Klavska enotnost l1' 9. 1976 - ŠT. 36 - L. XXXV. - CENA 3 DIN GLaVNI UREDNIK: VoJKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN URINSKE KONFERENCE ZSS OCENJUJEJO nAVNO RAZPRAVO O OSNUTKU ZAKONA ^gRUŽENEM DELU____________________ Čas analiz |n obračuna ^reseči moramo sedanje pomanjkljivosti v sa--,°upravnih odnosih in v organiziranosti # olridikat je v javni razpravi o osnutku zakona , 2druženem delu potrdil svojo vlogo ter do-a2al svojo sposobnost in moč • Konference •^ačetek akcije za spreminjanje razmer ojJ® čas v občinah ocenjujejo potek in rezultate javne razprave o utku zakona o združenem delu. Najkasneje do 20. septembra S* mora13 biti poročila pripravljena, ovrednotena in hkrati tudi orsaeti programi za nadaljnje delo vseh družbenopolitičnih Y lzacij v procesu poglabljanja samoupravnih odnosov, kofjerepubliki smo torej sredi zelo pomembne akcije; gre za ako ne^e ^aZe’ rec'mo J* Prve faze, javne razprave o osnutku vjg ?a 0 združenem delu. Akcija je potekala zelo usklajeno med ^ družbenopolitičnimi subjekti, sindikat pa je prevzel obvez- nost “*“z-uc*luP'Juuumini suojeKu, smuiKai pa je prevzel oovez-nih pvuJm or8arL*z*ra 'n vsebinsko poglobi v temeljnih samouprav- ŽOSp obžj POJ.-- m icpuuuiMj Kumercauu z.o, Kjer uoao razpravljali o a ku in rezultatih javne razprave, je seveda težko strniti vse misli, H) sp 1, xi„j___________■- _________________i • goj in v samoupravnih interesnih skupnostih posebnega 0bči°diarSkega Pomena- Zdaj, ko se konstituirajo delegacije za .ris'ce in republiško konferenco ZS, kjer bodo razpravljali o -> 1 * J -- ------------- --------J 86 v njej porodile. Nedvomno pa drži, da je usmeritev, ki je 0 temeljite politične ocene v vseh samoupravnih okoljih, S0®3 jasno „sliko“ razmer, odnosov in tudi organizacijskih d0j ®v- Ne nazadnje je bil tudi dlj v javni razpravi ta, da zakonska nam ■ 3 800 ^amo s samoupravni mi odnosi in rešitvami. Nedvomno javni ^ t0’ ok) množični udeležbi delavcev in delovnih ljudi v . razpravi o osnutku zakona o združenem delu, uspelo. ; po torej samo za to, da se delavci in delovni ljudje seznanijo s hoFpji in določili osnutka zakona o združenem delu, temveč smo 11 doseči predvsem to, da preverijo lastno samoupravno prakso Ijant, dogovorij°’ kako odpraviti nekatere slabosti v samouprav-SaJf m njihovi organiziranosti - skratka, kako naj poglobijo ^pravne odnose. J ^ s* J doloeteaa so pri tem v ospredju tisti odnosi, ki so v tesni zvezi z Ifctlk .”ma*e ustave“ 0 družbenoekonomskih in predvsem o do-ter (0vrak odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela <8trh, kjer je govora o razpolaganju z dohodkom ter sploh pričevanjem osnovnih pravic, ki jih prinaša ustava. valj0 dosedanjih ugotovitvah so v veliki večini kolektivov upošte-U^memice 0 izvajanju javne razprave o zakonu o združenem in po 50 pripravili tudi potrebne analize samoupravnih razmer Se r/,®zali javno razpravo z vsemi aktualnimi vprašanji, s katerimi bin • 0 v Procesu gospodarjenja oziroma v življenju. Sprejeti so Se k ^Ini sldepi o tem, kako poglobiti samoupravne odnose, kako Y° Je organizirati in kako utrditi delegatske odnose. Spr®. manj v vsaki občini so usmeriti javno razpravo k ciljem pa k?iar\ia razmer in spoznavanja zakona o združenem delu. Kjer 31 bi nibil0 tako> tehko vzroke iščemo v ostankih tehnokratskega n0stjrokratskega obnašanja in ponekod tudi v polproletarski misel-rtiet ^e^jjda je njihova stvar predvsem delo, odločanje pa pred- osgb takim pomanjkljivostim pa je očitno jasno, da so se ptavpVne ni zarije sindikata in „štabi“ za spremljanje javne raz-^Prav” obd’nskdl sverih ZS v veliki večini temeljito lotiti javne zato ni naključje, da se je v tej akciji povečal pomen, ki ga t01 pripisujejo sindikatu in njegovi razredni vlogi. Javna raz-tajj°. osnutku zakona o združenem delu je šele uvod v procesu in ^oo), nikakor pa ne premajhni, rez- n Gozdarstvo ima v severozahod-_ert1 kotu Slovenije izredno po-,{0- J?ein.'5no vlogo, saj je po gospodarski da j-0^, takoj za železarstvom. Razum-rdi- ie- toroj, da so ljudje še posebej jrili ^rio " in tudi čustveno - nave-ani na dogajanja v zvezi z gozdom °koli njega. Od 59.000 ha gozdov ii ^ko so se sprva bali, da gredo v .................. ur°bljenje, vendar že prve izkušnje rska jih je 25.000 v družbeni lasti in 34.000 v zasebni. Odvisnost od gozda na svoj način kaže tudi podatek, daje zasebna posest sorazmerno zelo velika (v poprečju 9 ha na lastnika). Seveda je tudi res, da so gozdovi „lepi“ ter po letnem etatu in blagovni proizvodnji precej nad republiškim poprečjem. Če smo že povedali število zasebnih lastnikov gozdov, naj še povemo, da so v pretežni večini pravi kmetje (okoli 3000), od katerih je le nekaj delno zaposlenih v industriji, okoli 800 pa je ..nekmetov", ki pa imajo v svoji lasti sorazmerno malo gozdov, le 2.500 ha. Za oceno razpoloženja med kmeti je na svoj način zanimivo razmišljanje na temo, ali bi morali biti kooperantski odnosi na področju gozdarstva prostovoljni ali obvezni. Osnutek zakona o združenem delu sicer v načelu ..pozna" samo prosto-vdjnost pri združevanju delavcev, vendar je treba pri gozdarstvu vsekakor imeti pred očmi, da gre za dejavnost posebnega družbenega pomena. Kaj menijo o tem vprašanju kmetje sami? Zanimivo je, da jih je možnost takega ali drugačnega teoretiziranja pustila sorazmerno hladne in se jim zdi docela logično, da mora iti za obvezno združevanje. Gledano s slovenjegraškimi očmi je tak zaključek docela logičen, saj so kmetje — gozdni posestniki imeli že nekaj let nazaj na voljo izredno prepričljive dokaze, kaj lahko koristnega in tudi pomembnega za njihovo življenje prinese pošteno sodelovanje. Vse se je pravzaprav sukalo okoli cest Kmetje imajo sedaj v okviru odnosov, ki jih prinaša koope- . rantstvo, v svojneposrednem upravljanju okoli 700 kilometrov gozdnih cest, kar presega vrednost 12 starih milijard, »e zdaj gre za ceste okoli desetina prodajne vrednosti lesa, saj se vsi prav dobro zavedajo, da jih — čeprav so v Sloveniji primerjalno morda naredili d|leč največ — še vedno čaka najmanj polovica dela pri razpredanju gozdnih prometnic. In prav ceste ter prostovoljnost ali obveznost pri združevanju v kooperantske odnose so si v tako neposredni povezavi, da je ob njihovih rezultatih teoretiziranje — četudi ga skušamo naravnati na osnutek zakona o združenem delu — pravzaprav odveč. Kmetje se namreč prav dobro zavedajo, da lahko sistem načrtovanja, kreditiranja in izvedbe brez zastojev deluje le takrat, če v njem sodelujejo vsi, ne pa, da bi lahko ..skakali ven ali noter" — kakor bi se komu zdela Že zdaj ob tem postavljajo nekaj docela razumljivih vprašanj, na katera sicer zdaj še ne more biti pravih odgovorov. Slej ali prej pa bomo morali spregovoriti konkretneje tudi o tem. Najprej gre za to, da so kmetje ali gozdna gospodarstva (natančneje oboji skupaj) zgradili stotine kilometrov cest, katerih vrednost daleč presega samo gospodarski pomen. Vsi se vozimo po njih, turisti, izletniki, prevozniki „čisti“ kmetje ... ..Plačnik" pa je le bil les. In vse kaže, da bo tudi v prihodnje še nekaj časa tako. Kmetje opozarjajo še na to, da pravzaprav oni ne živijo samo od gozda ali samo od njive in bi si prav zato želeli take organizirane „gospo-darske nadgradnje", ki bi smiselno povezovala obe dejavnosti od primarne proizvodnje preko predelave do prodaje. O tem bomo po vsej verjetnosti v prihodnje morali razpravljati, kajti vsaj gozdarji zaenkrat trde, da bi tesnejše povezovanje gozdarstva in poljedelstva ta čas bilo po vsej verjetnosti gozdarstvu — govore predvsem o strokovnih razlogih — v škoda Pogovor za okroglo mizo, ki smo ga spremljali v Slovenj Gradcu, je opozoril na številna vprašanja, Id v prihodnje ne bodo mogla ostati brez odmeva. Še posebej ne zato, ker se že zdaj kaže, da so v koroški gozdarski regiji uspeli priti v odnosih med gozdnimi gospodarstvi in kmeti do takih rešitev, o katerih se jim na drugih področjih v Sloveniji v praksi niti ne sanja. Že to kaže na razkorak, ki si ga v ..gozdarski Sloveniji" prav gotovo ne moremo privoščiti. Zaradi izkušenj in načina mišljenja, ki so si ga kmetje — privatni lastniki gozdov — v severozahodni Sloveniji doslej že pridobili, lahko razumemo in tudi podpiramo zrelost njihovega razmišljanja: v osnovnih potezah smo se seznanili z osnutkom zakona o združenem delu in ga sprejeli, še posebej zato, ker nam zaradi dosedanje prakse pravzaprav ni treba spreminjati in tudi ne iskati rešitev, ki jih ne bi poznali. Če vse prav razumemo, si bomo mi prizadevali, da bodo zadovoljeni v gospodarjenju z gozdovi tako naši kot družbeni interesi, prav gotovo pa ne bomo dajali potuhe morebitnemu slabemu gospodarjenju v gozdnih gospodar« tvih. TIG OKROGLA MIZA V PEKU: KAKŠNA NAJ BO POSLOVNA SKUPNOST Dohodkovni odnosi in planiranje še naprej glavna naloga v poslovni skupnosti obutvene industrije — Organizacijska oblika šele potem, ko bo vsebinska zasnova zagotavljala uresničevanje koristi združenega dela Edina okrogla miza v okviru javne razprave o zakonu o združenem delu, ki se je dotaknila vprašanj o pomenu, vsebini in samoupravni organiziranosti takoimeno-vanih poslovnih skupnosti, je bila okrogla miza pred dnevi v Peku v Traču. Čeprav je beseda tekla izključno o pred dvema letoma ustanovljeni poslovni skupnosti Združenja obutvene industrije Slovenije, lahko damo splošno veljavo številnim ugotovitvam iz razprave, kako to skupnost vsebinsko ter samoupravno — organizacijsko uskladiti z določili zakona o združenem delu. Predvsem je razprava pokazala, da ima sleherno povezovanje poslovnih interesov ter tudi dela in sredstev bodočnost le, če zadovoljuje posamične in skupne koristi združenega dela. Torej je oblika organiziranosti drugotnega pomena in jo je moč izbrati šele potem, ko so postavljeni vsebinski temelji povezovanja združenega dela. Razprava je tudi pokazala, da je bila izbira prav te poslovne skupnosti za obravnavo o do sedaj opravljenem delu pri poslovni in samoupravni organiziranosti ter razmišljanja o „smeri“, ki jo morajo članice skupnosti ubrati, da bo le-ta resnično zagotavljala delavcem v združenem delu vse pravice ustvarjalcev in samoupravljavcev, izjemno posrečena. Najbrže tudi zavoljo tega, ker so vsi razpravljavci odkrito govorili o doseženi ravni samoupravljanja in gospodarjenja v skupnosti, še bolj odprto pa tudi povedali, česa še niso storili in kaj vse nameravajo storiti v naslednjih mesecih. Strnimo torej misli iz nekajurne razprave v nekaj osnovnih ugotovitev. Predvsem — samoupravni organiziranosti so v skupnosti posvečali doslej najmanj pozornosti. Zakon o združenem delu ponuja tri oblike povezav — poslovno skupnost, skupnost temeljnih organizacij in plansko poslovno skupnost. Po- ’ slovna skupnost obutvene industrije je, kot smo slišali v razpravi, „vsega malo", ima torej značilnosti vseh treh oblik povezovanja. Zavoljo tega je razumljivo, da bo treba najprej postaviti trdne temelje tako za dohodkovne kot tudi druge samoupravne odnose ter šele potem ugotavljati, katera pravna oblika, predvidena v zakonu, ustreza samoupravni organiziranosti, kakr&ia obutveni industriji v največji meri zagotavlja uresničevanje njenih skupnih koristi. Prav tako je kljub takšni povezanosti še vedno odprta možnost za še tesnejše povezovanje, združevanje dela in sredstev med posameznimi temeljnimi organizacijami, če bodo tako kajpak narekovale koristi posameznih TOZD ali celotne čevljarske industrije. Ker pa tudi pri uresničevanju skupnih koristi v obutveni industriji še niso „na koncu", pomanjkljiva samoupravna organiziranost skupnosti ne bode tako zelo v oči. Za takšno stanje imajo čevljarji tudi sprejemljivo razlago: že ob ustanavljanju skupnosti so namreč zastavili takšen delovni program, ki bi pritegnil čimveč TOZD, tudi tistih, ki so še ostale zunaj, pa bi po naravi svoje dejavnosti vsekakor sodile zraven. To z drugimi besedami pomeni, da so se najprej lotili razreševanja perečih gospodarskih težav, ki jih v zadnjem času čevljarska industrija Jugoslavije (slovenska nekolikanj manj) vse bolj občuti. Če omenimo samo veliko odvisnost od uvoza surovin, življenjsko odvisnost čevljarjev od prodaje na tujih trgih, kamor morajo izvoziti zavoljo pretesnega domačega trga kar polovico izdelkov, pa rastoče cene surovin in zadržane cene čevljev, smo našteli najvažnejše probleme te dejavnosti, ki jim v delovnih organizacijah niso povsem kos. Poslovna skupnost je torej za čevljarsko industrijo tisti dejavnik, ki bo odločilno pomagal pri izboljšanju doseženih gospodarskih rezultatov: pri nakupu cenejših surovin, skupni prodaji izdelkov, urejanju vprašanja cen tako surovin kot izdelkov, skupnem nastopanju na trgih trgih, delitvi dela, specializaciji itd. Zato so bile v skupnosti ustanovljene strokovne komisije za nabavo, proizvodnjo in tehnologijo, prodajo, finance in usmerjanje združenih sredstev ter kadrovska komisija, ki so vse že dale določene pozitivne rezultate - čeprav je tudi na poslovnem področju še veliko dela neopravljenega. Predvsem je še premalo staljenega na področju skupnega planiranja, čeprav so TOZD osnovne podatke že posredovale in so v poslovni skupnosti posamezne dlje že uskladili, tako na primer glede stopnje rasti proizvodnje v posameznih dejavnostih panoge, stopnje rasti zaposlenosti v obutveni industriji, prodaje na tuje trge in „bilansiranja“ izvoza z uvozom; določeni so tudi že okviri investicijske dejavnosti. Niso pa še zadovoljivo urejeni blagovni odnosi, ki krojijo povezavo med posameznimi temeljnimi organizadjami, prav tako je ta panoga & premalo dohodkovno povezana tako z proizvajalci surovin, kot tudi s prodajo (kljub bogati lastni mreži prodajaln). Odprto, najbrže še za precej časa, je tudi vprašanje večje specializacije obutvene industrije: kdaj bo ta prerasla v »montažno" industrijo? Očitno je torej, da je poslovno združenje obutvene industrije Slovenije nastalo izključno zavoljo tega, ker so članice takšno potezo ocenile kot nujno potrebno poslovno potezo. Osnovni skelet sedaj dobiva tudi vsebinsko in samoupravno podobo dejavnika, ki uresničuje posamične in skupne koristi združenega dela. To pa je ■ tisto, kar si delavd predvsem želijo: delavci v Peku, če smemo njihove misli pripisati tudi delavcem iz drugih delovnih organizacij, želijo predvsem dovolj surovin po primernih cenah in dela, se pravi odjemalcev, ter zagotovljeno socialno varnost. Ker jim poslovna skupnost s svojimi dosedanjimi dosežki vse to v veliki meri že zagotavlja, so kajpak za takšno obliko povezovanja ogreti. Pravzaprav, za kakršnokoli obliko povezovanja dela in sredstev, ki jim bo zagotovila boljši ali vsaj enak jutrišnji dan. B. RUGEU v središču pozornosti 11. septembra 1976 stran Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu sodi v naši družbenopolitični praksi med najbolj temeljite razprave o nekem zakonskem dokumentu. Razlogov za to je seveda več. Predvsem pa zakon o združenem delu konkretizira ustavna določila in nekatera ,svo-bodna“ razlaganja posameznikov tudi onemogoča. Samoupravna praksa je po sprejemu nove ustave dala bogate izkušnje. Tudi idejnopolitična izhodišča v pristopu k javni razpravi so bila jasno dogovorjena s sprejetimi kongresnimi dokumenti zveze komunistov in zveze sindikatov in tik na začetku javne razprave s sklepi in smernicami 3. seje CK ZKJ in 6. seje CK ZKS, kar vse se je potrdilo v dejavnosti organizacij zveze sindikatov, zveze komunistov, socialistične zveze in zveze socialistične mladine. Nedvomno pa daje obeležje temeljitosti javni razpravi že začetni poudarek vseh družbenopolitičnih organizacij hotenju in nalogi, da je treba poleg seznanjanja delavcev s poglavji in posameznimi členi osnutka zakona o združenem delu tudi rešitve, ki jih prinaša „mala ustava11, soočiti v samoupravni praksi; opraviti kritične analize samoupravnih razmer v vseh okoljih in takoj odpravljati vse pomanjkljivosti pri dosedanjem uresničevanju ustavne vsebine družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, slabosti v organiziranosti združenega dela in nedoslednosti pri uresničevanju neposrednega samoupravljanja in delegatskih odnosov. Prav s časom javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki se je začela že aprila, pa se je »ujelo11 tudi oblikovanje in sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov, sprejemanje planov za srednjeročni razvoj v vseh asociacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenega plana razvoja od 1976. do 1980. leta. Med poudarjenimi skrbmi, ki so prav tako tesno povezane z javno razpravo, lahko prištejemo še boj za boljše gospodarjenje in stabilizacijo gospodarstva, in tudi več solidarnostnih akcij, ki smo jih začeli izvajati v tem času. NAJPREJ SMO SE DOGOVORILI ZA AKCIJO Za tako vsebinsko zahtevno javno razpravo, kakršno so pomenili razgovori o „mali ustavi11, so bile seveda potrebne temeljite priprave in tudi usklajena akcija vseh družbenih subjektov v njej. Zato je prav, če si nekoliko podrobneje ogledamo tudi organizacijske in vsebinske priprave na javno razpravo o osnutku zakona v naši republiki, kajti — in mimogrede — bodo mor- da prav zato v nekaterih občinah ob analiziranju svoje dejavnosti ugotovili, da niso bili najbolje organizirani. Že prve dni aprila se je zbralo v Portorožu 250 družbenopolitičnih delavcev iz občin in republike. Sredi meseca aprila je bil podoben razgovor v Ljubljani, da bi kmalu potem predsedstvo RS ZSS sprejelo načrt delovanja sindikatov v razpravi o osnutku zakona o združenem delu ter imenovalo 74-članski republiški aktiv. Njegovi člani so sodelovali pri usposabljanju družbenih delavcev za javno razpravo v občinah, organizacijah združenega dela yi v drugih temeljnih samoupravnih skupnostih. Po dogovoru je Zveza sindikatov Slovenije sprejela zadolžitev Za javno razpravo v temeljnih organizacijah združenega dela i v samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva posebnega družbenega pomena, SZDL pa v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih interesnih skupnostih in v društvih. Vse informacije o javni razpravi, o poteku in rezultatih je zbiral sekretariat za organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri RS ZSS, pripombe, vprašanja in predloge na posamezna poglavja pa so obravnavale posamezne delovne skupne pri odboru za samoupravljanje RS ZSS. Velja opozoriti, da so v aprilu in maju obravnavali osnutek zakona o združenem delu tudi člani družbenopolitičnih, samoupravnih, skupščinskih in drugih teles v občinah in v republiki. Vsa ta dejavnost pa je bila vsebinsko tesno povezana, kar je omogočalo racionalnost in učinkovito delovanje vseh subjektov pri spremljanju in usmerjanju javne razprave. V tem času so pripravili tudi zelo konkretne načrte za javno razpravo v republiških odborih zveze sindikatov, ki so med drugim organizirali več tematskih konferenc na posamezna poglavja, poleg tega pa je IK predsedstva CK ZKS organiziral tudi več posvetov in seminarjev s poglobljeno idejnopolitično razpravo, kar je omogočilo, da so komunisti bili skorajda ob vsakem vprašanju pripravljeni idejnopolitično ovrednotiti posamezne- predloge in v borbi mnenj skupaj s sindikalnimi delavci dokazovati pravilnost ali pa tudi nepreciznost posameznih reatev v osnutku zakona o združenem delu. V vseh slovenskih občinah so tudi uporabili enak organizacijski in vsebinski „model“ pri usposabljanju družbenopolitičnih delavcev za javno razpravo. Na občinskih seminarjih je sodelovalo 50-000 udeležencev, ustanovili so občinske aktive, ki so neposredno pomagali v javni razpravi v temeljnih samoupravnih okoljih. Prav tako pa so bili ustanovljeni odbori za organizacijo javne razprave pri vseh izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata, nato odbori v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Posamezni člani republiškega aktiva, ki jih je imenovalo predsedstvo RS ZSS, so pomagali pri razreševanju mnogoterih vprašanj, s katerimi so se srečevali v občinah, marsikdaj so bili tudi prenašalci mnenj, stališč in ocen med občinskimi „štabi“ in republiškim »štabom11, pa tudi razgovorom v temeljnih samoupravnih okoljih so s svojimi razpravami dajali širše vsebinske razsežnosti. Sicer pa so bili še posebej zadolženi za izvajanje javne razprave v temeljnih samoupravnih okoljih člani občinskih akti- PONEKOD TUDI POMANJKLJIVOSTI V ORGANIZACIJI RAZPRAVE Kljub takim organizacijskim in vsebinskim pripravam na javno razpravo pa vendar lahko zabeležimo tudi nekatere pomanjkljivosti. Tako v nekaterih občinah niso takoj in dovolj celovito zastavili svoje akcije, ponekod so se predolgo pripravljali le na ravni delovnih organizacij ali pa sestavljenih organizacij združenega dela, namesto da bi pravočasno začeli z javno razpravo med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Preveč formalne priprave so bile marsikje v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Tam in tu pa celo ugotavljamo primere, da so si začasno iniciativo prilastili posamezni »organizatorji11, ki so hoteli organizirati akcijo in celotno javno razpravo mimo organiziranih političnih sil. Tu di toleriranja slabosti v akciji in zanemarjanja nalog pri odgovornih posameznikih-v občinah in temeljnih samoupravnih okoljih ni manjkalo. Ob takih primerih ni treba posebej poudarjati, da smo lahko na seminarjih srečali tudi takšne posameznike, ki osnutka zakona o združenem delu niso niti prebrali. Zato tudi niso postavljali vprašanj in še manj poiskali nekatere odgovore na vprašanja, ki so jih tam sami sprožili o ustavnih in zakonskih določilih. Seveda pa povsod tudi razlagalci niso bili dovolj temeljiti in marsikje premalo pripravljeni za pojasnjevanje tako pomembne in tudi zahtevne materije, četudi so imeli »gore11 pisanega in drugega gradiva. V nekaterih večjih in tudi manjših delovnih organizacijah so, denimo, poiskali zunanje predavatelje, da bi pojasnjevali osnutek zakona, toda zvečine le vodilnim strukturam. Tako so često »pozabili11 na javno razpravo v temeljnih delovnih organizacijah, kar je seveda kasneje - po intervenciji občinskih »štabov11 - pogojevalo zamujanje pri dogovorjenih rokih, ponekod slabšo kvaliteto razprave in podobno. Delavci v takih okoljih so bili prikrajšani za resnično razpravo o osnutku zakona, niso imeli vseh možnosti za soočanje ponujenih rešitev z lastno samoupravno prakso, še več: ponekod so bili le poslušalci. Četudi te pomanjkljivosti, ki jih ni bilo veliko, seveda ne zmanjšujejo vloženega dela zelo velikega števila prizadevnih aktivistov, ki so svoje naloge dobro opravili, pa se bodo občinske konference zveze sindikatov morale soočiti z njimi ter se dogovoriti za ukrepe, kako v'takih primerih akcijo ponoviti in na osnovi zakonskih določil obogatiti samoupravljanje. Marsikaj je bilo popravljenega že v sami akciji, vendar pa vse še ne in prav sedaj je trenutek, da to opravimo. POL MILIJONA DELAVCEV »ZA11 ZAKON V večini temeljnih organizacij združenega dela in drugod je bila javna razprava končana do prve polovice julija. Lahko bi rekli, da še pred rednimi letnimi dopusti, saj je v tem času opravilo ta del svojih nalog več kot 4500 osnovnih organizacij sindikata od skupno 6000 organizacij. Do občinskih konferenc bo poskušalo popraviti zamujeno še okrog 1000 osnovnih organizacij. Akcija se je ponekod zavlekla zato, ker so jo marsikje morali ponoviti. Lahko pa ocenjujemo, da le nekaj sto osnovnih sindikalnih organizacij do republiške konference Zveze sindikatov Slovenije ne bo izvedlo javne razprave tako, kot smo se dogovorili. V poprečju - tako govori poročilo odbora za samoupravljanje pri RS ZSS - je sodelovalo v javni razpravi 75 odstotkov zaposlenih ali več kot pol milijona delavcev v naS republiki. Če ob tem upoštevamo še vrsto problemskih razprav in različnih drugih oblik seznanjanja z osnutkom zakona in ocenjevanja samoupravnih razmer, potem lahko zagotovo trdimo, da se je v tej javni razpravi, kjer je sodelovala velika večina delavcev, pokazal interes delavcev za uveljavljanje celote samoupravnih odnosov. Ž'al pa je bila javna razprava v krajevnih skupnostih slabša. Do srede julija je bila opravljena le v polovid krajevnih skupnosti ih ponekod je bilo treba zbore občanov sklicevati tudi po večkrat. Še slabše je bilo v samoupravnih interesnih skupnostih. To pa kajpak nalaga vsem družbenopolitičnim organizacijam še veliko dela. Ob tako množični akdji za spoznavanje vsebine osnutke zakona o združenem delu, ocenjevanje njegove praktičnosti in pomena za poglabljanje samoupravnih odnosov in tudi samoupravne zakonodaje ni nič čudnega, če smo zbrali kar 2000 vprašanj, predlogov, pripomb in dopolnitev, »naslovljenih11 na vsebino okrog 300 členov male ustave. Prav gotovo bi jih bilo še več, vendar so bila mnoga vprašanja in dileme pojasnjena že med javno razpravo, kjer so -kot pravi poročilo odbora za samoupravljanje pri RS ZSS - tudi sredstva javnega obveščanja odigrala pričakovano vlogo. Največ konkretnih pripomb in predlogov je prišlo iz naslednjih občin: Maribor, Celje, Trbovlje, Novo mesto, Radlje ob Dravi, Ljubljana-Bežigrad, Murska Sobota, Ilirska Bistrica, Ljubljana-Center, Sežana, Lendava, Koper, Šentjur, Žalec, Nova Gorica, Ribnica, Črnomelj in Lenart-Verjetno te občine tudi prednjačijo v dobrih pripravah in kakovosti pri izvedbi javne razprave. Z Jesenic, iz Ajdovščine, Črnomlja, Trebnjega, Krškega in Logatca pa sporočajo, da ni bilo bistvenih pripomb na osnutek zakona. MALA USTAVA REŽE KORENINE PROTISAMOUPRAVNIM TEŽNJAM Dosedanji podatki že zelo nazorno kažejo, da je prišlo največ pripomb na osnutek zakona iz samoupravno, kadrovsko in ekonomsko najbolj razvitih okolij, kjer so tudi samoupravni odnosi in dejavnost družbenopolitičnih organizacij taki, kot morajo biti. Ni pa bilo dovolj storjenega v nekaterih večjih delovnih kolektivih, kjer so, kot vse kaže,-politične in samoupravne razmere nezadovoljive. Bili so primeri, da so posamezniki v takih sredinah želeli — in marsikje tudi uspeli - le formalno opraviti javno razpravo in ponujali so tudi »svoje11 analize samoupravnih razmer. Ni manjkalo v teh primerih tudi skromnih in enostranskih razlag osnutka zakona o združenem delu in še bi lahko naštevali podobne pomanjkljivosti. Nič posebnega ni — posledica je normalna - da so delavci zaradi tega sprejemali javno razpravo kot formalnost, brez potrebe po globlji razpravi in z že vnaprej vtisnjenim pečatom, da je že tako in tako vse domišljeno in določeno. Četudi so se ponekod v občinah sprva sprijaznili s takim »skromnim11 rezultatom javne razprave, pa so se kasneje vendar odločili; da bodo v takih primerih javno razpravo ponovili na osnovi boljših priprav in temeljitih ocen samoupravnih razmerij in samoupravne organiziranosti. V družbenih dejavnostih je bila javna razprava skorajda praviloma najmanj bogata. Tudi študentje in dijaki so bili le malokje organizirano vključeni vanjo, kar bo sedaj potrebno ponoviti, saj je čas počitnic mimo. Organizirali pa so nekaj teoretično strokovnih razprav o vsebini osnutka. Tudi strokovne in znanstvene institucije niso opravile svojih nalog, kar pa nikakor ne pomeni, da se posamezni strokovnjaki prav- čevanju samoupravljanja v združenem & in podobno seveda vseh teh stvari ne nj s in tudi ne sme konkretno urejevati, tem bi ne nazadnje tudi onemogočali gatenje samoupravne prakse. Mnogi Pologi in dopolnila, ki zato ne morejo upoštevani v zakonu, pa so osnova za °D. kovanje republiške in zvezne zakonodaje tudi samoupravne zakonodaje v temelj1’ samoupravnih okoljih, v delovnih^ ot|? nizacijah in drugih asociacijah združene? dela. V središču pozornosti javne razprave bila tista poglavja, ki urejajo vsebino dri1' benoekonomskih odnosov v združene delu. Očitno je, da so bile vse temeljne i6 Stve sprejemljive, kljub temu, da so v mn gih primerih opozarjali, naj bo besedi krajše in bolj razumljivo. Tudi poglavja^ medsebojnih razmerjih delavcev v zdi ženem delu so dobila podporo, vendar ka^, še posebej opozoriti, da so v javni razpi3 delavci menili, da je uvedba denarne kan1 utemeljena, saj ščiti prizadevne pred sl nih, socioloških in ekonomskih ved niso zelo aktivno vključili v javno razpravo, kar se je predvsem čutilo v razpravah na strokovnih simpozijih in »okroglih mizah11 o osnutku zakona o združenem delu. Svoj delež v javni razpravi so prispevali tudi odbori in komisije pri republiških telesih in delavci, ki se poklicno ukvarjajo z zakonodajno in samoupravno problematiko. ZVEČINE KORISTNI PREDLOGI IN DOPOLNILA Delavci in delovni ljudje v nas republiki so po javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v svojih temeljnih samoupravnih okoljih v celoti sprejeli idejnopolitično zasnovo osnutka zakona o združenem delu, saj so tudi povsod ugotavljali, da so predlagane zakonske reštve usklajene z ustavnimi določili in z opredelitvami, ki so jih sprejele družbenopolitične organizacije na svojih kongresih. Očitna pa je tudi zavzetost udeležencev javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, da ustavno vsebino samoupravnih odnosov v praksi resnično uresničujejo. Zelo konkretno pa kažejo na tako usmeritev pripombe na osnutek zakona, ki jih seveda v tem zapisu vseh ne moremo omeniti. Resnici na ljubo pa kaže povedati, da bi radi nekateri v zakonskih določilih videli konkretne modele uresničevanja nekaterih določil, čeprav je to po logiki prepuščeno samoupravni praksi. In še. da bi bil zakon o združenem delu zelo konkreten in bi omogočal vsem, da njegova določila kar prepišejo v svojo samoupravno zakonodajo. Temeljni zakon o družbenoekonomskih odnosih, samoupravni organiziranosti, uresni- bimi delavci. Treba pa bo posamezna do ločila izpopolniti in tako zakonsko onem® gočiti različne oblike akaniranja delavce''- Načelno ni bilo tudi pripomb glede šanih disciplinskih komisij. Ostaja pa * vprašanje tistih določil, ki omogočajo skup ne disciplinske komisije na ravni delovni organizacij, kajti jasno je, da se pravice n1 obveznosti iz delovnih razmerij uresW čujejo v temeljnih organizacijah združenega dela. Kooperanti in zadružniki so se v javni razpravi izkazali, saj so se v precejšnjem ste vilu udeležili javne razprave o osnutku za kona o združenem delu in tudi v glavnem poenotili svoja stališča v okviru Zadružne zveze Slovenije. Med pripombami, ki pl* spevajo k bolj jasnemu razumevanju zakon skega besedila, velja omeniti tudi stališče naj bodo v zakonu o združenem delu po dana predvsem temeljna izhodišča, podro nejše zakonske opredelitve pa bi morah za pisati v posebnih republiških in pokra jinskih zakonih. Skorajda isto velja za odnose v obrti- medtem ko v krajevnih skupnostih menijo kljub temu, da sprejemajo temeljna izn0 dišča zakona o združenem delu in tudi nje gove določbe, da bi bilo treba bolj po udariti in tudi opredeliti materialno po® lago za razvoj le-teh. LE KAKO NAJ ZAKON PREDPISE VSE!? Vsekakor velja še posebej omeniti tis*1 zahteve nekaterih, ki so tesno povezane 51 cer z že omenjenimi težnjami, da zakon na^ tančno ureja vse. Gre za pogoje pri ustanav ^ temeljnih organizacij, kajti marsikdo ^5d>vda zakon predpiše najmanjše in naj-,c3e število zaposlenih delavcev v TOZD, ob. y.SeŽ finančne realizacije in morda še kaj. osnutku zakona o združenem delu so ^ 0 jasno zapisani tehnološki, ekonomski ®amoupravni pogoji za organiziranje te- , ®ljne organizacije združenega dela, zato vnetne številke prav gotovo ne morejo - 1 -mere1*, po katerih bi ustanavljali saj bi s tem zanemarili vsetano od- Skte biti „ JZD? ^0s®* * * * v- Prav takšna opredelitev vseh pogojev , konstituiranje, ki je v osnutku zakona 1 konkretna — seveda pa moramo do-0/*la razumevati v vsebinski soodvisnosti -j3°goča v praka različne in tudispeci-oblike samoupravnega organiziranja , uveljavljanja neposrednega samo-“Pfavljanja. temu lahko dodamo tudi pripombe o Satiiziranosti strokovnih služb. Delavci so Kiteč bili proti umetno vsiljeni dilemi, j. j® bolj pomembno: ali delo v nepo-dni proizvodnji ali pa delo v strokovnih službah. Zato so tudi ocenili, da so rešitve v osnutku zekona primerne To pa velja tudi za tiste rešitve, ki so povežane z uresničevanjem osebnega izjavljanja, osnov delegatskih odnosov in njihovega uresničevanja. Več kot očitna pa je zahteva, da je potrebno v zakonu posebej zapisati načelo, da pomeni neizpolnjevanje ali nepravilno in nedosledno uresničevanje samoupravnih splošnih aktov in kratev samoupravnih pravic delavcev disciplinsko, v težjih primerih pa tudi kazensko odgovornost. Delavci so tudi v javni razpravi poudarili, da so določbe o tako imenovanih prekinitvah dela zadostne, saj zagotavljajo samoupravni red in vključujejo v razreševanje takih nalog sindikate s poudarjeno odgovornostjo članstva do svoje organizacije. Potrebno je torej najprej izkoristiti vse samoupravne in politične poti za razrešitev nekega konflikta, da s tem varujemo vrednost družbenih sredstev in hkrati tudi pre-prečujemo delovanje neformalnih skupin, ki bi želele rušiti samoupravni red. Menijo lll|llllllllllllinillll!!l!lllillll!lll!llllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!l!lllllllllll!IIIHIIIIIIIII!lllllllllllllilllll!lll!lllllllllllll!l!l!l!lllillllllll!lllllll pa tudi, da bi moral zakon jasneje opredeliti odgovornost tistih posameznikov, ki s svojim delovanjem povzročajo konfliktne situacije. To je kratev delovnih obveznosti. Že nekajkrat smo v našem opisu opozorili, da je treba javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu povezovati z vsemi „dnevnimi“ nalogami v samoupravljanju in pri gospodarjenju, kjer morajo biti kot osnova za soočanje narejene analize in ocene samoupravnih razmer v vseh temeljnih in drugih samoupravnih okoljih. Se vedno pa so taki posamezniki in tudi kolektivi, ki bi radi odlašali z izgovorom, da je najprej treba sprejeti zakon ih nato na njegovi osnovi nadaljevati z izvajanjem nalog. se združenem delu brez ocene samoupravnih razmer, kjer so le formalno proučili zakonska poglavja in določila, morajo delavci in delovni ljudje razmishti o tem, zakaj je tako. Vzroke lahko iščemo v subjektivnih napakah vodilnih in družbenopolitičnih delavcev v temeljnih samoupravnih okoljih in občinah in tudi v njihovem neodgovornem odnosu do izvajanja dogovorjenih nalog, hfa zasedanjih občinskih konferenc zveze sindikatov bodo take primere morali imenovati s pravimi imeni in se tudi dogovoriti za morebitne kadrovske spremembe. Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je namreč jasno potrdila, da tam, kjer ta družbena akcija ni bila uspšno izvedena, niso bile dobro izvedene tudi prejšnje akcije in da družbenopolitične organizacije torej ne opravljajo svojega poslanstva. Kljub temu, da gre za sorazmerno zelo majhno število temeljnih organizacij in drugih temeljnih samoupravnih okolij, bi bila takšna družbena intervencija - recimo ji tudi injekcija — več kot potrebna. V takih primerih, kakor tudi tam, kjer so ,opustili" v obravnavo osnutka zakona o DELO ŠE NI KONČANO Naš zapis je namenoma nekolikanj bolj kritičen. Upajmo, da bo prispeval k jasnejši podobi nalog, obveznosti in tudi ocenitvi rezultatov javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Jasno je, da želimo z novim zakonom o združenem delu poenotiti urejanje temeljnih družbenoekonomskih odnosov in v naši družbi uveljaviti iBtavno napisano načelo, daje le delavec in to združen delavec in delovni človek tisti, ki oblikuje pogoje za pridobivanje dohodka ih tudi z njim razpolaga. V tem smislu pa tudi ureja vsa druga razmerja v nas družbi neposredno ali pa prek svojih delegatov. Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je bila zelo bogata. Pridobili smo si dragocene izkušnje za delo vseh družbenopolitičnih organizadj. V dopolnilih in predlogih osnutka zakona o združenem delu so zajete skorajda vse samoupravne izkušnje v poustavni praksi samoupravljanja. Nč čudnega torej, če so delavd sprejeli zakon o združenem delu kot ,,malo ustavo", saj zakon pospešuje uresničitev njihovega temeljnega interesa -osvobajanje dela. MARJAN HORVAT ll!lllllilllllllllll!!llllllllllllllllllll!i!l!lll!l!lilllll!!llllllllll!lllllll!lllll!l 1 I Pospešiti delo V novo sezono stopajo vodstva ZK Slovenije z željo, da povečajo intenzivnost dela in hitrost začetih akcij. Zavoljo tega njih delovni program ne predvideva novih akcij. V tem se izraža nepretrganost dela in aktivnosti, nastaja pa tudi ugoden položaj za izdelavo bilanc o dosedanjem delovanju ZK Slovenije. Prva delovna manifestacija, na kateri bodo pregledali delo, bo zagotovo problemska konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 20. septembra letos povzela rezultate javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Da bi ZK Slovenije prišla na to konferenco pripravljena, bo štiri dni prej seja predsedstva, na njej Komunist [p pa bodo obravnavali to lemo in izoblikovali stališča. V tej zvezi je izvršni komite predsedstva CK ZKS že - obravnaval rezultate javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Na tej seji je bilo rečeno, da moramo dobro proučiti predloge in dopolnitve osnutka ter jih soočiti z dejanskim stanjem ter ugotovitvi nji- hove idejnopolitične in praktične razsežnosti. Predlog je tudi bil, da predsedstvo CK ZKS pregleda prve dosežke akcije izvršnega komiteja iz junija letos, katere glavni namen je bila prav okrepitev razprave. Iz prvih analiz izhaja, da je akcija prišla o pravem trenutku ter da je s svojim delovanjem in razvojem povečala odgovornost komunistov, podvojila njihovo aktivnost in poleg ZK pritegnila še druge družbenopolitične organizacije. V analizi pa je tudi zapisano, da akcija v nekaterih delovnih organizacijah ni naletela na tisto pravo pripravljenost, ki smo jo pričakovali, ampak so jo tu in tam celo podcenjevali. V teh delovnih organizacijah so se posamezna vodstva in komunisti otepali vseh odgovornosti in obveznosti. Zato se ne smemo čuditi, daje prav v takšnih delovnih okoljih delavec še vedno na repu kolone in da se njegovega vpliva skoraj ne čuti. Poleg tega je izvršni komite obravnaval še nekatere druge probleme, predvsem pa je ocenjeval gospodarska gibanja v prvem p d let ju in ugotovil, da ocena na več mestih opozarja vso družbo, da se močneje in dosledneje zavzame za odstranitev nekaterih neugodnih žarišč za gospodarstvo in gospodarjenje. Nadalje je obravnaval probleme, ki izhajajo' iz sedanje pditike nagrajevanja in v tej zvezi zahteval, da se sedanji sistem nagrajevanja spremeni, ker bi tedaj premagali nekatere njegove anomalije. Gre namreč za to, da sedanji sistem nagrajevanja spodbuja administrativno delo, ki ga (žal) marsikje še štejejo za „gosposko“ delo. Posledica tega je širjenje administracije, ki marsikdaj ni dovolj usposobljena. Izvršni komite je zahteval, da se glede tega vsestransko zavzamejo sindikati in pristojni sekretariati izvršnega sveta. Po vsestranski razpravi je izvršni komite sklenil, da je treba več skrbi posvetiti proučevanju sistema samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov in da do tistih subjektov, ki teh dogovorov in sporazumov ne spoštujejo, zavzamemo doslednejše stališče. Predlog je tudi bi, da sociahstična zveza bolj vsestransko prouči angažiranost vseh subjektov v samoupravnem sporazumevanju na področju svobodne menjave dela, kjer nekateri pojavi in zlasti še nekateri tokovi kažejo, da tam zelo počasi napredujejo ter spreminjajo obstoječe stanje in odnose. Predsedstvo bo do konca leta, kakor je zapisano v programu, obravnavalo na svojih sejah tudi probleme v zvezi s kmetijstvom in vasjo, nadalje probleme izobraževanja in vzgoje ter na koncu kadrovske in druge priprave na osmi kongres ZK Slovenije in nove volitve. Izvršni komite pa bo do konca leta obravnaval še problematiko delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, posebno njihovo organiziranost in idejnopolitično odgovornost, nadalje reformo šolstva, pa organiziranost ZK v sestavljenih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. V tem okviru bo razpravljal tudi o učinkovitosti osnovne organizacije ZK danes, posebno o njeni idejnopolitični usposobljenosti. Izvršni komite bo v navedenem obdobju analiziral tudi idejnopolitično usposabljanje komu nistov, predvsem upoštevajoč, da je v ZK tretjina mladih. Posebna seja bo namenjena splošni ljudski obrambi in delovanju ZK v njej, potem pa bodo na eni izmed prihodnjih sej govorili o solidarnosti in vzajemnosti, Id je bila izražena v posojilu za ceste in ob potresu v Posočju. Vidno pozornost bodo posvetili analizi izpolnjevanja nalog tretje seje konference ZKS, ki je obravnavala probleme socialnega razlikovanja, ter akciji „Človek, delo, kultura", ki poteka letos v okviru tedna Komunista v Sloveniji. V tem okviru se je izvršni komite postavil na stališče, da prouči sleherna osnovna organizacija možnosti za ustanovitev marksistične knjižnice in za njeno vključitev v idejnopolitično usposabljanje komunistov. Ta delovni program vodstev ZK Slovenije je usklajen z delovnimi programi drugih družbenopolitičnih organizacij v republiki, z izvršnim ^svetom, gospodarsko zbornico, skupščino in drugimi subjekti. VLAJKO KRIVOKAPIČ sprašujete y^t§gOVarjamo Prosim za odgovor na naslednji vprašanji: ~ na kakšen način se lahko delavcu odtegne regres za prehrano •hed delom za dneve, ko mu ne pripada? ali je temeljna organizacija združenega dela kratelj, če regresira Prehrano med delom tudi tistim delavcem, ki delajo krajši delovni čas 14 ure)? V. J. - VELENJE Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazume-Vanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: ~ V sindikalni listi je napisano, da delavcem v času do-P^tov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih t? ne pripada regres za prehrano med delom. V organiza-aJah, Iger so se odločili, da imajo bone datirane in se lahko »vnovčijo" samo po datumu, naslednji dan pa zapadejo, f^ifenca avtomatično deluje in delavec za dan odsotnosti ne izkoristil tega regresa. Vsaka drugačna evidenca je stvar n ogovora. Možno je, denimo, določiti višino regresa za presno poprečno na število delovnih dni v mesecu, nato pa v Vročem mesecu poračunavati bone za nazaj z odbitkom za <®eve v prejšnjem mesecu, ko delavec ni imel pravice do regresa. . Temeljna organizacija združenega dela ni kršitelj, če regre-?ra, prehrano med delom tudi tistim delavcem, ki delajo . delovni čas. Praviloma sicer pripada regres tistim, ki l^o pravico do polurnega odmora. V organizaciji pa se r^bko dogovore in zapišejo v samoupravni splošni akt, da b°do zaradi solidarnosti regresirali prehrano tudi delavcem z Krajšim delovnim časom, seveda pa morajo biti le-ti v času »malice" prisotni na delu, sicer ne morejo koristiti organizirane prehrane. STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI Varstvo pred hrupom v gospodarskih dejavnostih Določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju obsegajo tudi določila, ki vsebujejo varstvo pred hrupom v gospodarskih dejavnostih. Sem štejemo: zahtevo, da morajo biti stroji, naprave in priprave tako konstruirane, izdelane, nameščene in uporabljane, da pri obratovanju. niso preseženi predpisi o določeni maksimalno dovoljeni emisiji hrupa. Pri tem je treba stremeti, da se hrup omeji do najnižje tehnične dosegljive mere. bhdalje: vsi stroji,naprave in priprave, za katere je s predpisi določena maksimalno dovoljena emisija hrupa, morajo biti opremljeni z ustreznimi atesti. Pri izdaji lokacijskega dovo- ljenja je treba določiti pogoje obratovanja za objekte z močnimi izvori hrupa. Če pa se spremeni obseg ali način obratovanja ter naseljenost okolice, je potrebno na novo določiti pogoje obratovanja. Prav tako so uporabniki strojev, naprav in priprav, ki povzročajo hrup, odgovorni, da h rup v okolju ne preseže določenih maksimalno dovoljenih ravni hrupa. Pred izdajo odločbe o uporabnem dovoljenju morajo organizacije združenega dela in drugi uporabniki predložiti dokazila o meritvi hrupa v okolju. Sanitarne inšpekcije ne smejo izdati poprejšnjega soglasja k odločbi o uporabnem dovoljenju, če ugotovljene emisije hrupa v okolju presegajo določene meje vrednosti ravni hrupa. Organizacije združenega dela in drugi uporabniki strojev in naprav, ki povzročajo hrup pa morajo predložiti rezultate meritev hrupa v okolju na zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa tudi za že obratujoče naprave. Nadzorstvo nad hrupom oziroma način izvajanja tega nadzorstva nad hrupom, ki ga povzročajo stroji, naprave in priprave, predpiše v roku 6 mesecev po uveljavitvi zakona o varstvu pred hrupom republiški sekretar za industrijo v soglasju s predsednikom republiškega komiteja za zdravstveno varnost in predsednikom republiškega komiteja za varstvo okolja. Varstvo pred hrupom v gospodarskih dejavnostih je torej zelo jasno določeno, seveda pa bodo ta določila izzvala velike sanacijske napore za odpravo hrupa, saj so za to potrebne meritve, analize izvorov hrupa, poizkusi, laboratorijske in konstrukcijske rešitve ter iskanje najcenejših načinov reševanja hrupa v delovnih organizacijah. Za ta in podobna dela, posebno še za konstrukcijo raznih okro-vov in dušilcev hrupa in zvoka pa se bodo morale nekatere delovne organizacije posebej specializirati. ljudje med ljudmi 11. septembra 1976 OB PRAZNIKU JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE Pripravljeni in usposobljeni V spomin na prvo organizirano akcijo naših mornarjev — partizanov 10. septembra 1942 jugoslovanski narodi praznujejo ta dan kot dan vojne mornarice in pomorstva. Ni to le dan, ko se spominjamo težkih in slavnih podvigov naših mornarjev, ki so se na majhnih lesenih barkačah uprli okupatorju in dosegli tudi pomembne zmage na morju. Danes je to predvsem dan, ko ocenjujemo dosežke in sposobnost naše obrambe na morju. Naša mornarica je prav gotovo osnovna manevrska in udarna sila v obrambi našega morja. Visoki zavesti in borbenosti, Id je našim mornarjem na vojnih ladjah ostala oziroma se prenesla iz vojnih dni, se vsako leto, vsak dan pridružuje še modema tehnika. Nove ladje in novo orožje, enakovredno tistemu, ki ga imajo največje svetovne sile, pa zahtevajo tudi znanje in usposobljenost Naši mornarji oboje imajo in prav zavoljo tega smo nanje lahko tudi por osni. Njihova, borbena pripravljenost in visoka tehnična usposobljenost sta nam namreč porok nedotakljivosti našega morja. A. A. KOPITARNA SEVNICA PRAZNUJE 90-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA VSE MANJ ZASTOJEV V PROIZVODNJI Še veliko obetajoč program lesne industrije Te dni bodo v Sevnici slavili: kolektiv Kopitarne bo praznoval 18. septembra 90-let-nico svojega obstoja! Vsekakor lep jubilej, na katerega so delavci Kopitarne upravičeno ponosni. V vseh teh letih so se namreč veliko naučili, kar danes s pridom uporabljajo v svoji proizvodnji, ki je zaslovela tako doma kot tudi onstran meja. Z izdelovanjem kopit se je v Sevnici pričela ukvarjati nemška družina VVinkle, ki je iz Nemčije pripeljala tudi prve stroje. Seveda je bila prvotna proizvodnja polizdelkov za kopitaželo preprosta. Veliko večino del so opravljali delavci ročno: razžagali so hlode na meter dolge kose, ki so jih potlej razklali" v cepanice, jih sušili na zraku in potem še kuhali v malem parilnem kotlu. Finalna kopita so izdelovali na enostavnem kopirnem stroju in tračni žagi z nekaj brusilnih in vrtalnih vreten. Hitrejši razvoj je doživela sevniška Kopitarna šele po drugi svetovni vojni, ko so tovarno prevzeli delavci. Ker je biia zelo zastarela, je bilo treba misliti na nove investicije, predvsem na novo strojno opremo. Posebno v minulih petnajstih letih so delavci veliko vložili v stroje, pa tudi v nova poslopja. Pravijo pa, da to še vedno ni dovolj. Še marsikateri stroj bo potrebno kupiti, da bo proizvodni postopek zares tak, kakršnega si žele. Če le ne bi bile tako velike težave z uvozom! ŽE V PRVEM POLLETJU IZPOLNJEN LETNI PLAN IZVOZA! Kolektiv šteje danes 270 zaposlenih in se ukvarja s proizvodnjo lesenih in plastičnih kopit, ta proizvodnja je najstarejša, lesenih pet in plastičnih rolet. Vrednost letošnje proizvodnje bo znašala že 50 milijonov dinarjev. »Značilno za našo tovarno je, da delamo vse po naročilu. Zato nimamo zalog. Dejstvo, da delamo le po naročilu, je po eni plati za nas zelo ugodno, po drugi pa je tudi res, da prihaja zaradi tega včasih do zastojev v proizvodnji...,« nam razlagajo delavci OZD Kopitarna. »Pomagali smo si z novim .programom lesene obutve', to je z dodatno proizvodnjo lesenih cokel in ortopedskih sandal vseh vrst. S tem programom smo šele dodobra začeli in vse kaže, da so naše možnosti na tem področju proizvodnje še zelo spodbudne...« Do sedaj smo delali v Sevnici kopita predvsem iz lesa. Ker pa je lesa vedno manj, so prešli na plastiko, ki sicer trenutno ni cenejša od lesa, predstavlja pa »izhod v sili«. Blizu .30 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje gre v izvoz. Kopitarna izvaža predvsem na zahod, to je v Združene države Amerike, Anglijo, Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo itd. Ob vsem tem je najbolj spodbudno to, da so delavci kljub smelim izvoznim načrtom dosegli letni plan izvoza že v prvem polletju! TOPLI OBROK ZA 3 DINARJE Ob prizadevanjih, da bi kar najbolj modernizirali proizvodnjo in bili s svojimi izdelki konkurenčni doma in na tujem, pa so v Sevnici nenehno mislili tudi na počutje zaposlenih, na življenjski standard vseh, ki so v to- »Zelo pomembno je, da imamo v službi preskrbljeno prehrano. Vsem so na voljo topli obroki, ki jih pripravljamo dvakrat dnevno. Imamo svojo kuhinjo in svojo menzo, kjer se hrani kar 90 ODSTOTKOV ZAPOSLENIH. Ta podatek pove pravzaprav vse. Morda le še to: za dober topli obrok je treba pri nas odšteti le 3 dinarje...,« nam povedo v Kopitarni. Spodbudno je vsekakor tudi dejstvo, da v sevniški Kopitarni ne poznajo perečih stanovanjskih problemov. Organizacija združenega dela ima 45 svojih stanovanj, veliko število zaposlenih pa si je omislilo svoje hišice. Pomagala jim je tovarna. Sicer ne z velikimi zneski, pa vseeno. Veliko delavcev ima svoje lastne domove. In, ker smo še vedno v času dopustov, naj ob koncu povemo tudi to, da imajo zaposleni Kopitarne izredno cenene možnosti letovanja. V okviru letovišča lesnih delavcev v Selcah imajo nekaj počitniških hišic s petnajst ležišči. Tu je potrebno odšteti za dnevno oskrbo le 42 dinarjev, kar z drugimi besedami pomeni, da si lahko privoščijo počitnice tudi ljudje z nižjimi osebnimi dohodki. Seveda imajo otroci zaposlenih še poseben popust! In, če k temu dodamo še to, da so prejeli letošnje leto vsi zaposleni regres v višini 1200 dinarjev, potem za večino res ni bilo pravega vzroka, da si ne bi privoščili vsaj teden dni prijetnih počitnic. Še posebno, ker ima kolektiv tudi svojo počitniško hišico s 5 ležišči na Lisci, ki je na voljo delavcem vseh dvanajst mesecev na leto. EP varni pustili del sebe, del svojega življenja. SLOVENSKA BESEDA^ ZDRAVI® Danielo Zula sem srečal po/taf?11’W $° ga imeli predstavniki Zveze ®ove- nije z našimi delavci, ki so |eni v Frankfurtu in njegovi okolici. jJ'etje Frankfurt Danielino domov L0 * kot sekretarka predstavništva Zvez ^tske zbornice v Frankfurtu. V štirih letih v tem zai10*l!|«jnoSt^.Vele' mestu se je dobro spoznala s P sti- skami in problemi, ki tarejo >’ Povsem našega človeka. Sicer f^tzatn ?a to morda več priložnosti kot kdo jjmetnio j® tajnica Slovenskega kultuI|’.#I juB , ^ga društva Sava, Id deluje v 0^^jijrttt 0Van-skega centra Edvin Zdovc v FrTabora, j Z drugimi člani upravneg* ^ »tva prireja različne proslave, 0I7 pIe(*j.. saj ^ Čanja zdomcev .. . „Dela je P jposleJ skorajda vsi od jutra do veP?r saj vej,, Vse' eno ga z veseljem d. pomeni društvena dejavnost zsjie,», jev tujini, odtrgan od doma, od 5,0 ^ veseju ^ nega prostora in od prijate*ieV’(ja je zaV11 8a opravljam tudi zato, ker vern’jh piire(iifcenoj kolektiv, ki je željan kul.tU^n #^0 u:’.!“ želi ohraniti svojo, slovensko neniogoja ,tln kljub različnim provokacija^’ u ne.D(> Jern in marsikdaj tudi žalitvam 56 ^ jn P°Ve. Ob proslavah pride tudi p° nasih delavcev na prireditev." odkrito u Daniela Žuli govori zavze o, g krtricno omenja pomoč, » ^ ogoptoj od domovine. ..Poslali smo t1: ^livov, j J na naslove različnih delovnih k® j6j 2 ^ nam_ nomagajo po s vepri močeh^ j ovoh nismo imeli sreče društvo dobilo irusivo uouuo KaKMieg« r predvsem na eno izmed ljubjl pobhjj* j,''. Takšna je Daniela Organ'2 ^ k in pomočnik, V službi in pri . ,ižri'skors.i je že v tujini in, kot sama ptavl’ ka|i PovJ "j0 vrnitev v domovino. Nism°. tak°iv za njen odhod v tujino, kaj* ^ jma hri ku razgovora smo opazili, kako Ve vje Slovenskih goric, njihovo m J takih l, Pn' jazno mesto Lenart Tudi za porini. 0 86 želi vrniti ter delati in žrvetiv M. u ' Sj ljudje med ljudmi Golte: krci, zdravila Janez Golob Božo čeklič Po večletnih zapletljajih, sporih in očitkih, ki so bili tudi posledica nevednosti, slabe kadrovske politike in nerazčiščenih ekonomskih pogojev, je pred dnevi približno 40-član-ski kolektiv turistično rekreacijskega centra Golte, ki deluje kot TOZD Avtoturističnega podjetja Izletnik iz Celja, izglasoval nezaupnico upravniku Ivanu Drolcu. S tem naj bi bil končno presekan gordijski vozel nesporazumov, očitkov in slabega gospodarjenja na Golteh, zaradi katerih bi kolektiv Izletnika skoraj izkrvavel. MOŽ Z VELIKIM KOŠEM „Godi se mi velika krivica, ker sem žrtev neurejenih gospodarskih, predvsem pa kadrovskih razmer," trdi Ivan Drolc, strojni tehnik, ki je bi! vrsto let na krmilu tega, na celjskem območju največjega rekreacij-sko-turističnega centra na Mozirski planini. Načrtovalci tega centra, predvsem pa kolektiv celjskega Izletnika kot nosilec investidje, so računali, da bo na center vezano vse gostinstvo in turistični utrip Savinjske doline. Žal pa so Golte vsa ta leta ostale osamljene, na njih se ni vezalo niti najbližje gostinstvo mozirske občine, čeprav tudi to samo ni bilo sposobno stopiti korak naprej od nekdanjega „oštirstva“. .Nisem želel biti direktor, niti priganjalec ljudi," pravi Ivan Drole. ..Usposobil sem se za žičničarja, kar sem tudi najraje delal. Potem so me prosili, naj prevzamem vodstvo TOZD in to je bila moja napaka. V začetku je šlo, ker smo bili uigran kolektiv, žal pa so zaradi slabih plač bolj a delavd počasi Goltem obračali hrbet. Danes v bistvu ni niti enega delavca na Golteh, ki bi bil tu ves čas od gradnje do danes. Ko sem postal upravnik, so mi naložili velik koš obveznosti, od skrbi za žičniške naprave, za dotok gostov, za oskrbo hotela, za kadrovsko politiko, za vzdrževanje smučarskih terenov ... do. oskrbe z vodo in gorivom za ogrevanje. Potem smo prevzeli še planinski dom v Logarski, kjer smo morali vpeljati skoraj v celoti nov kader ... Po pravici priznam, nisem zmogel vsega. Predvsem pa težko delam z ljudmi. Nisem človek, ki bi mogel vse po trikrat nekomu ječi ... Zdaj mi očitajo vraga in pol, zato sem delavskemu svetu predložil svoj odstop in razrešitev. Boli me, da mi očitajo celo takšne stvari, ki jih raja ne bi ponavljal. Med te sodi tudi primer, ko bi naj neka uslužbenka zaradi mene ob spodnji postaji poskušala narediti samomor. K sreči lahko dokažem, da to ni res, kot vedo tudi drugi uslužbenci in sodelavci, za kaj gre ... Smešen je tudi očitek, da sem iz kolektiva izrinil komuniste. Sam sem končal politično šolo za rodilne delavce in želel v Zvezo komunistov. Starši so bili žrtve fašističnega terorja, sam sem bil kot fante kurir ..." DOBER DELAVEC, SLAB VODJA Zanimivo je, da je bil Ivan Drolc eden tistih redkih vodilnih delavcev na Golteh, ki je edini vzdržal na tem položaju toliko časa. Več let. Res je, da so žičničarji že pred dvema letoma zahtevali njegov odstop, res je, da je tudi vodstvo Izletnika Drolcu predlagalo umik, vendar je Drolc nekako krmaril vse do konca avgusta. ,Jvan Drolc je izredno sposoben in marljiv delavec, najboljši poznavalec žičniških naprav, vendar slab vodja. Tu smo naredili napako. Drolc ne zna delati z ljudmi, je pregrob, zato so se sodelavd obračali zoper njega. To on ve, in na to sem ga venomer opozarjal," pravi Leopold Perc, generalni direktor Avtoturističnega podjetja Izletnik. „V začetku je nekako uspel organizirati delo, pozneje pa si je nalagal vse večja bremena, ki jih sam ni več zmogel. Bilo je tudi več primerov samovoljnega odločanja, ko se ni niti posvetoval s samoupravnimi organi, kar je upravičeno sprožilo vrsto kritik. Pri vsem tem so bistvene tudi druge okoliščine. Žičnice so v Sloveniji gradili stihijsko-V svoji sestavi pa imajo velik del infrastrukturnih objektov, ki . nenehno zahtevajo mnogo denarja za vzdrževanje. Nedvomno so žičnice in rekreadjsld centri potrebni našemu delovnemu človeku, žal je že nekaj let bilo tako, da so morali ta splošni družbeni interes vzdrževati in finandrati majhni delovni kolektivi, kot je na primer tudi Izletnik. Ker širša družba tega ni uvidela, se dogaja, da žičnice zapiramo, da prihaja do izrednih zaostritev v kolektivih, ki morajo te žičnice vzdrževati. Naš kolektiv meni, da bi bilo družbeno nesprejemljivo, če bi center na Golteh zaprli- Zdaj smo uspeli odložiti odplačevanje velikih kreditov, naleteli smo na pomoč gornjesavinjskih delovnih organizacij pri urejevanju smučišč, zato menimo, da kolektiv TOZD na Golteh z enotnim gostinstvom Gornje Savinjske doline s to obliko družbene pomoči ne bo več predmet kritik ostalega dela kolektiva. Otresli se bodo lahko tudi občutka, da jih mora nenehno nekdo podpirati. Dejstvo je, da bi centej- s skupnim gostinstvom uspešno posloval, če ne bi bilo teh obveznosti do družbe. Center predstavlja v našem kolektivu eno šestino in še manj vrednosti, doslej pa je zahteval petkrat več skrbi in dela kot vse druge TOZD skupaj. K temu moramo dodati še neugodne snežne razmere zadnjih let, saj smo imeli v poprečju ugodnega snega le po 19 dni. Vse to je vplivalo tudi na to, da na Golte nismo mogli dobiti ustreznih in sposobnih kadrov in je bila fluktuacija delavcev izredno .velika. Za naš kolektiv ne predstavlja problem gostinstvo, temveč žičniške naprave, Id so sila drage, skrb za njih pa mora sloneti na sposobnih kadrih." SLABA ORGANIZACIJA, NENEHNE REORGANIZACIJE ..Kolektiv na Golteh je bil nenehno pod pritiskom očitkov, da nas vzdržuje ostali del kolektiva. Zaradi nenehnih reorganizacij in slabega vzdušja so se ljudje venomer menjavali. Tako že nekaj mesecev nismo imeli niti predsednika sindikata," razlaga Janez Golob, strojnik žičnice, ki je pred nedavnim prevzel krmilo sindikata. „Drolc je bil izredno priden in sposoben, vendar si je naložil preveč bremen. Kolektiv mu je zameril samovoljo in grobost ter nekatere napake pri vodenju TOZD. Že pred dvema letoma so zato .zahtevali njegov odstop, vendar predlog ni bil sprejet. Zdaj je počilo. Gre za obračun, katerega vzroki so stari. Kolektiv je tokrat zahteval in izglasoval nezaupnico, čeprav samo z razrešitvijo vodje TOZD še ni vse urejeno. Potrebujemo sposobne kadre, ki pa jih, žal zaradi že znanih okoliščin in majhnih osebnih do- hodkov na Golte doslej nismo uspeli dobiti." „Ljudje imajo voljo do dela, vendar je bila organizacija gostinske službe slaba," pravi Božo Čeklič, poslovodja gostinstva, mož z višjo gostinsko šolo, ki je pred nekaj tedni prišel na Golte iz Kopra. „Za vse ne krivim Drolca, čeprav je sam priznal svoje napake. Trdim, da je bila slaba kadrovska politika in organizacija dela, saj smo v gostinstvu zaposlovali po eni strani preveč ljudi, po drugi strani pa nekvaliteten kader, zaradi česar je bilo tudi pogosto upravičeno negodovanje." TAKO TOREJ . -. Tako torej . -. Uslužbenka, ki si je porezala roko s steklenimi črepinjami, je nesrečo prebolela, upravnik TOZD Golte je razrešen, sindikat se je končno toliko uredil, da so izvolili vsaj predsednika, vodstvo Izletnika ima zopet izkušnjo več, pred kolektivom pa stoji še cela vrsta težav. Ivan Drolc si je kljub pridnosti nabral kup očitkov in v resnici sam naredil »samomor ob zadnji postaji", kot nesposoben šef, čeprav je bil v začetku najobetav-nejS od vseh, ki so bili na voljo ali so se ponujali. Po vseh »revolucijah", ki so v Izletniku bile ali so jih prizadeti šoferji skupaj s sprevodniki napovedovali, so zdaj »revolucijo" na Golteh izpeljali tisti, ki so bili doslej nenelmo predmet razprav celotnega kolektiva. Upajmo, da . bodo žičnice naposled stekle ... JANEZ SEVER 11. septembra 1976 stran SE ENKRAT: ŽIVLJENJE RATEČE... S škarjami in lepilom nad življenje Namen informativnih sredstev je med drugim tudi ta, da objavljeni prispevki spodbude delavce v združenem delu, da kot samoupravljavci zavestno pristopajo k pozitivnim spremembam do tedaj neurejenega stanja. Na tej osnovi je grajen tudi koncept obveščanja delavcev v Luki Koper. Zato nas nikoli ni bilo in nas ne bo strah ali sram pisati v Luškem glasniku o slabostih našega življenja in dela. S takšnim kritičnim pisanjem že več let opozarjamo v stalni rubriki MNENJA NAŠIH DELAVCEV na nepravilnosti, napake in pomanjkljivosti. Ob tem naše glasilo seveda ni edini arbiter pri razčiščevanju dnevnih problemov. Pri objektivnem presojanju dejanskega stanja smo vedno izhajali iz tega, da pomanjkljivosti odpravljamo vsi, med njimimi tudi delavci, ki smo člani sedanjega uredniškega odbora Luškega glasnika. Ocenjujemo, da »mnenja naših de-lavcev“ dosegajo svoj namen, saj nikdar ne obravnavajo določenega pojava podcenjevalno ali zlonamerno; vidni pa so tudi rezultati našega .skupnega prizadevanja. Pozdravljamo uredniško politiko Delavske enotnosti, da poobjavi posamezne članke internih glasil. Žal pa smo morali v letošnji 33. številki z dne 21. 8. 1976 ugotoviti, da je nam neznani novinar - V. K- - v članku z naslovom »Življenje pa teče ...“ zelo svobodno in samovoljno interpretiral »mnenja naših delavcev" iz julijske številke Luškega glasnika, dodajal svoje trditve in odvzemal določene objavljene misli, ki so sestavni del posameznega mnenja. S tem je bistveno spremenil osnovno vsebino in namen te naše stalne rubrike. Da bi bil članek bolj »resničen", je pod sliko nasmejanih delavcev, ki se pomenkujejo med pournim odmorom pred luško jedilnico, naslednji podpis: „Luka Koper: vsak pogovor delavcev ni tako sproščen.11 Seveda jt to res, a le del resnice. Kadar gre za resne in odgovorne stvari, smo resni. Vendar smo tudi ob takih prilikah sproščeni in nimamo »dlake na jeziku". Zato uredniški odbor Luškega glasnika odločno zavrača tak način seznanjanja delavcev - članov sindikata - in ostale javnosti. Vsebina članka v Delavski enotnosti z dne 21. 8. 1976 ne ustreza dejanskemu stanju. Kdor želi pisati o nas, naj pride v luko. Vrata so novinarjem redno odprta. Vabimo tovariša V. K., da pride med luške delavce (pa ne k tistim, ki imajo po njegovem mnenju »glavno besedo"!) ter v neposrednem razgovoru z njimi le skuša ugotoviti vsaj del resnice. Zavedamo se, da nismo uredili vsega še tako, kof bi morali, vendar si prizadevamo za objektivno resnico. In le-ta bi morala biti osnovno načelo in vodilo novinarjevega dela. Pričakujemo, da boste objavili naš prisjrevek. Z njim ne želimo odpreti javne razprave, nočemo pričeti kake papiate vojne. Želimo le identično podajanje besedil vsebine naših člankov ter več poštenosti do luških delavcev. Pripominjamo, da bomo s to zadevo seznanili tudi naše bralce in objavili ta odgovor v Luškem glasniku. PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA ODBORA CIRIL KOPRIVC PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Tovarišem iz »Luškega vestnika" se zahvaljujemo, da so nas opozorili na pomanjkljivosti pri nas interpretaciji iz rubrike »Mnenja naših delavcev". Ugotovili smo, da je do tega prišlo zaradi napačne uporabe narekovajev, tako da se zdi, da je komentar sestavni del besedila v narekovajih. Zato se bralcem opravičujemo. Vendar je od novinarskega spodrsljaja, ki po našem mnenju kljub navedenemu ne spreminja vaše ocene razmer in stanja v Luki, pa do - samovolje - ali pa zlonamernega ali podcenjevalnega spreminjanja vsebine in namena, kar nam očitate, le zelo, zelo dolg korak. To bi bilo nekaj podobnega, kakor da bi mi vam očitali, kako privatizirate mnenja delavcev, ker jih objavljate anonimno, namesto da bi zapisali, kaj je izjavil Francelj in kaj Pepe. Mar ne bi bili prizadeti nad mero, če bi vam očitali, da niste dovolj pošteni do luških delavcev? Bi bilo kaj bolje, če bi pod sliko zapisali, da je vsak pogovor delavcev v koprski Luki tako sproščen, kakor na našem posnetku? Mislimo, da tudi taka oblika »razčiščevanja11 sodi v okvir prizadevanj - vaših in naah - zasčim boljšo in pristnejšo informacijo. UREDNIŠTVO DE TRBOVLJE DELOVNE AKCIJE »RUŠIJO« PREGRADE Osnovna organizacija sindikata temeljne orjpnizadje združenega dela Elektro Trbovlje je pred kratkim organizirala delovno akcijo za svoje člane, ki so v prosti delovni soboti prijeli za krampe in lopate ter skopali 1400 metrski jarek za polaganje kablovoda od RTF Trbovlje na Vodenski ulid do TP Rudis v središču mesta. Dela pri izkopu, polaganju kabla in zasipu jaška veljajo po predračunski vrednosti 1,7 milijona dinaijev, »rednost dela, ki so ga opravili člani osnovne organiza-dje sindikata, znša pa 25 tisoč dinaijev. Delavd temeljne organizadje združe-nega dela Elektro Trbovlje so se dogovorili, da bodo del sredstev, ki so jih »pri- služili“ z delovno akdjo, namenili sindikalni blagajni za financiranje dejavnosti osnovne organizacije, del pa bodo poslali solidarnostnemu skladu za pomoč od potresa prizadetim krajem na Kozjanskem in v Posočju. Delovna akcija delavcev te temeljne organizacije sodi med redke, ki jih organizirajo osnovne sindikalne organizadje v zadnjem času. Vse pa kaže, da so bili vsi zadovoljni in da se bodo podobnih oblik dela svojih članov — tu se nenazadnje tudi bolj spoznavajo in ,.rušijo11 preživele odnose nadrejenosti in podrejenosti — v prihodnje še bolj posluževali. Primer tudi za druge! 2.T. llllllllll!l!llllll!lllililllllllllllllil!lllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllillllllllllilllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil!l!lllilllll!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll^ O obveščanju morajo odločati delavci OB JUBILEJU ORGANIZACIJ ZA TEHNIŠKO KULTURO I m Predstavitev iznajditeljev M Načelno je že dolgo jasno, da izraža odnos do samoupravljanja odnos do obveščanja, toda v praksi se stari nedemokratični odnosi in poskusi manipuliranja s podatki niso nikjer tako ohranili kot prav na tem področju. Kljub jasnim ustavnim določilom obveščanje še ni redno in popolno. Pogosto je tudi nerazumljivo- Pojavov manipuliranja je vedno več, čim bolj se približujemo bazi. Kritično moramo zato oceniti, kako deluje sistem obveščanja v združenem delu, kako delajo službe in v čigavih rokah so glasila, koliko so delavci seznanjeni z vsem, kar je pomembno za samoupravno odločanje in poslovanje. Oblike neposrednega obveščanja služijo vedno delovnim ljudem in niso pod njihovim vplivom. Dogaja se tudi, da sredstva obveščanja niso dejavnik demokratizacije odnosov, krepitve samoupravljanja in graditve socialističnih meril ter vrednot, pač pa „plavajo proti toku“. Namesto boja ponujajo kompromis, izražajo oportunizem in slabijo idejnopolitično ter akcijsko enotnost. Prav tako moramo kritično oceniti zaprtost nekaterih delovnih kolektivov ter družbenopolitičnih skupnosti. O slabem poslovanju in neurejenih razmerah v podjetju zvedo delavci šele, ko morajo sami nositi posledice. Obveščanje je marsikje v rokah vodilnih ljudi. Razmere na tem področju najbolje ponazarja odnos do obveščanja. Zelo počasi se uresničuje zahteva, da morajo glasila postati javna tribuna de- lovnih ljudi in občanov, zelo redki so primeri kritičnega obravnavanja problemov in analiziranja izkušenj. Delovni ljudje in občani posamezne TOZD ali družbenopolitične skupnosti pogosto prej zvedo za probleme svojega kolektiva iz dnevnega tiska kot iz glasila delovne organizacije. V teh glasilih je veliko informacij, ki nikogar ne spodbujajo, različnih tabel in grafikonov brez komentarja, življenjskih problemov in kritike pa v njih ni ah pa je zelo pritajena in brez moči. Očitno so ta sredstva pod vplivom vodilnih struktur in zunaj vpliva delovnih ljudi. Kadrovski, materialni in drugi problemi takšne razmere samo še bolj zapletajo. Z uresničevanjem načel zakona o združenem delu je treba doseči, da bodo sredstva obveščanja resnično postala last delovnih ljudi, saj teh pravic in dolžnosti ni možno prenesti na nikogar. Praktično nobeno glasilo ne more biti brez ustanovitelja, naj bo že to katera od družbenopolitičnih organizacij v kolektivu ah pa samoupravni organ. Tudi odgovor na to vprašanje naj se razjasni v javni razpravi o zakonu o združenem delu. Zelo pomemben pogoj ža socialistično samoupravno preobrazbo informativne dejavnosti pa je razumljivo, njena normativno-pravna opredelitev, graditev sistema, krepitev družbenoekonomskega položaja, kadrovska okrepitev in strokovno-politično usposabljanje novinarjev. K. O. V Celju vseslovenska razstava tehnične ustvarjalnosti in inovacij — RO' krovitelj razstave tovariš Tito — Prikaz tridesetletnega prizadevanja —- Republiška razstava inovacij in tehniške ustvarjalnosti, ki bo novembra v razstavišču pod Golovcem v Celju, naj bi prikazala tridesetletna prizadevanja Ljudske tehnike ter pomen in vlogo inovacij v okviru gospodarskega in družbenega napredka naše republike. illlll!IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllinillllllllllllllllllllll!lll!llllllllilllll!ll!!llllllllll!lll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Organizatorji: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, občinska zveza organizacij za tehnično kulturo, skupščina občine in družbenopolitične organizacije Celja ter interesne skupnosti, združenja in društva, so si razstavo zamislih kot prikaz tovrstnih prizadevanj v tridesetih letih naše socialistične izgradnje. Letos namreč poteka trideset let, kar so po Sloveniji in Jugoslaviji začeli ustanavljati organizacije tehnične kulture, Ljudske tehnike, ki so bile vsa ta leta skorajda edini pobudniki lastnega tehničnega napredka. Pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo je prevzel tovariš Tito. Letošnja razstava predstavlja v bistvu vrh številnih akcij in prireditev ter razprav in priznanj pomenu inovacij in tehnične ustvarjalnosti. Vse do V Račjem selu pri Trebnjem so minulo soboto za občinski praznik ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi sta bila tudi član sveta federacije Franc Lesk(žek-Luka in predsednik RS ZSS Janez Barborič odpili tovarno keramičnih sintiranih ploščic. Nova tovarna, Id je veljala nekaj nad 150 milijonov dinaijev in ki je vehka pridobitev za trebanjsko gospodarstvo, je tudi zmaga človeške in delovne solidarnosti delavcev Ljubljanskih opekam, katere TOZD je tovarna v Račjem selu. Visoko investicijo v tovarno, v kateri bodo letno izdelah 674.000 kvadratnih metrov ploščic v vrednosti 150 milijonov din, je poleg gospodarskega računa opravičevala predvsem zelo kvalitetna surovinska osnova v tem kraju, ne nazadnje pa tudi dejstvo, da bo v tovarni dobilo boljši kos kruha več kot 100 delavcev področja, Id še vedno velja za manj razvito. Foto: A. Agnič nedavnega se je namreč del tehniške strukture, predvsem pa \ečji del gospodarstvenikov raje ogreval za tuje dosežke, po že znanem reku, „da je sosedovo jajce boljše“ ter s tem povzročal veliko gospodarsko škodo ter zaviral razvoj lastne dejavnosti. Kratkovidnost takšne politike je naše gospodarstvo, predvsem pa tisti del gospodarskih organizacij, ki so skoraj izkrvavele ob nakupih licenc in z njimi vezanih surovin, drago plačal. Tako smo doživljali posmeh ob dejstvu, da so naši strokovnjaki s svojimi dosežki bogatili in izboljševali tuje gospodarstvo, sami pa smo pogosto za velike denarje te izboljšave — uvažali. Kljub velikim naporom zadnjih let, da bi inovacijam in tehničnim izboljšavam končno priznali izreden pomen in vrednost, se še vedno dogaja, da prenekateri projekt, marsikatera inovacija obleži v predalu kakšnega direktorja ah mojstra, ki na račun družbe zaradi svojega položaja uveljavljata svojo nečimrnost. Niso bili niti tako redki primeri, da je tudi celotni kolektiv samo zato skrbno varoval kakšno iznajdbo, čeprav je sam ni mogel uporabiti, da je ne bi dobil sosednji kolektiv... O vrednosti in pomenu organizacij tehniške kulture in Ljudske tehnike je danes odveč govoriti. V nekaterih kolektivih, kjer so imela vodstva dovolj ah vsaj malo posluha za to dejavnost, so te organizacije in društva doživela izreden razmah, njihova dejavnost pa prerasla v pravcato proizvodnjo. Niso bili redki primeri, ko so bile oči celotnega kolektiva uperjene v skupino ljudi v društvu, ki so „čez noč“ našli rešitev proizvodnega problema ah se dokopah do izboljšav, ki so rešile proizvodnjo. Znani so primeri iz celjske EMO, Cinkarne in Etola, mariborske MTT, TAM, kranjske ISKRE in SAVE, ljubljanskega Litostroj2 in drugih, kjer je prav ta dejavnost doživela zavidljiv razmah in priznanja. Ponekod se je dogajalo, da so zaradi premajhne t pomoči ali slabega vodstva ne,-katera društva prerasla v prave j ..tovarne, ki so s svojo serijsko | proizvodnjo konkurirale lastnemu kolektivu11. Vendar so bih to izjemni primeri podjetnosti, ki se je izjalovila svojemu namenu. L Ob številnih akcijah in prirej ditvah, ki potekajo ob 30-let-nid organizacij tehniške kultirte v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji’ bo razstava inovacij in tehniške ustvarjalnosti osrednja priredi: tev v Sloveniji. Razstava bo hkrati delovna manifestacija številnih aktivnih delavcev v organizacijah tehnične kulture in organizacijah združenega . dela za dan repubhke. Prikazala M pa bo 'povezanost tehnične vzgoje in izobraževanja ter pri' zadevanj za višjo raven tehnične kulture z razvojem inovacijske dejavnosti in s tehnološkim napredkom sploh. Zaradi raznolikosti zasnove in dejavnosti bo razstava razdeljena na ve5 delov. Tako bo predstavljena inovacijska dejavnost z dosežki raziskovalnega dela v Sloveniji’ prikazan bo pregled tridesetlet- mj nega dela in razvoja organizacij j bj tehniške kulture v Sloveniji’!hi razstavih bodo predmete za teh' ča nični pouk in vzgojo mladim^ ter mladinske raziskovalne de ^ javnosti v okviru gibanja »zna: nost mladini11. Poseben poudarek bo namenjen amaterski dejavnosti področja ..naredi sam11, dejavnosti združenih organizacij ah strokovnih zveZ’ založniški dejavnosti - • • Foto-kino klub iz Celja pa bo ot pripravil mednarodno razstavo id umetniške fotografije. V času razstave organizatorji obljubljajo več spremljajočih prireditev, med drugim tudi srečanja dolgoletnih sodelavcev in akti J vistov, vrsto posvetovanj tel prikaze dejavnosti posameznih panog tehnične kulture. Vs! razstavljavci bodo dobili prizna' ^ nja, najboljši prikazi in dosežki;56 pa bodo nagrajeni. 10| P’ ■ iz ez : NAŠI PRIJATELJI JOŽE PODVRŠAN ZAKAJ SMO »V SENCI«? Jožeta Podvršana smo „ujeli“ za razgovor prav v času, ko je končal svoj dopoldanski turnus v restavraciji hotela Union ter prebiral Delavsko enotnost. Sicer pa sodi med tiste naše bralce, ki več kot deset let spremljajo naše pisanje in tudi kritično ocenjujejo naše opredelitve do posameznih vprašanj. Jože Podvršan ni le dolgoletni bralec Delavske enotnosti, temveč tudi dolgoletni družbenopolitični delavec. Treba je reči, da se kljub možnostim noče odreči svojemu delovnemu mestu, kajti kot natakar je v stalnem stiku z ljudmi, jih spoznava in zato tudi ,ii nič čudnega, če opravlja funkcijo predsednika osnovne organizacije sindikata v hotelu Union, delegata v družbenopohtičnem zboru skupščine občine Ljubljana Center in še marsikaj, kar vse sodi v tako imenovane .preplačane dejavnosti11. „Res je, da sem v zadnjem času mnogo bolj zadovoljen s časnikom Delavska enotnost kot v prejšnjih letih. Toda povsem zadovoljen kljub vsemu nisem, kajti občutek imam, da ste časnik preveč „razparcelirali“, morda bi rekli celo, da ga preveč cehovsko urejate in če že govorimo o urejanju, potem nedvomno ne morem biti zadovoljen s tako šibko pozornostjo vašega časnika do turizma in gostinstva. Ljudje našega poklica prav gotovo ne želimo, da nas hvalite brez potrebe, toda moram povedati, da je to izvozno zelo zanimiva naloga in še posebej za Ljubljano tudi akumulativna. V zadnjih dveh letih nisem zasledil prispevka o prizadevanjih gostinskih delavcev pri združevanju dela in sredstev in, če se ne motim, le dvakrat je bilo nekaj napisano o delu osnovnih sindikalnih organizacij v tej panogi.11 Jože Podvršan še pravi, da mu pa sicer Delavska enotnost v marsičem koristi pri njegovem družbenopolitičnem delu. Opozarja, da bi ne smelo biti nobenega družbenopolitičnega delavca, ki bi se z njo ne seznanjal, saj so posamezni prispevki s področja javne razJprave ..o osnutku zakona o združenem delu, kritične misli pri delovanju osnovnih sindikalnih organizacij in še posebej osrednji dve strani, kjer se pojavljajo resnični problemi delavcev in preprostih ljudi, tu in tam še kaj drugega, vredni premisleka in upoštevanja takšnega duha v medčloveških odnosih in še posebej v delovnih kolektivih, ki bi bogatil samoupravne odnose. „Naj ne bi bilo videti preveč cehovsko,11 pravi Jože Podvršan, „če se ponovno povrnem k delovnim pogojem in prizadevanjem delavcev v gostinstvu in turizmu. Ah ste že morda kdaj opisah kuharja, ki mora sedem ur stati ob štedilniku; natakarja, ki mora znati ustvariti stik z gostom, se korektno vesti in biti tudi odgovoren do družbenih sredstev? V zadnjih petih letih takih prispevkov nisem opazil. Morda bi morali nekohkanj več razmišljati v vašem uredništvu o tem. Ne nazadnje tudi zato, ker se o naši dejavnosti često piše predvsem kot primerjava za slabo organiziranost, slab odnos do gostov in tudi prepočasnega uveljavljanja novih rešitev v poglabljanju samoupravljanja. Le kdo pa kdaj vpraša, kakšne probleme imamo pri zaposlovanju, kakšna je naša struktura zaposlenih, kako je z stanovanjskim kreditiranjem...? Morda bi le veljalo, da tudi vi v Delavski enotnosti tem vprašanjem posvetite več skrbi, saj bo le tako vaš časnik pnšel d« g, večje veljave tudi med delavci v g°' vi stinstvu in turizmu.11 j „ Naš sogovornik je kljub zelo kritih' V( nim stališčem še posebej opozoril na p pomembno vlogo, ki bi jo moral3j ^ imeti založba ČZP DE pri usposablja' ^ nju, v prvi vrsti, sindikalnih delavce?, p in tudi drugih. Različne brošure, kjef so lahko na zelo kratek način opisane aktualne naloge osnovnih organizacij j sindikata in zveze sindikatov, so v ve- -j liko pomoč pri dejavnosti osnovnih ^ organizacij. Vsak napotek, četudi je 1®; j’ teoretično obdelan, pa lahko in cele p mora biti soočen z delovanjem sindi-. y kalnih organizacij v praksi. O tem p3 s naj bi poročala, komentirala in tud1 3 osveščala sindikalne aktiviste Delavska j ^ enotnost. ! p „Za zaključek11 pravi naš prijatelj ] Jože Podvršan,11 naj predlagam V3' t šemu uredništvu, da bi ob sicer not' 2 malnem »pokrivanju11 dejavnosti v v sindikatih, opozarjanju na napake k1 tudi pri opisovanju uspehov posarneZ" n nih delovnih kolektivov veljalo ra2' ri misliti o morda bolj sodobnih mete- r dah propagiranja časnika. Škoda je, a? i l ga ne dobiva več delavcev. Tudi sinek j kalni delavci bi pri tem lahko štorih 2 mnogo več.11 ^ t M. HORVA1 Ježica 3?,j Nova tova rna „y mežiških Rudnikih «nca in topilnici si zadnja ta prizadevajo, da bi kar aJveč kovine predelali Oma. Najbolj je razvita Proizvodnja akumulatorjev, avtomobilskih kot I trijskih. Vendar pa je uo treba vse doslej za Proizvodnjo akumulatorjev i sestavnih Ker načrtujejo širjenje f^oizvodnje akumulatorjev, , s« istočasno tudi odločili, v Mušeniku zgradijo to-, nio gumijevih izdelkov, v teri je že stekla proizvod-Ja posod za akumulatorje . r soparatorjev. Postavitev . tovarne, v kateri dela , eoutno 35 ljudi, ko pa ^oo dobili vso opremo, bo ^Poslovala 110 delavcev, oi v prizadevanja, da se pri Ooavah reprodukcijskih aterialov in sestavnih delov Proizvodnjo akumulator-v> ki so jih morali doslej j^.^ti, osamosvojijo, zago-n0v>jo nemoteno proizvod-i° in izboljšajo konku-^nčno sposobnost na tujih rzrščih, kamor bodo letos Prodali okrog 57 % vse proti j^0(kije avtomobilskih in F; ^dustrijsldh akumulatorjev. M. A. Magreb Razvoj Hrvaške Program razvoja organi-acij združenega dela in 818' a2ni strokovni izračuni ™" 'Cažejo, da bo potrebno za ^ničevanje predvidene 0pnje rasti in zmanjšanje lOo umih neskladij do , leta na Hrvatskem orati okrog 180 milijard dinarjev gospodarskih inve-sticij. V tako planiranem ob-gospodarskih investicij naj bi znašala lastna sredstva gospodarstva okrog 45 %, združena sredstva bank okrog 26 %, združena sred-družbenopohtičnih skupnosti okrog 9 %, petina ^eska pa bi bila inozemska sredstva. Nad polovico skupne investicijske vsote na me ra vaj o nameniti indu-atriji, petino prometu, ostala redstva pa bodo vložili Predvsem v razvoj kmetstva, trgovine, industrije ler gradbeništva. U. B. PRED JAVNO RAZPRAVO O RAZVOJU KOROŠKE REGIJE Usklajevanje hotenj in možnosti Za uresničevanje razvojnih načrtov bo treba vložiti okoli 4 milijarde dinarjev, vendar bi znesek ob uskladitvi želja lahko tudi znižali Med dosedanjo razpravo o predlogu dogovora občin koroške regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—1980, ki ga je izdelala ravenska Regionalna ekonomika in statistika Ekonomskega centra Maribor, je bilo izrečenih precej predlogov in pobud za njegovo dopolnitev oziroma izpopolnitev. Ena od ugotovitev je tudi bila, da dokumentu niso bile priložene primerjalne analize o skladnosti regijske razvojne usmeritve z republiškim družbenim planom in republiškimi samoupravnimi sporazumi za obdobje 1976-1980. Sicer naj bi dokument, kot so predlagali mnogi, preimeno-vali ah v ,»Dogovor o reševanju skupnih razvojnih vprašanj občin koroške regije“ oziroma v ..Dogovor o skladnejšem gospodarskem in družbenem razvoju občin koroške regije1*. V prihodnjih dneh bo pripravljen dopolnjen osnutek družbenega dogovora in bo mogoče začeti o njem široko javno razpravo. O njegovi vsebini oziroma sploh o prihodnji razvojni naravnanosti občin koroške regije pa mora izreči svojo besedo tudi združeno delo Dravske, Mežiške in Mislinjske doline, posebej še zato, ker mora združeno delo, zlasti pa predlagani nosilci razvoja, prevzeti odgovornosti za večje izkoriščanje naravnih pogojev in njih večjo finalizacijo. Med javno razpravo- bodo morali nameniti posebno pozornost regijskemu usklajevanju razvojnih hotenj in možnosti, kar ne bo lahko, saj ugotavljajo, da so na območju 4 občin koroške regije še zmeraj prisotne občinske meje ter krajevna hotenja. Sploh pa bo treba v prihodnje zaostriti na vseh ravneh odgovornost do planiranja, storiti pa tudi vse, da bodo skladno s potrebami oziroma pogoji dokument o prihodnjem razvoju občin koroške regije sproti dopolnjevali. Za uresničitev razvoja, predvidenega za obdobje 1976-1980, bo treba strniti vse sile tudi zategadelj, ker ugotavljajo, da je koroško združeno delo investicijsko slabo pripravljeno. Po prvih ocenah bi rabih za naložbe okrog 4 milijarde dinarjev, vendar pa je mogoče ugotavljati, da gre pri tem bolj za spisek investicij oziroma Ob upravičenih očitkih na račun urbanistov, češ da načr-tujejo nova naselja in tovarne na najboljših kmetijskih zemljiščih v dolini, pogosto pozabljamo na tiste kmetijske površine, zlasti v hribovitih predelih, ki jih ne obdelujemo več in jih nezadržno in zelo hitro zarašča grmičevje. Tako imamo po zadnjih podatkih v Sloveniji le še 780 tisoč ha kmetijskih zemljišč oziroma le še 550.000 ha Dosežki na področju gradbene dejavnosti, ki je tesno povezana z investicijsko aktivnostjo, pa tudi z gibanjem industrijske proizvodnje, kažejo, letos precej bolj umirjeno podobo kot v preteklem letu. Skupna vrednost gradbene proizvodnje je bila v prvih šestih mesecih le za 8 % večja kot v istem obdobju lani, število opravljenih efektivnih ur pa se je zmanjšalo za 6 %. Zaradi pomanjkanja gradbenih del pri industrijskih objektih in deloma tudi pri objektih v negospodarstvu so izvajalci preusmerili znatne zmogljivosti v stanovanjsko izgradnjo. V prvem polletju letos je bilo zgrajenih kar za 13 odstotkov investicijskih želja, do začetka del oziroma uresničevanja predvidenih investicij pa je še daleč. Če pa bi potrebovali ves predvideni denar za naložbe, pa bi ga morali dobršen del zagotoviti tudi z združevanjem sredstev temeljnih in drugih organizacij združenega dela. E. K. takšnih zemljišč, Id jih lahko prištevamo danes in v prihodnje med »polnokrvna** kmetijska zemljišča. 225.000 ha je namreč neposredno pred tem, da se bodo prej ah slej spremenila iz grmišč v gozdove. V občinah Tolmin, Slovenj Gradec, Postojna, Cerknica, Črnomelj in še marsikje je ogroženih že 80% kmetijskih zemljišč, ker jih ostareli kmetje ne morejo več obdelovati. y. O. več stanovanj kot v istem obdobju lani, kar je naj višji porast v zadnjih desetih letih. Na to vpliva med drugim tudi uveljavljanje in dograjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, zlasti pa visoka razpložljiva sredstva za stanovanjsko izgradnjo, Id jih zbiramo na osnovi osebnih dohodkov. V zaključni fazi je ustanovitev poslovne skupnosti za industrializacijo stanovanjske izgradnje ter poslovne skupnosti za zaključna dela v gradbeništvu. V javni razpravi je tudi družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje, Id bo pomembno prispeval k umiijanju cen v stanovanjski gradnji. n LJUBLJANA VSE MANJ PLODNE ZEMLJE LJUBLJANA VEČ STANOVANJ »DENARNO IZOBILJE« V prvi polovici tega leta se monetarna gibanja še zdaleč niso ujemala z načrtovanimi dlji. Denarna masa bi se skladno s temelji skupne kre-ditno-monetame politike v letu 1976 smela povečati za največ 18 % že ob koncu letošnjega maja pa je bilo v obtoku kar za polovico več denarja kot v istem času lani, v primerjavi z lanskim decembrom pa je bilo v obtoku za 15 % denarja več. Kot oce- oSillllBSki KOMENTAR njujejo nekateri, je bilo ob koncu letošnjega prvega polletja v obtoku toliko več denarja, kot naj bi ga bilo v skladu s predvidevanji ob koncu tega leta. Med možnimi vzroki tako velikega porasta denarne mase Center za raziskavo konjunk-turnih gibanj navaja z uveljavitvijo novega zakona o zavarovanju plačil onemogočeno povpraševanje izven okvirov razpoložljivih finančnih sredstev. Pri tem naj bi bil zaradi nizke akumulacije, visokih zalog in poslovnih izgub, ki so jih zaznamovale delovne organizacije v letu 1975, edini izhod v najemanju novih kreditov. Naraslo povpraševanje po kreditih naj bi ob dotoku denarja iz deviznih transakcij z inozemstvom povzročilo tako nagel porast denarnega obsega. Najbrž bo blizu stvarnim dogajanjem ugotovitev, da se znaten del nakupov oziroma prodaje med organizadjami združenega dela, ki je prej temeljil na medsebojnem zadolževanju, zdaj poravnava z gotovino. Takšno gibanje denarne mase ima vsaj navidezno tudi dobre strani, saj je znaten del »novega denarja*' dotekel v gospodarstvo, katerega likvidnost se je tako izboljšala. Vendar pa je šel, kot kaže, razvoj v drugo skrajnost, če upoštevamo, da je bilo maja letos v primerjavi z lanskim decembrom na računih OZD 43 % več denarja, v primerjavi z majem pa celo 140 % več. Tolikšen porast denarnega obtoka je zlasti zaradi tega, ker denar ni enakomerno porazdeljen med posamezne gospodarske dejavnosti, bodisi omrtvil del denarne ,mase, bodisi se v reprodukcijo vrača po mnogo višji ceni (za bančne kredite je treba plačati dokaj visoke obresti). Zlasti neugodni so pogoji pri najemanju kratkoročnih kreditov, s katerimi delovne organizacije pokrivajo izgube ali pa zadovoljujejo potrebe po manjkajočih obratnih sredstvih. Prav tovrstni krediti pa so junija letos glede na lanski december po obsegu narasli kar za 11,5%. Medtem ko so vzroki ogromnega porasta denarne mase v prvi polovici tega leta bolj ali manj znani, pa je težko predvideti posledice. Lahko bi se zgodilo — na to opozarjajo finančni strok ovnjaki — da bodo povečane količine denarja v obtoku ogrozile stabilizacijska prizadevanja, ker obstaja nevarnost ponovnega porasta vseh oblik porabe. Najmanj, kar utegne nespodbudnega povzročiti povečani denarni obtok, je, kot smo že navedli, podražitev procesa reprodukcije. Vse kaže, da niti strokovnjaki niti pristojni organi niso sposobni določno odgovoriti na vprašanje, kako in v kolikšni meri utegnejo večje količine denarja v obtoku vplivati na reprodukcijski proces v letošnjem drugem polletju in še zlasti v letu 1977. Dejstvo je tudi, da sta zaradi denarnega izobilja dejansko izgubila veljavo (ali vsaj ostrino) dva zakona iz aprilskega svežnja, to je zakon o novem načinu obračunavanja realizacije in dohodka ter zakon o zavarovanju plačil. Tembolj, ker številne organizacije prej ko slej lahko proizvajajo blago slabše kakovosti, ki še povečuje zaloge gotovih izdelkov in s tem poslovne izgube (ki se že nekako pokrijejo). Nekatere izmed njih celo še nadalje vztrajajo pri zahtevah za zvišanje cen svojih izdelkov, čeprav le-teh že zdaj, kljub davčnim in drugim olajšavam, ne morejo prodati. Namesto da bi omenjena zakona učinkovala selektivno in spodbujala delovne organizacije k boljšemu gospodarjenju, so nekatere izmed teh sedanje izobilje gotovine potemtakem že izkoristile za pritisk na porabo ter za zahteve po olajšavah. Nevarnost je, da bo denar, Id ga je zdaj „v izobilju*’, namesto produktivnim namenom, služil najprej za reševanje trenutnih težav, kasneje pa za gašenje perečih problemov. Prav zato je v tem trenutku zaželena še posebno premišljena in smotrna monetarna politika, ki bo onemogočila negospodarno porabo povečanih količin denarja in s tem ustvarila ugodno osnovo za gospodarjenje v prihodnjih Ž.Ž. ^'Še: Azra Kristančič, ^'PL Psihologinja Kaj je z menoj? Ni delovne organizadje, ki ne bi *a zainteresirana, da- bi delava ^ruževali svoje delo čim dlje. Vrsta Ravnikov je, Id jih sleherni član delovne organizadje pozna in s kate-nnii lahko utemeljuje težnjo po stalnosti delavca. Ce začnemo samb z dejstvom, da ima vsaka delovna organi zad j a svoje spedfičnosti, ki .e9ajo od vsakega, bolj ali manj 'dušenega delavca, določene napore prilagajanja, določen čas ^Poznavanja in obladovanja neka-rih delovnih procesov. Toda postavanje in obvladovanje dela ni le v teresu delovne organizadje, delo -nega procesa in uspešnosti poslednja, ampak je tudi v interesu samega delavca. ^sak izmed nas se bolj varno po- čuti, z veliko večjim samozaupa- njetn opravljamo poverjene nam naloge, če poznamo delovni proces in vse spedfične prijeme, potrebne za nemoteno in uspešno delovanje nas samih, kakor tudi delovne organizadje. In vendar ... še vsakemu izmed nas zgodi, da menja delovno organi-zadjo. Razlogi so različni: vdasih nam delo, ki ga opravljamo, ne ustreza, včasih nismo zadovoljni z neposrednimi sodelavd, nismo zadovoljni z osebnim dohodkom, ne zadovoljuje nas medsebojni odnosi, itd. Še in še razlogov bi lahko nava-jali. Vsak zase bi našel ogromno razumskih opravičil za to, ker menja delovno organizadje. Med temi pa jih je nekaj tudi takšnih, ki za' pogosto menjavanje delovnih organizacij najdejo številna navidezno razumska opravičila. Kajti vsakoletnega »romanja" iz ene delovne orga- nizadje v drugo, ki je za nekatere delavce značilno, le ne moremo razložiti z nezadovoljstvom z drugimi, delovnimi pogoji, predvsem tistimi, ki so izven nas. Redko, ali pa nikoli se ne vprašamo: „Kaj je z menoj? Kakšen pa je moj odnos do dela sploh? “ Kajti, bržkone bi ob takšnih, samim sebi zastavljenih vprašanjih, hitreje našli resnični vzrok naših beganj iz ene delovne organizacije v drugo. Marsikdaj se za pogostimi menjavami delovnih organizadj skriva nezmožnost za določeno delo, negativen odnos do dela nasploh ter vrsta drugih osebnih pomanjkljivosti. K spreminjanju samega sebe in našega marsikdaj napačnega stališča do dela na sploh pa nam pomaga iskanje in odkrivanje vzrokov tudi v nas samih in ne le v drugih! PRAVICA DO ŠTUDIJSKEGA DOPUSTA VPRAŠANJE: Obiskujem drugi letnik elektro srednje šole, poleg tega pa tudi delam v podjetju kot tehnični risar. Večkrat sem v podjetju že zaprosil za štu-' dijski dopust, vendar so mi pristojni organi prošnjo doslej vedno odbili, ker da samoupravni sporazum našega podjetja ne predvideva študijskega dopusta, glede na to, da moje šolanje ni v interesu podjetja. Zanima me, ali mi pripada študijski dopust, če študiram na lastno iniciativo, koliko dopusta mi pripada, katere stroške šolanja mi mora podjetje povrniti ter kateri samoupravni sporazum to določa. Š. D. DOMŽALE ODGOVOR Pc zakonu ima delavec pravico biti odsoten z dela do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu in mu gre pri tem nadomestilo osebnega dohodka, v primeru in ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. Zakon predvideva, da sme biti taka odsotnost tudi daljša od sedem delovnih dni, če gre za študij. V okviru teh zakonskih določil torej vsaka organizacija uredi tako imenovane izredne plačane dopuste, med njimi tudi študijske dopuste. Gotovo je, da v svojih samoupravnih sporazumih vsaka organizacija predvidi primere študija, za katerega je zainteresirana in da zato tak študij tudi podpira z odobravanjem študijskih dopustov, ki so plačani, pokriva del stroškov šo- lanja ter seveda določa tudi pogoje koriščenja dopusta. Ce v vašem podjetju samoupravni sporazum za vaš primer, ko gre za šolanje, ki kot pravijo, ni v interesu organizacije, ne predvideva študijskega dopusta, vam tak dopust tudi ne pripada. Veijetno gre za oceno, ali je študij v interesu organizacije. To okoliščino, če v samem sporazumu ni predvideno, kateri študij je v interesu organizacije, presoja pristojen organ. * kupon PRAVNIK Sc Lovorika plavalcem Iskre V okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo na kopališču v Radovljici tretje občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Pod pokroviteljstvom sindikatov in TKS Radovljica so tekmovanje organizirali člani plavalnega Iduba iz Radovljice. Na tekmovanju je nastopilo 123 tekmovalcev iz 42 osnovnih organizacij andikata. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v pet starostnih razredov in so plavali na 50 m cravvl, 50 m pisno in 50 m hrbtna Rezultati najboljših: 50 m crawl ženske do 25 let: 1. Artiče k Berta, 2. Markovič Vida; od 25 do 30 let: 1. Korošec Vida, 2. Lakota Romana; od 30 do 34 let: 1. Oblak Dora; od 35 do 40 let: 1. Budič Spela; 50 m crawl do 25 let: 1. Stružnik Ivan, 0:28,5 (najboljši čas tekmovanja), Z do 3. Gaberšček Ciril in Hegler Jože; od 25 do 35 let: 1. Arh Jani, 2. Milatovič Ivan, 3. Pangerc Peter; od 35 do 50 let: 1. Cilinšek Alojz, Z Oblak Franc, 3. Žvan Mina; od 40 do 45 let: 1. Ahac Boris, Z Pazlar Ciril, 3. Rant Miro; nad 45 let: 1. Majer Tomaž. 50 m prsno ženske do 25 let 1-Artiček Berta, Z Matijašič Mojca, 3. Mlakar Rezka; od 25 do 30 let: 1. Korošec Vika, Z Repe Vera; od 30 do 35 let: 1. Oblak Dora, Z Potočnik Majda; nad 35 let: 1. Budič Špela, Z Beguš Sonja. 50 m prsno moški do 25 let: 1. Mandeljc Tomaž, Z Ravnikar Viki, 3. Kordež Borut; od 25 do 35 let. 1. Mihelič Jože, Z Zupan Peter, 3. Sekovanič Janez; od 35 do 40 let: 1. dr. Romih Janez, Z Žvan Miha, 3. Pikelj Jože; od 40 do 45 let: 1. Ahac Boris, Z Beravs Franc, 3. Rant Miro; nad 45 let: 1. Beguš Franc, Z Podržaj Marjan, 3. Robič Ivan. 50 m hrbtno ženske do 25 let: 1. Matijašič Mojca, Z Markovič Vida, 3. Mlakar Rezka; , 50 m hrbtno moški do 25 let: 1. Stružnik Ivan, Z Ravnikar Viki, 3. Gaberšček Ciril; od 25 do 35 let: 1. Arh Jani, Z Kokalj Janez, 3. Milatovič Ivan; od 35 do 40 let: 1. Cilinšek Alojz, Z Dežman Štefan; od 40 do 45 let: 1. Iskra Vinko, Z Beravs Franc; nad 45 let: 1. Majer Tomaž; štafeta 4 x 50 m - prosto moški: 1. Iskra Otoče, Z Veriga Lesce, 3. Vezenine Bled; ženske: 1. Iskra Otoče; Ekipno ženske: 1. OOS Iskra Otoče 136 točk, Z OOS Zdravstveni dom Radovljica' 56 točk, 3. Sukno Zapuže 41 točk. Ekipno moški: 1. 005 Iskra Otoče 220 točk, Z KOOS Veriga Lesce 203, 3. KOOS Vezenine Bled 167 točk. Ekipno skupaj: 1. OOS Iskra Otoče 356, Z OOS Sukno Zapuže 199, 3. KOOS Vezenine Bled 183, 4. OOS Zdravstveni dom Radovljica 78 točk, itd VLADO MAH JAŠI C »TELOVADNICE V NARAVI« ob 4 Od klasičnih oblik telesnokultumega udejstvovanja vse bolj pogostno prehajamo na športno-rekreacijske dejavnosti, ki nam vsestransko lajšajo tegobe sodobnega-življenja. Spoznali smo, da nam aktiven oddih v prirodi, to je na zraku in na soncu, nudi precej več od onega v zaprtih prostorih. Lep izlet, popoldne v gozdu, hoja v gorah, plavanje in kopanje v morju... vse to in še marsikaj je precej več vredno od športne dejavnosti v še tako lepo in sodobno urejenih telovadnih prostorih. Zato smo tudi začeli graditi telovadnice v naravi“. Pravimo jim TRIM steze ali tudi steze za TRIM. Za vse je bolj ali manj značilna lepo speljana krožna pot, ki je opremljena z večjim ali manjšim številom „postaj“, kjer so preprosta ..telovadna orodja" z navodili za opravljanje najrazličnejših vaj, ki krepijo „telo in duh“. Steze so speljane po valovitem gozdnatem terenu, da so kar najbolj mikavne, da privabljajo staro in mlado. ..Telovadnice v naravi" niso le modna muha, ki je k nam priletela z zahoda. Predstavljajo korak naprej pri naših prizadevanjih, da bi približali aktivno razvedrilo čim širšemu krogu ljudi, da bi ponudili „tisto pravo" tudi tistim, ki doslej niso imeli možnosti, da bi se ukvarjali s tem ali onim športom oziroma jim sploh ni bilo do tega. S TRIM stezami je namreč drugače. Nemalokrat so zares mikavne, saj vabijo od otrok do odraslih, od fantov do deklet, od posameznikov do celih družin. Vabijo v vseh letnih časih, poleti in pozimi. In vsega tega se v Sloveniji več ali manj dobro zavedamo. Zato smo se potrudili in v razmeroma kratkem času zgradili veliko število lepih TRIM stez. Le malo je še občin, ki ne bi imela vsaj ene. In v tem kratkem času, v teh nekaj letih, ko je zraslo v Sloveniji na desetine ..telovadnic v naravi", smo se tudi marsikaj naučili. Med drugim smo spoznali, da ni dovolj poskrbeti za TRIM stezo in jo le predati svojemu namenu. Takih primerov pri nas ni malo, za mnoge izmed njih pa lahko mimo trdimo, da samevajo in so slabo obiskane. Zakaj.. .? Razlogov za to je seveda več. Premalo je le stezo zgraditi. Sama steza ni dovolj, še posebno, če je od rok. Računati namreč moramo, da nimajo vsi svojih prevoznih sredstev in da se bo marsikdo raje odpovedal polurni ali enourni rekreaciji, če bo moral sesti v avto in se odpeljati daleč od doma. Dobro obiskane TRIM steze naj bi bile v sklopu pestrih rekreativnih centrov, kjer naj bi bilo poleg steze še marsikaj, najmanj pa urejeni parkirni prostori, potrebne sanitarije s slačilnicami in prostori za tuširanje, okrepečevalnica in prostor za kratek oddih. Povsem odveč je seveda tudi pripomba, da je potrebno vse športne objekte vzdrževati Tako tudi TRIM steze. Če je steza polna odpadkov, če so nepridipravi odnesli to in ono orodje, če so table z navodili poškodovane ... potlej se bomo takemu ..športnemu objektu" raje ognili in jo po gozdu mahnili po svoje. O vsem tem pišemo samo zato, ker takih in podobnih primerov tudi pri nas ni malo. Zato, ker so TRIM steze, ki smo jih zgradili z najboljšim namenom, ponekod slabo obiskane. Lahko pa bi bilo mnogo bolje, če bi mislili tudi na vse to, kar šteje k sodobni ..telovadnici v naravi". Zares škoda bi bilo torej, če bi ostali na pol poti. . A. ULAGA piŠe: Ce javski bvnj '0. s lici j ti je :4r •Mav ilo bn tak 2av< bk brili kaj< skif Tot I tar ietj Pohod STO ŽENSK NA TRIGLAV, ki ga organizira tednik ITD, je bil letos že enajstič na vrsti, po svoje pa tudi prvi - namreč v pravih zimskih razmerah. Ženska stotnija je zagazila v novi sneg še pod planino Konjščico na Pokljuki, da bi se potem prebijala skozi vse višjo belo odejo, zamete, buijo in mraz proti Vodnikovi koči in naprej do Planike pod Triglavom. Le redki so verjeli, da se bo v nedeljo, ko je bil predviden vzpon do Aljaževega stolpa, vreme izboljšalo, kakor so napovedali meteorologi s Kredarice. Zgodilo pa se je prav to! Zaradi novo zapadlega snega, predvsem pa zavoljo varnosti, so seveda na vrh Triglava lahko odšle le najbolje opremljene udeleženke pohoda in so ob spremstvu vodnikov tudi dosege svoj cilj. Vse druge in spremljevalci pa so jih opazovali in obenem uživali v menda najlepšem in najbolj razglednem dnevu, kar jih je Mio letos na Triglavu in v njegovi soseščini. Kot zanimivost naj povemo, da so vzpon STO MOŠKIH NA TRIGLAV, ki so v organizaciji tednika JANA poskušali svoj dlj doseči prek Doliča, vremenske razmere preprečile, saj bi pripadniki »močnega spola" skupaj s svojimi vodnicami morali do vstopa v steno po Kugyjevi poti gaziti vsaj dve uri skozi meter in več visoke zamete. Na naS sliki pa lahko vidite, kako se ena ženskih navez čez greben med malim in velikim Triglavom vzpenja ob varovalnih napravah, ki so jim led, sneg in srež nadeli pravljično podobo. M. G. - Foto: EGON KAŠE so DEVETE KOVAŠKE ŠPORTNE IGRE V SLOVENJ GRADCU - NASLEDNJE BODO V RUŠAH tud ias Lovrenški kovači najboljši Športniki tovarne kos in srpov z Lovrenca na Pohorju so zmagovalci devetih tradicionalnih kovaških športnih iger, ki jih je minulo soboto na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu organiziral kolektiv Fecra iz Slovenj Gradca. Blizu 350 delavcev Gorenja iz Mute, tovarne kos z Lovrenca na Pohorju, tržiške Tovarne kos, Uniorja iz Zreč, Jekla iz Ruš, Tovarne kovanih izdelkov iz Vrtanja in Gorenja-Fecro iz Slovenj Gradca se je pomerilo v malem nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju in šahu. tekmovalcev iz številčno majhnih delovnih kolektivov in tradicija kovaških iger sta dokaz, da se je rekreacija med slovenskimi kovači zadnja leta zelo razmahnila in da vključuje aktiven oddih vse več delavcev. Zmagovalci, ekipa Tovarne kos in srpov z Lovrenca na Pohorju, je dobila prehodni pokal, zmagovalci v posameznih panogah pa nagrade in priznanja. Jubilejne desete kovaške športne igre bodo prihodnje leto v Rušah. Pripravili jih bodo delavci domače tovarne , Jeklo". Vehko število sodelujočih Rezultati: Mali nogomet: 1. Tovarna kos in srpov Lovrenc, 2. Tržiška tovarna kos in srpov, 3. Unior Zreče itd. 7te 0 u rž Odbojka: 1. Jeklo Ruše, 2. Gorenje-Fecro, 3. Tovarna kos in srpov Lovrenc itd. Kegljanje: 1. Tovarna kos in srpov Lovrenc 1218 kegljev, 2. Unior Zreče 1170, 3. Jeklo Ruše 1116 itd.; posamezno: 1. Kralj (Tovarna kos in srpov Lovrenc) 217 kegljev, 2. Javnik (Tovarna kos in srpov Lovrenc) 216, 3. Blaznik (Gorenje Muta) 215, itd. Streljanje: 1- Jeklo Ruše 630 krogov, 2. Gorenje-Fecro 607, 3. Gorenje Muta 599 itd.;Posa-|e. mezniki: 1. Fajmut (Gorenje- ^ Fecro) 170, 2. Proje (Gorenje^ Muta) 164, 3. Osonkar (Jeklo pr. Ruše) 157 itd. $k; Šah: 1. Gorenje Muta 21,5 Po točke, 2. Unior ZReče 15, Gorenje-Fecro 14 itd. ^ Ekipni vrstni red: 1. Tovarn* vr kos in srpov Lovrenc na Po- ra hoiju 24 točk, 2. Jeklo Rn*6 us 34, Unior Zreče 23, 4. Gore- gf nje-Fecro Slovenj Gradec 22,5- v Gorenje Mirta 19, 6. Tovarn* kos in srpov Tržič 17 in '• pi Tovarna kovanih izdelkov Vita- tc nje 5 točk. I VAN PRAPROTNIK k h fr s z Sezona letnih sindikalnih športnih iger je še vedno v polnem razmahu. Te dni se bodo srečali slovenski lesni delavci, v Kranju bo finale športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, v Ljubljani bodo organizirali Litostroj d tradicionalno srečanje športnikov slovenskih strojegradenj, itd., itd. Naš posnetek pa je z ljubljanskega športnega parka Kodeljevo, kjer so se za točke potegovali slovenski PTT delavd. (Ul.) ŠTORE Srečanje slovenskih železa rje v V organizadji komisije za šport in rekreadjo Železarne Štore je bilo prvenstvo slovenskih železarjev v balinanju. Tekmovanje je bilo na novem dvosteznem balinišču, ki so ga zgradili štorski železarji, udeležile pa so se ga ekipe iz Štor, Jesenic, Lesc (Verige) in Ljubljane (Tovil). Končni vrstni red: 1. Železarna Jesenice, 2. Veriga Lesce, 3. Tovil Ljubljana in 4. Železarna Štore. KOČEVJE Tekmovanje v malem nogometu V okviru sindikalnih športnih iger je bilo nedavno končano tekmovanje v malem nogometu. Nastopilo je 15 ekip z več kot 150 igrald. Prvo mesto so zasedli igrald LIK, ki so v odločilnem srečanju za prvo mesto premagali Tekstilano s 4:3 po streljanju najstrožjih kazni. Najboljši strelec turnirja je bil Zdravko Turk, član zmagovalne ekipe,kije dosegel 9 zadetkov. Nijboljšemu strelcu, kakor tudi prvim trem ekipam, je organizator NK Kočevje podelil lepe pokale, diplome in priznanja. Srečanja so sodili Arko, Merhar in Dobrič iz Kočevja. Nekaj zaključnih rezultatov: LIK I : Žito 7:1, ITAS I : Snežnik 1:3, ITAS II : Tekstilana 1:2, Tekstilana : Inkop 5:3, LIK I : Snežnik 1:0, Tekstilana : Melamin 2:1; finale: UK I : Tekstilana 4:3 (1:1). Končni vrstni red: 1. LIK I, 2. Tekstilana, 3. Snežnik, 4. Melamin, itd. Z. FAJDIGA MUTA OB DRAVI Srečanje z gradbenimi delavci Sezonski gradbeni delavd iz SR Makedonije, Id delajo pri obnovi gostinskega objekta na Zgornji Muti, so se pomerili v malem nogometu z ekipo košarkarjev TVD Partizan Muta. Srečanje so košarkarji odločili v svojo korist z visokim rezultatom 16:5 (4:2). Zaradi dežja so gradbind nastopili brez okrepitve iz Dravograda. Še večji poraz je onemogočil »sposojeni" domačin Jerčič II., td je tudi dosegel tri zadetke. Za KK Muta so igrali: Jelenko, Slapnik, Stražišnik, Miklavc, Črešnik, Jerčič I in Janeš, za ekipo gradbenih delavcev pa: Dalibovski, Ime-rovski, Smailovski, Viskovič, Jerčič in Imerovski II. H. J. LJUBLJANA Priročnik »Trim akcije« Te dni je izdal Partizan Slovenije priročnik „Trim akrije", ki govori o množičnih TRIM akdjah v hoji, plavanju, teku, kolesarjenju in smučanju. Priročnik bo zelo dobrodošel vsem, ki so po tej- ah oni poti povezani z omenjenimi množičnimi športnimi akdjami. Posamezne akcije imajo v omenjeni knjižid naslednja gesla: „Vsi na kolo za zdravo telo", „Pot pod noge - krepimo srce", »Za vitko postavo je plavanje zdravo", »Vedno mladi tečem0 radi" in »Vsi veselo na polja110 belo." Priročnik ima obliko prospekta in velja 6 dinarjev. POREČ Sestanek organizatorjev rekreacije Na pobudo slovenskih sindikat0^ bo v mesecu septembru posvet vse organizatorjev rekreadje v Sloveniji-Teh je namreč že nekaj sto in 80 ® pred časom izrazili željo, da bi usta novili svoje društvo, ki naj N sicroe lo predvsem za njihova strokovna srečanja. Omenjeni posvet bo od 11-19. septembra v Poreču, udeležili p se ga bodo tako poklicni kot tu^ amaterski organizatorji športne I ^ kreadje v delovnih kolektivih- Ra čunajo, da je v Sloveniji že ollz _ 400 absolventov tečajev za organi zatorje športne rekreadje, kar pa j®’ glede na potrebe po tem kadru, veda še vedno veliko veliko premal LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI (IX.) PETINTRIDESET [ODLOČILNIH DNI e: Dr. France Kresal NASILJE NAD STAVKAJOČIMI a^^tralni tarifni odbor, de- bjihzaupniki in. tajniki ^o: organizacij so se zbrali lici Septembra v delavski zbor-|.j . ln razpravljali o položaju, jJe nastal po banovi uredbi. ^ enili so, da bodo pozvali vse j^avstvo, mg zapusti tovarne, y sklicali ožje konference v ^ju in Mariboru, j v Tržiču so se začela priza-3,Vanja za to, da bi zapustili late in končali stavko, brž ko ^•zSla banova uredba o stavki. . .. septembra zvečer se je ntr ele gacija' (Lukane, Ahačič ^ ^oževar) pogajala z vod-0ln podjetja o ponovnem ratovanju. V pismu, ki naj bi Poslalo vodstvo stavke, ,a je li 0 brez podpisa, je bilo reče-l°’ so delavci pripravljeni ončati stavko in takoj pričeti lati, če se tovarna pismeno aveže, da ne bo izvajala ni-^akrinih posledic, če bo odo-ma popolno amnestijo za stavkajoče in se začela pogajati za Jdenitev kolektivne pogodbe. °varna je te pogoje zavrnila, ista delegacija je naslednji , an dopoldne iskala stik s podoljem. Za izpraznitev tovarne — , se zavzemali zlasti pristaši ^ so ob začetku stavki __ , > najbolj nasprotovali. Nekaj asa so še prevladovali mladi re-S [j oionarni delavci, ki so za-I !®vali, naj se stavka nadaljuje, m ■ ■ septembra pa je bil v Kovor-j. .. P h Tržiču shod delavstva ;a- i„rz!, tovarne, ki se ga je ude-e"n' ° .na<* ^00 delavcev. Na je $em ie delavskim zaupnikom lo ^ zastopnikom JSZ uspelo pri-Piaviti delavstvo, da je sprejelo klep 0 zapustitvi obratov. Po J" P0ldne, ko so se delavci že pri snV^.ak’ b°do tovarno zapu - k je prišlo iz Kranja več vo lev - r ‘ t! ■e avenega sklepa, vendar niso ia v!t^ev stavke, ki so skušali od niti tržiške delavce od name ker so jih orožniki pre-gnaii, 7 pa so uje|j in odvedli v Ljubljano. 11. septembra ob pol treh P°Poldne so delavci zapustili °Varno. Blizu 680 delavcevje v “njenih četverostopih odkora-alo ^ tovarne. Stavkovno stra-0 so postavili zunaj tovarniške-T Področja. Pred sokolskim Omom je bilo zborovanje, kjer fa Sovorila zastopnika delavske gornice in JSZ, za tržiške kstilce za Zupan in Sova. Shod je trajal do štirih popoldne, nato pa se je delavstvo razšlo na domove. Tovarno so zasedli orožniki. Komisija, sestavljena iz strokovnjakov, delavskih zaupnikov in uprave podjetja, je 13. in 14. septembra pregledala tovarno in ni ugotovila nobene škode. V Preboldu so po posredovanju okrajnega načelnika sklenili začasen sporazum med podjetjem in delavstvom in 11. septembra popoldne so delavci zapustili tovarno. Na vrsti so bili mariborski tekstilci. Splošna delavska strokovna zveza v Mariboru je bila ves čas proti stavki. Sedaj pa si je močno prizadevala stavko čimprej končati. Tudi oblast je močno pritiskala na delavstvo. V mestu je zbrala veliko orož-ništva in policije iz vseh okoliških postaj in celo iz Hrvatske, v pripravljenosti pa je bila tudi vojska. Veliko voditeljev stavke je bilo aretiranih. V takih okoliščinah je bil 12. septembra shod mariborskih stavkajočih tekstilcev. Sklicale so ga delavske strokovne organizacije, udeležilo pa se ga je nad 3000 delavcev, v tovarnah so ostale le stavkovne straže po 30 do 40 ljudi. Zborovanje je bilo zelo burno in je trajalo 3 ure. Vsi govorniki so pozivali delavce, naj zapustijo tovarne. Večina delavstva se je po zborovanju začela razhajati na domove. Najrevolucionarnejši delavci pa so zvečer še zborovali. Teje napadla in razgnala žandarmerija. Po tovarnah so organizirali stavkovne straže. Tako so tudi mariborski tekstilci zapustili tovarne. Tovame so zapustili tudi delavci v Stori v Šentvidu in Gameljnah in pri Eifleiju v Ljubljani. V tovarnah so vztrajali le še delavci v Kranju in Škofji Loki. Kranjski delavci so prvi začeli stavkati in bili pretežno pobudniki tudi ostalih stavk. Kranjski delavci so vztrajali v tovarnah tudi še potem, ko so jih prišli 14. avgusta pregovarjat mariborski delavci, ki so bili prišli že na pogajanja v Ljubljano, a pogajanj ni bilo, ker so bile v Kranju tovarne še zasedene. Tekstilci v Škofji Loki pa so izjavili, da bodo ostali v obratih iz solidarnosti do kranjskih tovarišev. Podjetja, okrajno glavarstvo in banska uprava so 15. septembra organizirali nasilno izpraznitev kranjskih tovarn. Že ponoči so v Kranju aretirali okrog 20 ljudi, v glavnem dijake in komuniste. Sest oseb so aretirali v Semperitu, kjer je bilo politično žarišče vsega stavkovnega gibanja. Našli so mnogo komunistične literature in letake. Zvedeli so tudi za tiskarno, kije ta material tiskala. Na napad so se pripravljali tudi delavci in so ga pričakovali. Domenili so se, da bodo ob napadu na katerokoli tovarno dali znak s sireno. Ženske.naj obkrožijo moške in jih tako zaščitijo. Upali so, da do žensk ne bodo nastopili z grobo silo. Dne 16. septembra ob tretji uri zjutraj je posebni vlak pripeljal iz Ljubljane policijo in žandarmerijo. Žatemnjeni vlak se je ustavil še pred železniško postajo. Iz Ljubljane so pripeljali tudi veliko gasilsko brizgalno in vojaški oddelek žarometov. Namestili so se na Ga-šteju. Orožniki in policaji so bili oboroženi z bajoneti na puškah in z gumijevkami. Najprej so napadli Jugočeško (današnja Iskra). Tovarni so se približali od zadnje strani. Na signal trobente so zasvetili žarometi in osvetili tovarniško poslopje in dvorišče Jugočeške. Takoj po signalu so delavci prvi hip osupnili, nato so odprli sireno. Delavke so vzele moške v sredo in jih obkrožile. Ker na povelje, naj se razkrope, delavke niso ubogale, so jih začeli orožniki tepsti. Vse je drlo prek tovarniške ograje, da bi ušlo pred udarci. Na dekliški dom pred Jugočeško, kjer so se delavke zabarikadirale, je priletelo nekaj solzilnih bomb. V nekaj minutah je bila tovarna prazna. Potem so se orožniki in policaji bližali Jugobruni, kije med tem časom poslala kuriija pogledat, kaj se dogaja, a je bil med potjo ujet. Tudi Jugo-bruno so hitro in nasilno izpraznili. Več ljudi so aretirali in jih zvezane odpeljali s seboj. Pred Sirčevo tovarno, kjer so se delavci zbrali na posvet, so vrgli nekaj solzilnih bomb. Delavci iz drugih tovarn so pred nasiljem sami zapustili obrate. Pred preganjanjem, ki se je nadaljevalo še ves dan, so se delavci umaknili na Šmarjetno goro in v okolico. (Nadaljevanje prihodnjič) H®® kuhinja, ki so jo organizirali stavkajoči delavci v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču 95,1 tekstilne stavke 1936. leta. Pri malih stranskih vratih... Jugobonbon Karikaturi: I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 16. 9. 1976 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. DE LETNI DOHODEK VLADARJA OKANUA-TOR, PRIREDITELJ MUZA □VBEZEN- 1>FMSTVA SLAVNI AM. FILM. ISKALEC PRITOK BAJKALSKEGA J. PESNIK SLOVENSKE MODERNE DRUSAČF; NA DRUG NAČIN NIKOLAJ OMERSA ŠIVANKA ZRACNA- PL0VILA. USTAtCVI-TELJ KODAK C0M-PANJ MILJAN MILJANlc 3£zlK0WA toSE&NOST »NSLESdUE, ČETVE- (Mflm PREBIVALCI AHAMA IZRASTEK NA GLAV! Rasist SMITH SEVERNO- ATLANTSKI PftVT tantal UDADMl SPISI MESTO NA P6LTEŠC.0 TEKME V STARI GRČIJI ESTONEC. NAUK o ENERGIJI Babica ŠOLSKA OG5NET v IER0VNIU. EMIL NEON RISAL: G. N. LEVSTIKOV TUNAK ČRKA KARDELJ EDVARD žlahtni plin MESTO V ZRN NA RENU DE DE SDfeBNl bOVKTSKI PIANIST Rimski POZDRAV SLAVNI TAR TEKlMB; NEUtMAL-NOST, POSEBNOST Ljubuah- SKA VELEBLAGOVNICA PtISTAŠ SPIRITIZMA Roman A. TCLSTCTA GLAVNfc) MESTO rarRETE MAJHNO OK.MO CANKAR JANEZ ERiEN Beluš Hrvatski PETtoL MESNA- OMAKA OlIRAUJI ZAIMEK PLASTIČEN ZEMLJEVID ITAUJANEKI KAMION mostov# DALMAT. Z. IME IZVLEČEK li Rženih Rozičkov STIK ROKE STRUPOM FfcANC. 3KUDATEL3 NAIVEC jA AFRIŠKA REKA PRVA 5LCV FILM. israua OBEK ETIOPSKI fiDfcmi PO&LAVAR KAftlCVAC NA5 NMV. OTOK Itt-KULTA IZ, KNJIGE o Džungli' HEPCEGMEC IMF MPRANbT«* KVMČFvF PEVKA SRŠEN IVO VRHOVEC PLAVALNI KLUB OSKAR DAVIČO REKA SKOZI MUNCHEN KRITIKA, OCENA SESTAVIL: R.N. TPCEM1E, WMVM60L PRATIKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: NOVOZELANDEC, OBELODANITEV, VESELINOV, RE, ILEGALA, OMOT, GEL, TO, ISO, RŽ, KOLUBARA, AERO-KAR, SKAT, DVINA, NAT, RO, AKOR-DER, PIK, SN PITRALON, RJA, NR, RADEV, BERSA, RATINE, AL, SETER, SEDATIV, RAST, IM, VETERANKA, MIŠKO KRANJEC, ARNO, AZI, ETA. Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: L nagrada, 200 din: Jože Šuligoj, Bača pri Modreju 4,65216 Most na Soči; 2. nagrada, 150 din: Aljaž Štemberger, Kolodvorska 11, 61330 Kočevje; 3. nagrada, 100 din: Lidija Dražumerič, Valjavčeva 9, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Daljnovod s bo ostal. . Delavci Elektrogospodaistva Slovenije so se pri obnovi Tdminskega še posebej izkazali. Poleg prispevka v sdidamostni sklad so se odločili, da bodo z desetdnevno akcijo obnovili daljnovod od Kobarida do Breginja. Odpovedali so se letošnjim športnim igram in namesto tega odšli na Tdminsko, da bi po svojih močeh pomagali prizadetim v teh krajih. Namesto da bi približno 600 njihovih športnikov izostalo zaradi iger en dan, Milan Guzelj je po radiu usklajeval vleko več kilometrov dolgje žice Marjan iz Maribora ter Joviča in Janez iz Ljubljane pripravljajo žico za nov daljnovod. je v Kobarid odšlo delat 60 njihovih delavcev — monterjev. „Na 12,2 kilometri dolgem daljno-vodu“, je pripovedoval vodja gradnje Boris Zarli, „smo zamenjali 32 drogov, 840 izolatorjev in seveda trikrat po 12,2 kilometra žice. Te pa je nekaj nad sedem in pol tone.“ Žica, ki so jo zamenjali, je bila stara štirideset let in poleg tega še železna in neprimerna za večje obremenitve. Nova žica, Id bo zmogla napetost 10 KV in prenos moči do 1 MW, bo v prvi vrsti zagotovila novemu obratu UK v Breginju namoteno delo in še možnost nadaljnjega razvoja. „Obnovo daljnovoda smo imeli v načrtu za letošnje in prihodnje leto", je še dodal Boris Zarli, „vendar nam je potres vse pokvaril. Naši delavci imajo sedaj vsaj za tri leta dela pri odstranjevanju posledic potresa. Največ pri rušenju starih in gradnji oziroma pri priklopu napeljav do novih hiš. Prav zato nam je pomoč, ki so jo prispevali vsi TOZD EGS, še toliko bolj dobrodošla." In fantje, med katerimi so bili tudi športniki, so bili nadvse prizadevni, saj so kljub temu, da so zaradi dežja izgubili 2 delovna dneva, delo opravili še pred planiranim rokom. Niso gledali na delovni čas. — Delali so največkrat od jutra do večera- A. AGNIČ Postavljati nove drogove v strminah breginjskega kota prav gotovo ni enostavno. Tja, kamor še koza težko pride, so morali fantje pripeljati drogove in jih tudi postaviti. Tudi po 14 naenkrat jih je z vrmi in koli komajda postavilo drog. Tokrat tudi lutkarji ^ d OVCU SO v .IV/uii navdušeni lutkarji. Prav zato je r hova koroška dijaška zveza, Id vkl čuje dijake slovenske gimnazije, poi družbenopolitične, kulturne športne sekcije že pred leti ustanov tudi lutkovno skupino. Za lutke so slovenske dijake Koroškem navdušili pravzaprav ma borsld lutkarji, ko so leta 1974 gosi vali na Koroškem z igrico „Koza Lizika". Navdušenim dijakom so še isto leto Mariborčani pomagali z inštmkcijami in lutkami in jim s.tem omogočili prvo svojo predstavo. Lutkarstvo na Koroškem še daleč ni tako razvito kot pri nas. Z lutkovnimi predstavami v slovenščini pa so se tudi srečali šele pred dvema letoma. ,,Že dolgo smo čutili potrebo, da Prve dni seminarja so mladi lutkarji posvetili precej časa izdelovanju lutk. Delali so lutke za lastno predstavo in se obenem tudi učili. našim slovenskim otrokom posreou jemo slovensko besedo," je poved" Nužej Tolmajer, tajnik krščanske k**1' turne zveze v Celovcu. ,,Zato ^ lutkarstvo z veseljem podprli. Skup3) z mariborskimi lutkarji in njihov6*11 vodjem Tinetom Varlom ter s Pa močjo Zveze kulturno p ros vetu “j organizacije Slovenije, smo že i3*1 organizirali seminar za lutkarje v Iz0*1' Sedanji, tu v Dolenjskih Toplicah, Je že drugi po vrsti. Med 17 udeležen0 seminarja, to so dijaki od 5. do »; razreda gimnazije, so najštevilnep1 tisti, ki se letos prvič seznanjajo 5 tehniko lutkovnih predstav, režij0’; igro in tudi z izdelovanjem lutk." „Prvi teden smo izdelovali lutke 1,1 študirali dve predstavi: Užaljeneg3 medvedka in Rdečo kapico," | povedal Tine Varl, ki je bil tud* glavni inštruktor mladim Korošcein „Delamo zel o intenzivno in prvi tede*1 nam je pri tem pomagalo tudi vreme Bilo je namreč precej deževno. ^ ,,delavnik" traja tudi po 12 n* dnevno." „Upamo," je še dodal Nužej Tolma' jer, da bomo na teh seminarjih uspe šobili tudi take, ki bodo samostojn0 organizirali in vodili lutkarske skupin6 po manjših krajih na Koroškem, kje* prebivajo Slovenci." Veronika Rutar in Roland Grilc sta že ,,stara" lutkarja, saj je bil seminar v Dolenjskih Toplicah zanju že drugi. Kot vsako leto so maturanti slovenske gimnazije iz Celovca tudi letos odšli na 10-dnevni izlet po Jugoslaviji, kjer so si ogledali največja jugoslovanska mesta ter kulturne in zgodovinske znamenitosti. Pred povratkom jim je RK ZSMS priredil sprejem, na katerem jih je pozdravil sekretar RK ZSMS Zdenko Mali. §#1 humoreska KAJ JE STROKOVNJAK? V OZD „Flikoplesk“ so zadnje čase leteli iz težave v težavo, tako da so bili odgovorni kadri že docela na koncu s svojimi močmi. Če verjamemo njihovemu prikazovanju stvari, so bili že vse leto „pod pritiskom" ali „pod bombardiranjem" vsemogočih zadev, ki so se naposled vse končale tako, da je bilo „ treba nekaj storiti", nekaj zorganizirati, sklicati sestanek, izvesti anketo, rezati na nekakšne tozde, odgovarjati na vprašanja, se pogovarjati o osnutku zakona o združenem delu.. . ..Tega ne zmoremo več!" so ondan v zasebnem gostilniškem kotu vzrojili odgovorni kadri. Njihovemu ogorčenju prav lahko pritegnemo, ker je docela na dlani, da samo trije možakarji nikakor ne morejo uspešno obvladati vseh samoupravnih, uprav-rdh, vodstvenih, partijskih, sindikalnih, mladinskih, ženskih in kdo bi vedel še kakšnih ,,družbenopolitičnih problemov". Za IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIH njihova uboga in osamljena ramena je bilo vsega eteta preveč, vendar.. . zakaj so morali imeti samo oni trije vse v svojih rokah, je ..problem", ki jim ga bomo zaenkrat še prepustili v interno razmišljanje in se bomo poskušali spoprijeti z njim kdaj kasneje. Tokrat nas bolj zanima, kaj se je primerilo, da je vsesplošno preobremenjena trojica naposled izgubila živce. Od nekje pač je prišlo nujno vprašanje, da morajo natančno odgovoriti, koliko je v OZD ,,Flikoplesk" zaposlenih strokovnjakov in kako sploh stoje s kadrovsko strukturo. „Saj so znoreli," je zasopihal direktor. ,,Kako naj odgovarjamo kar na hitro, brez temeljite analize? “ ,,Se docela strinjam," je dejal tovariš sekretar. ,,Brez analize ne moremo napraviti nobenega koraka in to še posebej, ker vemo, da nam je prejšnji teden ušel še zadnji inženir, tako da zdaj - kakor bi utegnil kdo pojasnjevati docela neutemeljeno in neobveščeno — nimamo nobenega strokovnjaka več." Ko je vesoljno upravljavska trojica ugotovila, da nima pomena pretirano kritizirati prakse (ali ..manije", kakor je nekdo predlagal) pobesnelega zbiranja vsemogočih podatkov, se je naposled zedinila za prav revolucionarno rešitev. Zapisali so kratek odgovor: „Pri nas je strokovnjak vsak, ki ima vsaj nekaj delavcev pod saba Lahko nam verjamete, da smo v tem pogledu daleč nad republiškim poprečjem Natančne številke pa za vas tako ali tako ne morejo biti zanimive, ker so tudi naši delavci izjavili, da jih ne zanimajo. .. . “ lllliiilllllilllllililililllllllilillllllllili!lllllllllllllllllillllllllllllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllli!lllll!ll!llllllllllllllll!lllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lll!llllllllllllll!l!llllllllllllll!llllllllllllllllllll!lllllllllllllllllilliH| Pc v Pr ic tu Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije, izdaja nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), CZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in 1942. leta. . List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmati- (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GO- nova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310- VEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- 033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banK št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna n ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plača v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana. ... A 0| 6, o,