17. štev.
V Noyem mestn 1. septembra.
1886.
Dolenjske Novice.
Iihajajo 1. in 15. TBftcegft meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako omanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi érkami eprejema J. Krajsc V Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrut 15 kr.
Dolenjskim sadjerejcem.
Dolenjci imamo premalo sadja razven sliv, za domaio potrebo, a veliko premalo pa za kupčijo. Znano je, da še to mrvo, kar imamo dobrih jabolk in hrusek, spravljati iii za, trg pripraviti ne znamo. Vsaki dan imam priliko viditi sadje na trgu, pa kakšno je! Vse je razbito, da ga je grtlo viditi. Tako eadje, Če je samo na sebi po dobroti ëe tako vabljivo, nihče rad ne kupi ; prrii je grdo in gabljiro (gnjusno) ; drugič pa ga De more nihče več kupiti, kakor toliko, kolikor ga misli hitro pojesti, ker ne stoji.
Ali ni to škoda za prodajalca? Koliko bi kmet za svoje sadje lahko veČ skupil, če bi bilo lepo, zdravo. Če pa vprašam, zakaj sadja ne obirate , dobim odgovor, da ga ni mogoče obrati ; kdo bi po vejah lezel. Lejte ljubi Dolenjci, v tem so Gorenjci in Notranjci pred vami. Ti znajo sadje obirati, brez da bi bili v nevarnosti iz drevesa pasti ali drevo polomiti. Zakaj bi se tudi vi ne naučili? Letos nam je Bog dal zopet mnogo sadja; misliti moramo za časa, kako bi ga naj bolj spravili in potem tudi najbolj prodali.
Žlahtnih hrušek in jabolk ne smete tresti ; to je sadjerejca nevredno. Drugod menda le Še medvedje hruške tako tresejo. Kar se sadja z roko obrati ne da, naj s« obere z oberavnikom; kterega si vsaki sam lahko naredi. Naredi majhen loparček, ki naj bo tako velik, đa lahko naj-debelji jabolko na njemu leži. Ta loparček izvertaj, ter napravi za en pedenj visok košek, kterega zdolej do dve tretjini viBoiine zapleti, zgoraj pa pusti rebrica prosta, ne zai)Ietena. Ta košek pritrdi na drog s kterim laliko sediš na vami veji, B koškom pa oberaŠ lepa jabolka, kakor ti drago. Se ve, da moraš imeti poleg sebe na konopd privezano locanjo, v ktero sadje polagaš ter jo, Udar je polna, polagoma dol izpustiš. Človek, ki je pod drevesom, naj pa sadje v posodo, v kteri se ima domu spraviti, ne stresa, ampak *laga, da ga ne obtolře. Tudi doma ga ne smeš kar na kup stresti ; ampak varno ga zloži na polico, po kteri poprej slame položiš, ali pa stolČenega Oglja, ktero sadje gnjilobe varuje, potreseŠ. N&
prvo vrsto sadja, deni zopet slame, da se sadje ue tišči in ne uname. Tako se ti bo sadje, če je dobrega plemena, dolgo obdržalo.
Koaeku pa lahko tudi dno izvotliŠ tako, da lahko jahelko pade v malo vrečico, ktero na zdolno stran košeka pritrdiš. Tak koSek ima to prednost, da ee sad ne more stresti, če se ti tudi košek nagnje, kar se rado zgodi.
Dolenjci, delajte s sadjem bolj umuo in videli boste, da se vam bo trud izplačal. Sadje v kleti enako krompirju na kup zmetati, da ga lahko otroci razkopavajo in ognjusijo, to ne gre. Sadje dobi po zemlji slab duh in hitro gujije, ker ga preveč eden na drugim leži. Spodobi se pa tudi, da imate do kupovalcev, kterim sadje na trg prinesete, saj toliko obzira, da ne prinesete blatnega in kakor lem že rekel, vsega raztolčenega sadj» na prodaj. S tako malomarnostjo škodujete pač le sami sebi.	Sadjerejec.
Dostavek vredništva. Ker namnilahkov podobi pokazati, kako orodje je za sadje obirati, svetujemo, da si nasi kmetovalci pri gg. učiteljih isto ogledajo, kteri jim bodo radi saj v podobi različno orodje pokazali. Tudi imamo nekaj izvrstnih sadjerejcev, pri kterih si lehko marsikaj ogledamo. V prvi vrsti omenjamo gospođa Dr. Godeča v Toplicah, kteri goji izvrstno sadje, in je bil že na javnih razstavah za lepo sadje odlikovan. Marsikateri naših bralcev pa bo rekel: kaj nam vedno priporočate sadjerejo, saj še to malo aadja ne moremo v denar spraviti. To je kriva misel. Kavno, ker je premalo sadja, se tujim trgovcem trud ne izplača, k nam kupovati priti; če bo pa sadja v večih množinah dobiti, se bo laglje prodalo. Opozorimo pri tej priliki na današnje naznanilo, da g. Rohrman v Ljubljani in v Novomestu vsako množino jabelk kupi.
Trtoa «â.
(Konec.)
V tej postavi se določuje, da se od vinogradov, ki so vsled trtne uši na uradni ukaz iz-trebljeni ali od lastnikov prostovoljno opuščeni, plačuje davek le po tisti kulturni vrsti, za katero
se dotiino zemljišée n»jpred rabi. Kako pa je ravnati, da se doseže tako znižanje davkor? Laatnik Tinograda mora, kedar zarad trtne oŠi Tinograd opušfia in ga več ne obdeluje, stopiti k županu, kateri mu primerno potrdi, da je v dotičnem vinogradu našla se trtna uš. S tem županovim pismom gre vinogradnik k davkariji ter tam naznani, da je vinograd opustil in za katero drugo kulturo da bo to zemljisÊe rabil. Ako se tako naznanilo precei spomladi pred pričetim delom zgodi, zniža se davek že za tisto leto. Če ne, pa še le za prihodnje.
Vsled naznanila lastnikovega vrši se namreč ogledovanje zemljiSča na lici mesta, h kateremu pokliče davkarski zemljemirec župana, lastnika in dva zvedena moža iz občine zavoljo nove vcenitve zemljišča. V breškem okraji na Štajerskem in na kranjskem Dolenjskem, kjer je po trtni uši že mnogo vinogradov opuščenih, naj lastniki še tekom tega leta ae obrnejo do davkarskih uradov, da se jim bode vsaj od prihodnjega leta naprej znižal davek.
Prav imenitna je tudi določba v omenjeni postavi, po kateri bodo vinogradi, ki so se opu-žčali zarad trtne uâi in potem z vladnim dovoljenjem na novo aasadili, celih osem let prosti vsacega davka (§ 7). Da pa se dosega tako popolno oproščenje od davka, treba je spet naznanjati davčnemu uradu, da je vinograd od trtne uâi zadet ali vsaj blizu takih okuženih vinogradov. Potem pride komisija na lice mesta, da pregli^duje, ali tisto zemljišče res ima tako lego, da le za vinograd služi in ali morda ni bol) pripravno za kako drugo kulturo. Le ako komisija izreče, da v dotični legi je takšen svet, da je priprave» le za vinograd, dovolilo se bode novo za-sajenje s trgi, toda tudi pri nasaditvi se bo moral lastnik ravnati po vladnih ukazih, namreč da bo zasad i le takšne trse, kakoršni se bodo dovolili.
Zastran trsov, kateri bi se naj sadili, ni do-idaj ie dognano, ker se veščaki še niso za gotovo izrekli gledé stanovitnosti raznih trsnih plemen. Zato ni povedano v postavi, pa tudi ne v naredbi finančiK'ga miniiterstva, s katerimi trsi da se naj zasadi vinograd, ki bi potem bil skozi osem let davka oproSČen. Misli se pač na ameriške trte, pa vlada Še neče prevzeti odgovornosti, da bo res amensiia trta v naših krajih stalno dobro rodila. Trebalo bi še mnogoletnih skušenj, katerih pa še nim:uno. Pri Brežicah res ameriški trs, kije pred dvi m:v letoma bil zasajen, dobro raste in že rodi, zravi ii njega stoječi domači trs pa ae suŠi od trtne xxU. Ali pa bo še zanaprej stanoviten, bode ae poka/iilo v prihodojosti. Na Francoskem, kjer že več ku deset let gojé ameriški trs, se dobro obnaša 11 vsako leto ga obilnejše sadć. Torej je pričifkovati, da se bo zdržal tudi v naSih krajih.
Vsakako pa naj se vinogradniki, ki nameravajo vsled trtne uši opuščene vinograde na novo zasaditi, predno to storé, oglašajo pri davčnem uradu. Kajti če delo izvršé brez dovolitve politične oblasti, nemajo nobene pravice do oprošftenja od zemljiškega davka. Določbe zastran znižanja davka za okužene vinograde so posebno važne za tiste vinogradne kraje, ki so tako nesrečni bili, da 80 jih brezmerno visoko vcenili pri poslednji uredbi zemljiškega davka, na primer v političnih okrajih Maribor, Ptuj in Ljutomer, Iger se je že prikazala trtna u5.	Dr. Vošnjak.
Kaj je novega po avstrijsksm cesarstvu?
Iz Stirskflga se poroča, da so bili volilni shodi mnogobrojno obiskani. Povsod so si jednoglasno izbrali za kandidata mesto umrlega Boži-dara Rajča v, č. g. kanonika Grregoreca. Slehernega Slovenca to jako veseli! Istinito pravega moža 80 si izbrali za namestnika! O izidu volitve tudi ni dvoma.
Z žalostjo navdaja srce vsakega domoljuba to, kar počenja Solnograški poslanec Lienbacher. Trdi se, da bi razdvojil državnozborsko desnico, češ, da mu je premalo konservativna. Pravi vzrok pa je sovraštvo do Slovanov in častihlep-nost. Radi tega se je spri tudi sè svojimi nemškimi rojaki, po katerih udriha po časopisih.
Kakor časopisi poročajo, znašali bodo stroški za vojno letos 2,160.000 gold.; nekaj več nego lansko leto. To pa radi tega, ker mislijo vojakom tudi gorko veČeijo privoščiti.
Romarji, ki so šli iz Avstrije na slovečo božjo pot v Lurd, kakor smo vže omenili, vrnili so se srečno domov. Odbor je vstanovU v Paray-le Monial dve sveti maši ; jedna se bode brala vsako leto T 18. dan avgusta za blagor naŠe vladarske rodovine, druga dné 19. avgusta za vdeležence. Vseh romaijev je bilo 581, iz mej teh 40 Slovencev.
Kakor časniki poročajo, pojenjuje kolera v Trstu in Reki, jela se je pa prikazovati ob sosednih mejah.
Kaj je novega po Širokem tvetu?
v Buigariji je nastal upor. Can kov ia metropolit Klement sta ustanovila novo uporno vlado in odstavila Bulgarskega kneza Aleksandra, ki je lansko leto tako hrabro in spretno vodil vojno proti Srbom, ki so bili brez vzroka napadli sorodne brate, ki se je pa zadnji čas vdal čisto Angleškemu uplivu in tiral rešiteljem Rusom sovražno politiko.
Kakor poročajo novejše vesti, potegnila se je zopet večina Bulgarskega naroda in pa armada za kneza. Utaknila je uporno vlado pod ključ. H
knezu so poalaJi poslaDca, oaj se vrne nazaj, ker narod in armada to zahterata.
Tadi Eameljske čete hite kneza na pomoč. Kake bodo posledice tega najnovejšega dogodka, ne dá ae še preračuniti. Zadnja poročila pravijo, đa je knjez iz Lorra (Lemberga) zopet odšel t Bolgarijo.
Tudi TurSijO je ta dogodek tako osnpnil, da oborožuje na vse kriplje ter ntrduje važne kraje ob mejah.
V Belgiji zahtevajo z vso silo splošno vo-livno pravico. Ali javeljne jim hode ta zboljšala stanje. Ko bi se delavci drsali glasila: „Moli, delaj in bodi varčen", — bilo hi kinalo bolje. — To velja tudi pri nas,
Prestolni govor, s katerim je bil Angtsžki parlament odprt, ne obeta stiskáním Ircem nič boljše bodočnosti.
GospodarHke stvari.
Poduk naiemu kmetu.
Zboljšuj pašnike. (Dalje), če so nam naši predniki take pašnike zapustili, je gotovo škoda in nezmisel, da jih tudi mi na dalje obdržimo, če sprevidimo, da si iste lahko boljše izkoristimo. Vsaj lahko svojevoljno ravnamo in delamo, kar spoznamo za pravo, dobro in koristno! Trdovratno držati se starih navad, postaja sedaj, ko vse napreduje, čedalje bolj škodljivo ! Kar sami ne vemo in ne znamo, ker nismo še skušali ali za skušeiio podedvali, lahko poslušamo in se učimo od istih, ki dovršene izkušnje v enakih razmerah, kakorŠne so v naših pokrajinah, v naukih podajajo in splošno rabljiva vodila umnega gospodarjenja nasvetujejo.
Posebno Dolenjci zaostajamo ; deloma smo temu sami krivi, deloma pa razmere, v kojih živimo. Potrebe za vsakdanje življenje nam naraščajo od dneva do dneva. Tarnati in jadikovati mnemo dobro, ko nas težijo vsakovrstna bremena; toda mi se istih po vsem ne zavedamo, vsaj smo še vedno lahkoživni in se ne poprimemo z vso resnoho in skrbnostjo niti tega, kar zahteva splošni napredek! In za koliko bi se lahko okoristili s tem, da bi začeli vestno in skrbno gospodariti in skušati povsod in iz vseh zemljišč povekšati letne dohodke, kar hi se včasih doseglo lahko z neznatnim trudom, z neznatnimi stroški. Držimo se resničnega izreka, ki slovê: , Srečno je vendar, Če tam; kjer je rastla ena bilka, sedaj dve rastete".
In zares nam mora biti v prvi vrsti ležeče na tem, da si umno izkoristimo zemljo in prizadevamo toraj dohodke iz nje povekšati.
Kako pa naj iz današnjih srenjskih pašnikov povekšauio dohodke?	n^ije prUiodnjis.
Pille se nam:
Iz Dobrove 25. avgusta. — Kolere mend« Dolenjci se nimate? Pač pa vas plaSi tamo od Notranjikega, kakor je slikati. Bog vas obvaruj te grozne šibe! Tukaj krog Ljubljane se voliko govori o tej pošasti, ki tako hitro ugrabi človeško življenje, ali hvala Bogu, doslej je še nimamo. Gospoda si mnogo prizadeva, se trudi z različnimi ukazi, kako bi se jej zaprla pot do nas. Prav ima; zato je dal Bog Človeku pamet, da se varuj« nesreče, kolikor je mogoče, ali da br«z potrebe vsaj sam ne rije vanjo; ali mi kmetje pa vendar mislimo po srojej pameti, da j« prvi in najboljši pomoiek pošteno življenje brez greha, ker smo prepriČHni, da take šibe pošilja Bog mnogokrat zavolj grehov človeških. Zato, Dolenjci, le ohranite krščansko življenje in?pa pridno molite, pa skoraj gotovo ne bode kolere k vam [
K nam na Dobrovo prihaja zlasti ta čas mnogo pobožnih Slovencev priporočat se Materi božji ter je prosit, naj jih varuje zlasti tudi kužnih bolezni. — In prav imajo, v prejšnjem času se je že skazala v tem mogoČua pomočnica.
Radovedni ste pač, kakova je pri nas le-tinjaP Da bi bila slaba, ne moremo trditi; pač pa jo bomô prištevali srednjim, ako nam Bog ohrani, kar nam sedaj obeta. Rži in pšenice emo pridelali manj kakor lani, posebno bode malo slame. V Ljubljani je že sedaj po poldrugem goldinarji cent — in Še dražja. Krompir, fižol je jabo lep in vse drugo dobro, prav dobro kaže. Sadja imamo pa toliko, d« bi skoraj želeli, naj bi ga Vsegamogočni razdelil na dve leti ! Letos ne bode „preša" stokala samo pri vas Dolenjcih, ampak tudi mi jo bodemo pridno vrtili, da nam dá mošta — jabolčnega in hruSevega. Upamo, da bode ta zdrava pijača ne le dala nekaj penez, ampak da bode vsaj deloma spodrinîla pogubni Špirit.
Najbolj pičla bode za živinico. Sena je bilo srednje, v nekaterih krajih, kjer so zgodaj koaili celo maio, otava bode nekoliko boljša, ali ker je bilo slame povsod le malo, bodemo morali pač paziti, kako se bo živina krmila. Najbolj nas pa pri tem peče to, da živina nima prave cene. Mesar ti ponudi za govedo tretji del manj kakor pred par leti — ali če pa si nas kmetov kdo ob tečem prazniku omisli kilo mesa, ga mora plačati ravno tako kakor pred par leti! AU ni to čudno ? — Tu v bližujej Ljubljaoi imamo sicer letos mesaija, ki prodaja meso po jako nîzkej ceni, ali meso je — konjsko, kte-remu se doslej še nismo privadili.
Iz Št. Petra na Notranjskem 25. avgusta. — Dolenjci ate gotovo radovedni kaj mi
Yaši sosedje Notraajci poíenjamo, da se noben dopis T Vašib cenjenih „NoTÍcah" že toliko časa ne oglasi. Še bolj ste morebiti posebno zdaj radovedni zvedeti b tega kraja kaj novega, ko je govorica o bolezni koleri povsod na Kranjskem kakor tudi drugod. Tukaj smo v bližini mest Trat« in Kiike, zatoraj bi imeli največ o ti prikazni védeti, toda resnice imamo izjemoma malo ; danes se govori to, jutri drugo ; tako da za previdnega človeka je malo verjetnega. Zatoraj tudi jest le toliko rečem, da v tej okolici nimamo do zdaj še najmanje prikazni te bolezai, vendar imamo že napravljeno novo poslopje za bolniSnico, tudi zdravnik je nastavljen, da pregleduje vozeče se po železnici ter z nekako tekočino akropi ali prezračuje vsakega, ki se pelje od Trsta ali Keke proti Ljubljani, Ta g. zdravnik mora biti gotovo dovolj uČen v ti stroki, kajti večkrat slišim baje, da se hvali, zaprečiti bolezni pot, Širiti se od Šempetra dale j po Kranjskem. (Potem bodite Dolenjci le brez skrbi.) Toda Če je na tem tudi kaj resnice, mi verni katoličani ne moramo verjeti človeškim obljubam, kajti vemo, da le eden je, ki nam poSilja atiske in nadloge; ta edini nam more odtzeti vsako zlo, le k temu moramo klicati — reši nas o Gospod ! Zraven živimo p« zmirno v jedi in pijači — zato nimamo preveč straha pred kolero.
Iz Ljubljane 24. avgusta. — Ker sem že zadnjič v „Dol. Nov." sporočal, kako čudno sta fi« tukaj brat in sestra našla, naj danea Se dostavim, da sta zdaj drug drugega bolj veaeU, kakor da bi bila od rojstva skupaj živela.
Kakor o bratu tako tudi o materi sestra nič vedela ni. Toraj ji brat pové, da imata tudi še mater in sicer v Celovcu, kjer jo je slučajno pred Šestimi leti našel, ko je na Koroškem pri vojakih bil. Ko dekle to Čuje, je bila zopet na novo iznenađena, ker revica do zdaj še nikdar od nje čula ni.
Z ginljivim glasom reče bratu, da mor» iti z njo, da še mater najde, naj velja kar hoče. 8. dan 1. m. se odpravita in jo mahneta po železnici v Celovec. Pa le s teŠkim srcem je sestra Sla, ker ji je nanareS brat pravil, da njega tedaj ni hotla priznati za svojega sina. Ohrabri se vendar in pravi: poznati jo moram, ako ravno tudi mene ne bo marala. In res le preveč jo bila bojazen opravičena. Ko prideta v Celovec, gre brat sam do matere naprej, sestro pa t gostilni pusti. Mati sina že zopet ni poznala, ker v teh šestih letih se jo zeló spremenil in ima zdaj polno zaraščeno brado. Ko jo pa vendar prepriča, da je res njen sin, ji reče: „mati, bi li hotli še koga viditi?' — ,Koga pa", vpraša mati. „Karolina, vaša hči in moja sestra je tukaj", ji on odgovori. „A tako", no to bi bil» pa še
prej rada poznala kakor tebe, mu reče mati. Zdaj gre brat po sestro, in ko jo pripelje, ji mati prav hladno roko proži, ter jo zopet nikakor neče spozaati za svojo hčer. Izgovarja se na vae strani, da ji ni nič podobna, da ona ni iz tistega okraja i. t. d. V srce vžaljeno dekle zaplaka rekoč: ,moj Bog"! toliko časa nisera vedela za vas, in zdaj ko sem vas po tolikih letih našla, me pa poznati nečete. Po muogih dokazih je potom vendar obadva priznala za svoj«, toda le bolj z molčanjem. Ko so potem pozneje v gostilni bili, in jo je dekle vedno za mater nagovarjalo, ji je tapretila rekoč : ti meni ne smeš reči mati, ampak .Mari", kar je revico zopet na novo vžalilo. Tudi sin ji ni smel reči mati. Prav dobro ji je kmalo potem z napitnico zasolil rekoč: „Na zdravje preljuba moja mati! nikdar v mojemu življenju nisem bil še tako vesel kakor danes, ker sem po tolikih letih našel mojo sestro in vašo hČer, in da se zdaj obedva skupaj z vami svojo materjo snideva". Silno to mater pogreje in v jezi račun plača, ter se od njuj prav mrzlo poslovi in gre, in nič več jo nista videla. Kakošen vtis je napravila s tem na navzočo družbo in n» svoja otroka, si lahko vsak sam misli.
Iz Pole. (Resničen dogodek.) Neki Oger je 27, t. m. iz Reke v Polo po morju priplaval. V Poli je dobil moža, kteri ga je peljal s čolnom na sprehod proti Arzenálu, ko sta prišla memo Arzenala, je plačal voznika in slekel oblačilo. Samo spodnje hlače je na sebi obdržal, velik nož pa je na hrbtu privezal, s katerim bi se v sili ribam braniti moral, ako bi ga katera napadla.
Potem je skočil v morje in dalje plaval. Na to začne voznik na vse gerlo kričati proti ne-kimu stotniku Artilerije, kateri se je tam blizo z 6 možmi peljal, da ga naj primejo, ker je gotovo brez pameti; rea lo ili za njim in g» prijeli. Stotnik ga je vprašal, kaj da misli, pa se v tako nevarnost poda, na kar mu odgovori, da za Btavo (3000 gld.) plava iz Keke v Polo potem iz Pole v Terst.
Oblačilo morajo pa za njim pošiljati v že gori imenovane meata. Ko je stotnik sprevidel iz njegovih izkazev katere je imel v oblačilu, ktero je v čolnu pustil, da je to resnica, ga je pustil dalje plavati.
Iz Suhekrajne 18. avgusta. Drage „Dol. Novice!" Na prvi pogled zdelo ae bo vašim ča-Btitim bralcem, da iz tega suhega dela Dolenjskega nič kaj veselega priti ne more. In res je tako !
Pri nag v Suhikrajni še posebno močno čutimo nasledke letošnje dvakratne suše. Že več let sem ne pomnimo tako slabe letine, kakor kaže letošnja biti. Sicer pri nas letos ni hQo ne toče,
ne mraza, ali suša, ta je veřiiio poljskih pridelkov žisto v rasti zadržala. Vsied tega je tudi vode T vodnjakih zmanjkalo in ljudje iu živiua morali so žejo trpeti, če ntso hoteli piti grde vode, polue sem in tja plavajočih živalic. Sedaj se ve jo jt že več ill boljSe pitne vode, odkar nam Je Bog zopet dobrodejiiega dežja dal. Ker pri nas nimamo potoka le nekaj studencev, ki jja usalinejo ob suši, bi toraj prav dobro služil mlin na veter, Ěie bolj pa parni mlin. Ljudje morajo namreč po pol drugo uro daleč v mlin nositi ali pa voziti.
V mnozih krajih na Kranjskem in tudi na Dolenjskem okoli nas popije se dosti pogubooos-nega „šnopsa." V ti zadevi pa lahko rečem, da pri nas ta pijača ne veija še dosti. Tembolj se pije vino iz HrovaSkega, ki pa je ponarejeno. Da se tega slabega vina posebuo o nedeljali preveč popije, priča sledeča dogodba, 24. julija bilo je pri nas žegimuje. Kmalo po popoldauski službi Božji sprli 80 se fantje v krčmi. Kakor zveri se zgrabijo in bijejo s poleni. Vsied udarca po glavi zgrudi Be takoj eden kakor mrtev ua tla. Dolgo časa ni prišel k zavesti in še sedaj v postelji boleha. Na-padnikom se pa tudi menda dobro ne godi, ker se že v zaporu pokore. Še bolj osrainotilen iu žalosten slučaj pa je drugi, kjer je mož isti dan in isti čas pa v sosednji krčmi v Ilinjah z nožem smrtno ranil svojo žeuo. Mož ovadd se je sam sodniji. Redki ao pri nas taki dogodljaji, ali vendar velik madež naSi župniji. Bog daj boljših letin iu pa pamet takim surovežem!
Iz Vinice pri Šmarjeti 18. avg. — Diié 17. avguïitii zvečer imeli amo ori tias v č^^t svetlemu cesarju prav lepo narDluo veârtiîeo. Dvaieet fantov iz naSe vasi kupili smo «modu kn, najeli àe^t domačih gođc«v t^r smo Šli zrcčer na prijazni hribček, kake 10 minut, od va-ii oddaljen, kjar je bil Že uripravij«» velik krei, katerega smo zažgali. Zdaj ae je z ičelo š) le prAv.i veselje. Godci so svirali — âe dosti dobro, le;)o cesarsko himno in so več drua h poskočni«. Možnarji so pokaii, fantje smo peli leoo cesarsiko in áe več druiih »lovenskih pogina!. Kres je pa kaj lepo razsvotleval našo okolico. D» pri temu ni manjkalo virjijke kapljice, to se samo po «ebi ume. S) celo Dajstareisi moiije iz naše vasi «o prišli k tej vesalici, ter z veseljem rekli, pred nekaterimi leti ni bilo ku|fcicegapri una." Pozno v QOČ aiao aa še le vračali dotuov, tt>r ve8f3Íja vpili: „B>g živi, Bi^ obrani ui^ei^a co-sarja Franca Jož fi še mtiigo If-tl® Ne rníílit) pa, da je to laž alt :iioj>t lastn i iz nišljijii. 80 me priuili, naj d'tm to v dr-t^o n;im L) i Novice. PuiioiQO smern reči da iiina va^ Vini a ni ena izme 1 naj za In th, a'toravui m več k ikor 35 his. Mordíi ť« hole ti komi čirlno zd-1 >, d» se v pripro^tej dolenjski vasi kaj tííco-^a rodi.
Reči moram tudi, da naši ljudje ne spijo narodno spanje, ampak da se vedno bolj prebujajo in ae zanimajo za vse, Icar je lepega; to nam pričujejo slovenski časniki, katerih več k nam prihaja. H koncu še toraj enkrat v imeuu vseh vaSčanov zakliČem: »Bog obvaruj, Bog ohrani našega cesarja Franca Jožefa s» mnoga leta!"
OomftÔe vesti.
(„Slovensko pevsko društvo") imelo je 15. avgusta t. 1. v Ptuji na dolenjem Šta-jcrji svoj drugi veliki pevski zbor. Dasi so tamošnji Nemci ali za prav z večine odpadniki na vsak način skušali, da bi motili slavnost, vendar jo bilo vse prekrasno in velikausko. Od vseh strani privreli so pevci in če^tilci slovenske peíni, (Prihiteli so s Kranjskega, Koroškega, iz Istre, Hrvatske in Dalmacije), tako da niao bili zastopani samo Slovenci, ampak ves Slovanski ju(i, Is sam« brtle Ljubljane prišlo jih je nad 100, od teh 40 Sokolov sč svojo krasno zastavo. Vseh uleleŽ'^ncev bilo je č^z 500. Ker je okr. gla^ar-itvo prepoved jo na K^lod/oru slavaostea »prejena, mor.Ji so gjstje brez godbe iu nerazvito zastavo v stari Ptuj, a od&kodovale so jih zavedno Ptujčanke, ki so jih obsipavala « cvetličnimi Šopki iu „Sokolu' podarile dva venca. Popoludne je bilo petje na vrtu č. očetov raï-noritov. Pilo jo okolo 150 pevcev ter 30 gospo in gospodiiin same lepe slovanske pesni. Po končinám koncertnem spre řadu telovadili so ljubljanski S >koli v veselje ii Čulo vseh gledalcev. Z/eóer so se zopet sešli vsi gostje in t lepih govorih želeli ao si zdruíeno Slovenijo, alovansko vzajemuost in posebn i vzajemnost z brati Hrvati, kateri smo si že po d«ž Uh kot sosedjti uiVHzani dru^' na drugega. T» je bilo vae rtpod tbneie in či^titljiveja govorjenje in vedenje, kakor pa ma'o pozneje ono nemških pevcev v Grradci, kjer ae je veČ napijalo Nemšlteinii cesari^tvu kakor pa našemu Avatfijaiiiikemu.
(„Dolenisko pevsko dnišcvo"), je im'îlo tudi — kakor smo Že pt>r»ôali — 15. avg. svijj izlet in sicur k gospé ObUkivi v Smihel. Postrežba je bila prav dobra, iu čo tudi našo f>eí8kj društvo npi premore toliko pevcev, voadac nam je ouo ponolulne «è lepim tomiČna petjem napravilo nekaj jako prijet lih npic. Posebno so dopali mešani zbori, v katerih so pele tudi go-spoil čiue ia ne dvomimo, da mnogt trontje odslej pristopijo kot pravi ali kot po lior^ii člani, kai ti potam bod') društvo ši l.i?,ie niz/ij^lo lep svoj poklic. V kratkem je to že drn-ra ves^îlioa, k\ nam jo je društv i podalo, upiijmo, da nam podá Še kaj to poletje. Čujfl ae, da se namerava večji koncert v prid društvu sv. Cirilu in SleUida za
15. septembra t. I. To bi bil prav uaraen in o praTem ëasu, ko pripeljejo čast. roditelji svoje sinove v šolo, in bo bodemo mefl Babo imeli ïopet Tcè 6. gg. porotnikov. Dakie da Tidimol
(V rojstveni dan Njegovega Y«]i-èanBtva cesarja) imela je 18. avg. Novomeška me^ČRnska garda, kakcr po navadi lepo parado, ki je bila tembi,tlj slavnostna, ker ee jim je pridružilo tudi okrof; 40 žendarjev, ki bo bili ravno takrat pri streluiii vajah. Škoda, da je popoludunttki izlet in atrflljauje motil močen dež.
(Po & t n e z a d • v e.) Iz Krškega gre dvakrat na dan po§ta v Novom^^to ravno po tisti ceRti. Bolj&e bi bilo, ako bi enkrat na dan vozila po leveni bregu Krke, čez Btlo cerkev in »t. Peter, Pravijo, da se bo tako zgodilo. lla68nom bi bilo pa vetreženo, če bi hodila še £ez Kako in naprej proti Novem mestu.
(Strelišče pri Krškem) bodo imeli artilerijski vojaki v bodočem leta. Zdaj se gosposke pogajajo B poi^estniki, ako v to privolijo, ko menda r^ekaj časa vsaki dan dopoludne na polji ne bodo mogli delati.
(Preloženi kos ceste na Gorjancih) je zdftj dovršen in se ižročil ljudstvu v vožnjo. Pri tej priliki bila je mala sla^nost. Po novi cesti bo dosta ložja vožnja.
(Slovesna lat. Sv. MaSa) t čsst. presv. Trojice. Zložil in svojemu učeniku p. n. gosp. A. Forsterju poklonil Ign. Hladnik, organist v Stari Loki. Ta skladba je na novo ua svitlo prišla, in 8® prodaja v „Katolilki bukvami" v Ljubljani po 60 kr. Priporočamo jo toplo,
(Premembe pri uradnikih, duhovnikih in učite Ijih). G. dr. Franc Škofic, mokroncSki sodnik, gre t ŠkoQo Loko. V Črnomelj pride za sodnika g. prietav Pavel Ju-vančič iz [tir. Bistrice. — Za kaplana v Cerklje pride novomašnik č, g. Zupančič ; sedanji cer-keljski ksplan je Sel v Škofjo Loko. Čast, gg. kaplana Žitnik v Št. Jameju in Nagode v Do-brnču bosta menjala s službama, č. g. kaplan Rvmé iz émihela pri Novem mestu gre v Škoci-jan, za kaplana v Šmihel pa pride č. gospod Bolta Janez iz Šmartua. — Naduřitelj v Semiču je postal p. M. Bartelj (iz Črmošnic) in nad-učitelj v bobliřah g. Jan. Lokar (iz Črnomlja). — Okrfijni ranocelnik v Kržkem, g. E. Busbach šel je v Cerknico.
(Za in. letno zasedanje porotnih razprav v Novem meatu), ki se prične s 13. septrmbrrm t. 1. izirebani ho nsskdnji L glavri porotniki : Spreitzer Ivan, posestnik iz Stare Žpge ; Povše Ivan, usnjar in posestnik iz Mokronoga ; Ogulin Matija, posestnik iz Cerovca ; Klemenřič Josip, posi'stnik iz Št. Vida ; Riedl Karol, posestnik iz LeskoYca; Ferkolj France,
posestnik in župan iz Gorenje vasi; Juntei Ivan, posestnik iz Kamenškega ; Majerle Peter, posestnik iz Predtrga ; Adiešič Ive, posestnik iz AdleáiČ ; Kalin Janez, posestnik iz Kostanjevice ; Svoboda Ivan, nadlogar in posestnik iz CateŽa; Fink Andrej, posestnik iz Smuke; Krestan Damask, tovarniški vodja iz Dvora; Zupančič Josip, posestnik iz Podturna; Sterbenc Joaip, posestnik iz Planine ; Panjan Peter, posestnik iz Starega trga; Ranzinger Daniel, posestnik iz Kočevja; Flajs Janez, posestnik iz Brezja; Neubauer Franc, posestnik iz Mirne ; Doltar Matija, mlinar iz Črnomlja ; Šircelj Janez, posestnik iz Rihpovca ; Ydorič Janez, posestnik na Kalu; Šega Janez, posestnik in trgovec iz Sodršice ; Pajk Franc, posestnik iz Št. Tid« ; Borcar Josip, posestnik iz Kamnje ; Hladik Moric, gozdni nadzornik iz Soteske ; Honigman Stefan, posestnik in krčmar iz Srednje vasi ; Pevec Josip, posestnik iz Ter-binc; Bu6ar Josip, posestnik in krčmar iz Št. Jarneja; Lekan .Tosip, posestnik iz Češence; Honigman Matevž, posestnik in krčmar iz Male gore ; Ersté Franc, posestnik iz Dolenje nemške vasi; ćerček Miha, posestnik iz Dolenj. Križa; Strojin Janez, poseEttnik iz Dobrave ; Majerle Matija, poiestnik iz Rožanc; MaliČ Josip, posestnik iz Vinice. — n. Nadomestni porotniki : Gaspar Anton, posestnik iz Virčne vasi ; Knoll Ivan, trgovec iz Rudolfovega ; Skaberne Florjan, gostilničar iz Rudolfovega; Dejak Janez, grajŠčak in ritmojster v pokoju iz Gotne vasi ; Umek Vincenc, mizar iz Rudolfovega; Perušek Rajko, c. kr. gimnazijski profesor iz Rudolfovega ; Golež Franc, urar iz Rudolfovega; Nagelj Franc, posestnik iz Beršlina; Recelj Janez, posestnik in črevljar iz Rudolfovega.
(Občinske volitve.) V Cerkljah pri Krškim 80 bili izvoljeni: Mihael Marinček iz Župečje vasi za občinskega predstojnika; Ivan Dvornik iz Krške vasi, Ivan SkvarČ iz Spodnjih Skopic^ Mihael Žibert iz Račje vasi, Anton Tancig, Josip Rudman iz Krške vasi in Anton Sološek iz Cirkelj za občinske svetovalce.
(V Velikih LaSičah)j6 bil gosp. Tomšič izvoljen za občinskega predstojnika.
(Pravila obrtne zadruge v Metliki), ki bode obsegala vse ondotne obrtnike, potrdila se bodo po predlogu kupčijske in obrtne zbornice v Ljubljani.
(Državni poslanec prof. Pr. Šuklje) priredil je bil shod volilcev v Ribnici 15. avg. v gostilnici g. Antona Arka. — To je že četrti shod, kojega je napravil gospod poslanec tekom teh počitnic. Poleg shoda v Novem mestu, imel je namreč koncem julija meseca še volilna shoda v Metliki in Črnomlji. Oba sta bila prav dobro obiskana, razprava jako živahna in zanimiva.
Predsedovala sta zborovanju mestna župana in navzoini volilci izjavili so avojemu zastopniku soglasno svoje popolno zaupanje. — Tudi v Ribnici je bil njegov zadnji volilni shod z veliko zadovoljnostjo sprejet. Tako je prav, poslanec mora v zvezo stopiti z volilci, in jih po-dučevati ter vneraati Íq tolažiti.
(Šolska stoletnica.) Ljudska šola t Krskem je praznovala letos svojo stoletnico, kajti okoli leta 1884—86 začel je v Krškem prvikrat otroke podučevati neki pattT franfiiskanov z imenom Emanuel. Vež iz zgodovine te šole pové lepo sestavljeno šolsko poroôllo. Mladina je dobila veliko daril konec šolskega leta, namreč lepe knjige. V ta namen je daroval« blaga gospa Jos. Hoćevarjeva 25 gld.
(Vinska letina) bodo pri nas, na Dol, Avstrijskem in Štajerskem še kaj dobra, ekoro taka tudi ua Ogerskem ; slabSa pa na Tirolskem, kjer je strupena rosa škodovala vinogradom.
(Nekaj toče) je bilo 18. avg. popoludnč y Krškem, kjer je na Tržki gori škodoval» nekaterim vinogradom.
(t G. Jožef Zupan), ljubljanski stolni proSt umrl je po dolgej bolezni 29. avg. ob 3. uri zjutraj, 75 let star. Rodil se je 12. marca 1811 v Kropi na Gorenjskem, in je bd ravno 50 let mašnik. Velike zasluge si je rajni gospod pridobil za olepSavo ljublj. stolne cerkve in za razširjanje ljublj. pokopališča. Bil je nad 40 let v Ljubljani in t obče priljubljen. Naj t miru poČiTa.
(Potres) je bil čutiti t Ljubljani 27. avgust« zvečer po 11. uri.
(Kolera) t Ložkem potoku Se ni potihnila. Od 26. avg. do zdaj je še iest oseb zbolelo. Od 9. avgusta je tedaj v tej občini bilo 17 bednih, «mrlo pa 8, in sicer t vasi Hrib 1, Travnik 6 in Gora 1.
(Naročnik) „Dol. Nov." bi rad ivedel za pripomoček, s kterim bi se mol v žitu zatrl. Pravi, da žito presuša in čisti, a mola ne more odpraviti. Hvaležni bodemo, če vč kdo dober pripomoček povedati
Loterijske ireike.
Trat 14. avffUBta	46 3 40 6 70
„ 28. avgnflta	21 60 22 23 55
Bradte 21. av^sta	25 58 74 11 76
Poslano.
v InomostU (Innsbruck-uJ na Tirolskem jel je izdajati knjigotrŽec gosp. Ignacij Kittel shvenike trw-(molitvene knjige), menda zato, ker ma nemiki med slovenskim prebivalstvom ne grodó. Đozđaj ja izdal: „Marija naša pamoinÍca," „Steza v »veti raj* „Sveta ura," „Sveta nebesa," „Zvonček nebeški," kte-rim je naslove pobral iz najbolj cenjenih raolitvenikov založbe ljubljanskih knjigotržcev gg. Matije Gerberja, in Benrika î^ihmana, & vsebina motitvenikov je vsa draga, nego Gerborjevih ia Niómaoovih s temi naslovi. Ce bo gosp. Knittel tako nadaljeval, bo v kratkem pobral vsem najpriljubljeaejsim slovenskim molitvenikom na-ilove ter z njimi kinčal svoje blago, da bi so po njih prikupilo slovenskemu občinstvo.
Pa ne samo tako ravna gospod Knittel, ampak ima HĎ druge zvijače. Eni in i»ti knjigi daje po dva naslova ; tako je n, pr. „Steza v sv. raj" in „Zvonček nebeiki" od strani do strani in od besede do besede ena mí ista knjiga in kdor bi kupil obe., kupit bi le eao v dveh odtisih „Sveta nebesa" in „Svela ura" ravao tako.
V naulovn nahaja se tudi: „Z dovoljenjem vi-lokočaatitcga knezoSkoJijstva". To je očitna iaŽ in neosnovana reklama, ker visokočaatito kaezoskofijstro Ijobljanako takega dovoljenja tem molitvenikom nI hotelo dati. In vendar stoji to tiskano r naslovih I
Te knjige, kterim je v Ljubljani komisijonar neki knjigotrŽec, razširjajo po deželi posebni agenti. Je li tako ravnanje pošteno ali ne, to soditi bodi prepuščeno p. n. sloveDskemu občinstvu.
Nekdo, ki je jirijatelj poštene domaČe obrtnije [80]	a lovražnik vsacega „Švindaljna".
St. 103,
Bazs:la8.
Razne vesti.
*	(Kri zdravilo.) V Parizu in Napolju točijo v posebnih dvoranah kri ravno zaklanih živali bolnim in bolehavim ljudem, katerim je baje v Vťlikii trcpčilo.
*	(Cekini v volu.) V Novem salu (na Ogerskem) našli so mesarski hlapci v želodca saklauega vola 4 cekine.
*	(Od premladih telet meso) ni zdravo. Zavoljo tega je veĆ okrajnih glavarstev v Avstriji z nova prepovedalo, tako meso prodajafi.
Listnica uredništva.
Oosp. A, M, iz C, Zar:»(l poinaiikunja prust^im prihod-i^jiS. — Oosp. Anton W. Vai dopis bi imoi sittba posludico.
Vsled odloka si. deželnega odbora za Kranjsko od 16. avgusta 1886, St. 3006, bo
m- v pondeljek 6. septembra t. I. -m
ob 11. uri zjutraj v mestai biši v Novem mestu delo za preložitev ceate od Srednje vasi do Brezovice in do kouťioa Vorčiče na kočevskem v Ornomosnjiski občini po javni dražbi oddano tistemu, kteri bo najca-nejo ponudbo storil. Do gorej imenovanega časa se tudi pismene ponudbe sprejemajo.
atcoški za delo s gradivom vred so cenjeni na 10.863 gold. 82 kr. — Deset odatotkov varščine pa imajo vložiti tisti, ki se dražbo vdeležijo.
Vse natanóaeje se poiïvé pri okrajnem mestnem odbora v Novem mestu.
Novoiiiesto, 23. avgusta 1886.
[SI] Anton Vrtačič, načelnik cestnega odbora.

Z Bogom!
kličem po tej poti vsem prijateljem, ker mi ni mogoie od vsakega piHcbcj se osebno posloviti. Šmibel, 1- SĎjitembra 1886.
Josip RomCf kaplan. f r^i-	..i



Samo za 15 kr. ïi
in pyíljftu za poeku^njo t pozlaícni kositar-aki skatljiei b podukom in ceno vred
Surove vazelíne,^
bar je za VBakega neobhodno potrebno in kuriëltio. Da iii to kaka slťijiarija sa spri-Cujem ia i)r(dpÍHom e. k, Tojnega ministersiva Abt. 7., 8t. 2030 in preDiiiog« drugih puhval.
Tudi uJJudno naznanjam vsem fastitini naročnikom, da imam Ktdaj mojo zalogo za vaze t i II o in trgoTico z nicšanitn llsfjoni v Metliki.
Ft anc Mus.
Hiša naprodaj je v Kandiji pri Novem mestu 4 sobami, veliko kuhinjo, spodaj bo 3 kleti in dervarnica; zraven je vrt in dvor řťe, 2 svinjska hleva, biša v le]ii priliki. — Več o tem izve se pri
[7R_1] Janezu Konde-tu gostilnifarju v Kacdiji.
lin in žaga
m- se daje v najem -«i
pri grajaèiui Podpeč (Thurn-Gallfitisteln), okrajno gla-varslvo Litija, fara Sv. Križ.	[n-U
Podpluani naKnanjam, da lem jako priljubljene linjiíictí za mladino, pod nkKloToin;
„Kn ižiiica slovenske mladini,"
"J	J	'
ktftre je KpiRal, predelal in založil Iv, Toiršič, c. ir, iioilelj iia vadnici, preTzel v sv« o ïalogo ter »e vai ^ trijo îivflïkf, ki dO do idaj priSii na siitlr, po na-veđciiili Cťuali vediio dobivnju t moji ïaiogi iii sicer, ktijižica:
TlTiairnl nhni ''P'«"' TomSič, inclilo Tizaua UlaplJlIUbl, 18 kr,, trdo veiaiia 2fi Ir.
spisal ]T. Toni&if, mehko ve-isana ,10 kr., trdo volana 36 kr.
^rppa TT npopcni	Cigler, meliko Te-
mCU V UcMcLJ, Viina 32kr, trdo Tezana3Skr, popolnoma T platnu 55 kr.
Gledé na to, d« so U knjigo jako lepe vsebine, da 90 prav solidno vezane in olepíane lii (îa se je cena znižala, priporoiajo »e najbolj za iolske knjižnice, za dmžine in za raznovrstna darila.
Matija Gerber, (Jos. C. Gerben
Znlolnik ill 1r(irovinii M iiiti>irjeiii ill ln\ii(>ovMiiii'ii -v Lijubljaiii.
Peter Múěě,

nomaillu »apiedal«
Ka Velikem Kalu, fara Mlrnapeč, bJizu velike cesfe, je Kapi odaj iz proste roke hiŠa 2 vsem kmetijskim poslopjem v dobrem stann. lepe njive, travniki iu bosta, vsega v obsegu 25 oralov. Lasinik si želi dosmrtno slanovanje. — Veí o tem so izvé pri lastniku	[Ts—i]
Jože Stariču,
na Velikem Kalu Ht. 19, pošta Mirnapcč.
Feržol,
kisle zdrave jabelka,
za Diost pD 3 kr. kilo,
beladono i. t- d.
kupnje Slrzelba-Rohrnian v Ljubljani.
Izdelovalec turnskih ur na Mirni (Kranjsko), ima zdaj eno novo turnsko uro zgotovljeno In naprodaj, prav pripravno za kako malo lamo cerkev al) podružnico in se cerkvenim predstojnikom posebno priporočuje.	['S—i]
Riiřika esenca
odstrani gotovo vKa kurja oÈesa, bradavice, žulje in vse iie]iiavi]ne koine snovi, iu tn brez Lolcèine in iic-varnoBti. — Ccua Blf klenici 35 kr. ~ Deliva se pri 1) 07H Mk Mizzoli-jUf IT 1 - 3] v lekarni pri .Aiigelju" v Kovtm mcatu.
OdgOTumi urednik, inlHjatelj in založnik J, Krujeo.
Šolske kiyige
in vse solske potrebščine prodaja
J. Krajec, Novomesto. = Tam se tudi narořa na „Dolenjske Novice", M
Laneno seme in oves,
tudi norice (beladone) kupuje v vsaki množini
Marija Hohrmann
v Novem mestu in [gj^gj
V. H. Rohrmana,
preje Jos. Strzelba v Ljubljani.
KoTomesto. — Katisnii J, Krajec.