produkt ima svojo določeno obliko in barvo, je iz določene tvarine in ima služiti določenej svrhi; ti elementi so odločilni za obliko predmetu, torej jih je treba bolj natančno pre- mišljevati. Ljudje z dobrim muzikalnim sluhom, ki pravilno vežejo glasove vsaj lajših napevov, so navadni: le malokdo je zmožen dosledno neubrano in napačno peti ali žvižgati. Tudi za harmonijo barv imajo prosti narodi, če tudi na nizkej stopinji izobraženosti, v svojem kostumu in v svojej krasbi dobro oko, da instinktivno zadenejo pravo; pri omikanih ljudeh je pa ta zmožnost mnogokrat opešana, da so pri sestavljenji barv brez sveta in negotovi. Nahajajo se slučaji zoper vso harmonijo barv ali glede tega neokusne stvari. Zakoni dobrega okusa so bili uže davno poprej praktično izvrševani, nego se je pečala vednost z igiini. Tako je natančnejša vednost o harmoniji barv nova. Dandenes vplivajo na splošni okus glede barv vednostne preiskave in razprave j katere tudi potrjujejo pravilnost starinskih predmetov in onih neevropskih, posebno azijatskih narodov. Povedati hočem tukaj nekaj o barvnej teoriji, ker se morda ni vsakdo s tem bavil ali mu je pa uže pošlo iz uma. Barve imajo na človeško čutje velik vpliv. ki je primeren glasbi. Po umnej sestavi barv se napravlja prijeten, ljubeznjiv, nežen, kakor tudi mogočen ali žalosten vtis; mogoč je pa tudi neprijeten, zopern vtis, če se barve ne ujemajo in tako rekoč zbadajo oči. Občut- ljivost očesna za barve je obče jako velika. Po novejših preiskavah je sicer dokazano, da so nekateri ljudje za barve slepi, da ne vidijo ali ne ločijo nekaterih barv 11. pr. zelene in rudeče, ali celo ne razlo- čujejo nobedne. Toda takih ljudij je primeroma malo in ni še dognano, I. Franlco: F.stetična načela pri oliloki in stanovanji. 25 ml kod izvira ta nedostatnost vida. Navadno občuti oko prav majhne izpremembe ali nijanse na hip in dobro. Mnogokrat se ne zavemo, da nam je oko posredovalo vtis. kateri se polasti našega nitja. Treba se je le spominjati poletnega dneva, kadar, ko je še ravno solnce sijalo, zagrnejo fini, teški oblaki nebo. Nastane nekakšna nenavadna svitlolm in tišina, in fe tudi ne vidimo ravno prihližujočih se temnih oblakov, polasti se nas otožnost in čutimo, da nam žuga nekaj nevarnega. Največ prouzrofuje ta vtis odsevana ali retlektovana svitloba od onega dela neba, ki še ni z oblaki pokrit Ta svitloba, po svojem viru v barvi izpreinenjena, je solnčnej v nasprotji, in ker malokdaj nastane, je nenavadna. Ko je vse nebo jednako zagrneno, mine ta čudna svitloba in z njo tudi neprijeten vtis. Naj se primerja s tem lepo jasno jutro ali poleten večer, kadar se solnce, skrito za oblački, unižuje za gore, kakeršnih prizorov je v našej domovini mnogo prekrasnih. Ali se kdo dobro ali slabo počuti, hodi mnogo po zraku ali tiči v sobah, sodimo po barvi obličja. Sploh so vzgledi za oličutljivost očesa glede barvnih prememb nebrojni. Bela barva je izmej vseh najbolj svitla, črna najbolj temna; ona reprezentujc svitlobo, ta temo, obe sta si v največjem nasprotji. Glede kolorita sta neutralni, v zmislu drugih živih barv tako rekoč brez barve. V sredi mej njima je sivo. 7. ozirom na svitlost morejo se uvrstiti vse barve mej belo in črno. Ilumena je za belo najbolj svitla, rudeča je v sredi, modra se bliža temoti. Te tri barve imenujejo se zarad svojega odločnega značaja tudi glavne in so glede zmožnosti vzdržati ali vzbuditi vid, t. j. glede delovanja ali aktivitete v določenem razmerji mej seboj. To razmerje se da povedati v številkah. Ako se namreč stavijo te tri barve jedna poleg druge, ima pokriti ramena 2, rudeča 3, modra "» delov površja, da bodo z jednako močjo vplivale na vid. I5olj natančno razmerje je, za rumeno 3, za rudečo 5, za modro 8 delov površja. Torej je ramena barva najbolj vzbudljiva ali aktivna, modra najmanj, rudeča je v sredi mej njima. Razume se, da imajo biti te barve jednake napojenosti, t. j. ne sine se staviti poleg belkasto rumene jako rudeča ali modra; poleg sivkaste ali slabo radeče živahno rumena i. t. d., da velja navedeno razmerje. Po tem zakonu je rumeno samo tako rabiti, da se v primeri k drugim barvani le malo razprostira, da le malo površja zakriva, bolje premalo nego preveč. Drugoredne ali sekundarne barve, tako imenovane zategadelj, ker niso več tako odločnega značaja, so oranž, stoječa mej rumeno Sfi I. Franke: F.stetifnn nnfela pri obleki in stnnovanji. in rudečo, višnjeva ali violct, mej rudečo in modro. Rujava ni samo- stalna barva, ampak je samo jako temna rumena. Pela šolnina svitloba se da razcepiti po prizmi v tako imenovane prizmatične barve. Mavrica, kakor je znano, nastane po istej poti, t. j. po dežji je razcepljana bela svitloba v krasne prizmatične. Mogoče je prizmatične barve zjediniti zopet v čisto belo svitlobo. Pela svitloba ima torej vse druge v sebi zjedinjene. Po skušnjah je dokazano, da sta dve barvi popolnoma v harmoniji jcdna poleg druge, in jedna drugo povzdigujete, delate bolj živo in krasno takrat, kadar se pomešate v belo ali nevtralno sivo (siva je samo manj svitla bela) in tedaj pravimo, da se barvi v navedenem razmerji dopolnjujete, jedna je drage komplement ali dopolnilo. Pri sestavi barv je tudi najvažneje rabiti dopolnilne barve, ker v tem dopolnilu obstoji harmonija. Rudeča ima modro-zeleno. oranž zeleno-modro. rumena ultramarin, zelenkasto- rumena višnjevo, in zelena bager (purpur) za dopolnilo. (Slede aktivitete stoji oranž mej rumeno in rudečo, zelena in višnjeva mej rudečo in modro. Zelena in višnjeva sta toliko mirnejši koliko bolj se bližate modri. Da je to res, priča nam travnik ali vrt, kadar so rožice v cvetji. Rumene, rudeče, bele in modre cvetice, kot živahne, visoke in napojene barve, so le majhen del travnikovega ali vrtnega površja; zde se nam, kakor bi bile potresene na zelenej podlagi; zategadelj je vtis po svojej krasoti tudi miren. Mislimo si to razmero narobe: na jako nidečem, rumenem ali modrem površji potresene zelene cvetice: kako bi moglo oko to prenašati! Po tem načelu ravnotežja urejen resultat polihroiuije je sledenj ali iudiferenten, ker v sebi končan in dovršen, strinja se dobro z vsako okolico in je povsod očesu ugoden, dopadljiv. Za vse take predmete, ki niso samostojni, nego imajo služiti samo kot del formalnej celoti, 11. pr. za tepihe. preproge in zagrinjala je takšno polihromovanje najpravilnejše. Orijentalci poliliromujejo od nekdaj svoje sloveče tepihe tako, in zapaduo kulturno občinstvo priznava pravilnost te sisteme ne le s tem, da kupuje proizvode orijcntalskc umetniške obrti, ampak da jih tiuli posnema. Francozi, v umetniških stvareh še vedno za velik korak pred drugimi, nabirati so jeli prvi orijentalsko blago in je posnemali. Drugi iudustrijalni narodi posnemali so Francoze in zdaj posnemajo tudi njih pot, t. j. poslužujejo se izvirnih vzgledov. V isti namen je bil ustanovljen orijentalni muzej na Duuaji.