Gospodarstvo. Z Avstrijo je naša država sklenila trgovinsko pogodbo. Ta p<^odba pa je tako slaba, da je n. pr. na izvoz naše živine in mesa naložena previsoka carina. Na tisoče in tisoče g]av goveje živiine, konj in 6vinj imajo živinorejci na razpolago, a radi previsoke carine jo Avstrijci ne morejo kupovati. Madžari, Četii in Poljafci ne pobirajo od živi-ne, ki jo izvažajo, nikake carine, še voznino na železnicah znižajo. A naša Pašič-Radičeva vlada še pobira na meji carino na živino. Ali je to za kmeta dobro? Vidite, taka je »seljacka« vlada Radičeva! Še drugo zlo je napravila Pašič-Radičeva vlada. Na pluge, stroje, železje, platno, sukno in enako robo, ki prihaja iz Avstrije, so carino silno zvišali. Na ta način je vlada dvignila dra ginjo temu blagu. Čudno je samo to, da je istočasno vlada znižala carino na lisp (luksus), ki prihaja k nam za' jaro mestno gospodo. Radicevci! Takole skrbi Radičeva vlada za kmeta! — Franjo Žebot. Davžna pravila. Ob priliki drža\iiega proračuna je dobro spomniti vlado in davčne oblasti na knjigo Adama Scbmitha: »Bistvo in vzroki bogastva narodov.« V tej knjigi navaja pisa+elj ta-le prakticna navodila: 1. Davek bodi pravičen, to se pravi, vsak naj bo toliko obdavčen, kolikor res more v svojih gospodarskih razmerah plačati. 2. Davek naj bo natanono določen, ne odvisen od volje vsakokratne vla de ali celo od volje uradnika na davkariji. 3. Davek naj bo priročen, to se pravi, da naj se pobira takrat, ikadar ljudje najiažje plačajo, ne pa ob kateremkoli času. Ta pravila so prav pameitna. Dobro bi le bilo, če bi jili naše davone oblasti znale na pamet! Mariborski velikonofini trg dne 26. marca 1926. Radi bližajočih se velikonočnih praznikov je bil ta trg izvanredno dobro preskrbljen, pa tudi prav dobro obiskan in tržilo se je pridno celi dan, ceravno so bile cene, kakor je to vsako leto običajno, radi praznikov malo višje nego poprej. — Bilo je 46 slaninarjev, ki so pripeljali 46 vozov s 124 za.klanimi svinjami na tig in so prodajali meso Ln slanino na drobno po 12.50 do 28 din. za 1 kg, a v celih zaklanih svinjah po 15 do 17.50 din. za 1 kg. Domači mesarji so prodajali mesne izdelke po običajnih cenah. Krompirja je bilo 10 vozov po 3 do 3.50 din. mernik (734 kg), oziroma 0.75 do 1 dim. kg. Perutnine je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 60 din. za par, kokošem 30 do 60 din., gosem, racam in puranom 60 do 135 din. komad. — Zelemjave in drugega sočivja je bilo v veliki obilici na trgu. Prodajalo se je: strocji grah 10 do 12 din., 1 karfijol 4 do 15 din. komad, dalmatinski 5 do 6 din. kg, čebula 1.50 do 5 din., česen 12 do 18 din. venec, kislo zelje 2.50 do 3 din., kisla repa 2 din. kg, ohrovt 1 do 4 din. komad, sveže zelje 0.75 din., endivija 0.50 do 1 din., glavnata solaia 2 din. komad, špinača 1 din., gobe 1 din, kupček, mleko 3 do 3.50 din., sm&tana 14 do 16 din., oljčno olje 30 do 50 din., buono olje 26 do 30 din. liter, maslo sirovo 44 do 48 din., kuhano 46 do 56 din., čajno maslo 50 do 70 din. kg, sirček 1 do 10 din. hlebček, jajca 0.75 do 1 din. komad, jabolka (bilo jih je 7 vozov) 5 do 15 din., suhe češplje 10 do 12 din., orehi 10 din., luščini 35 din. kg, oljčne vejice 0.25 do 6 din. komad ali šopek sadike (razne) 8 do 18 din. koraad, cvetlice 1 do 8 din., v loncih 15 do 75 din. komad. — Lesena in lončena roba se je prodajala po 1 do 100 din. komad, brezove metle 1.75 do 5 din. komad, koruzna slama 25 do 30 din. vreča, leseni ročni voziSki 100 do 250 din., veliki vozovi 1500 do 2500 dim. komad. Seno in slama: V sredo, dne 24. marca, je bilo 5 vozov sena in 2 voza slame, v soboto, dne 27. marca, pa je bilo 14 vozov sena, 3 vozovi otave, 6 vozov slame in 1 voz škopa. Cene so bile senu 70 do 85 din., otavi 75 do 82.50, slami 45 do 55 din. za 100 kg, škopi pa 2 din. komad. Sejmi v Martijancih v Prekmurju. V Martijancih se bodo vršili veliki kramarski in živinski sejmi in cer: 6. maja, 6. avgusta in 11. novembra. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjisiki sejem dne 26. marca 1926 se je pripeljalo 179 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 90 din., 7—9 tednov stari 125 do 150 din., 3—4 mesece stari 350—360 din., 5—7 mesecev stari 400—450 din., 8—10 mesecev 550—560 din., 1 leto 1500 do 1700 din., 1 kg žive teže 10.50 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17 dio. Prodalo se je 135 komadov. SUPERFOSFAT. Od razlicnih hramilnih snovii, katere rabi rastlina za svojo prehrano in uspevanje, je tudi velike važnosti fosfatna razstlinsika hrana. Obsitoja naravni zakon, po katerem se vrši tvoretije snovi v rastlini in po katerem rastlina proizvaja te nam za prehrano kakor tudi živalim za prehrano potrebne snovi. Se<ve bo proizvajanje teh snovi s strani rastline tem vecje, cim več bode imela rastlina na razpolago njej dostop ne hrane, katero uporablja in predelava v že omenjeni smovi. Omenjeiii zakon pa pravi med drugiin, da je ena teh hranilnih snovi, potrebnih rastlini, fosfat. Ako tega ni dovolj na razpolago rastlini, tedaj ona ne raore toliko proizvajati, ker se ta fosfat ne da zamenjati z drugimi snovmi, ki so morda slucajno v obilici na razpolago. Nekaj tega fosfata pa najdemo sicer v vsaki zemljti, toda dostikrat zelo malo in pa pretežni del v taiki obliki, ki je zacasno za rastline* nerabma, ker ni namreč razkrojena. Soasom se že raakraja, toda ta razkroj je tako počasen, da, ako bt hotel kmetovalec Čakati na razkroj teh zeiueljnih fos fatov, bi pridelal vrlo malo, tako malo, da bi dostikrat ne bili kriti niti pridelovalni stroški in bi ne> moglo biti niti govora o kakem vecjem čistem dobie« ku. Sicer pride z domačimi gnojili nenaj lažje razkrojljivega fosfata v zemljo, toda ker gospodar s pro« dajo svojih pridelkov, izdelkov in živine odprodaja tudi fosfale, mora pač iste na nekak načim vrniti zenai lji. Vrne jih pa na ta način, da spopolnjuje gnojenje svojih zemljišč z uporabo fosfatnih umetnih gnojilV fosfatnih umetmih gnojilih je fosfat različno hitro učinikujoc, ker se nahaja v teh razkrojen več ali amanj. Še najbolj hitro od vseh fosfatov v fosfatnih umetnih gnojilih učinkuje isti v superfosfatu. Fosfat v superfosfatu se topi že v vodi, zato pa učinlcuje takoj. Čim se pomeša z zemljo, se v zemeljni vlagi topl* in rar.leze v zemlji ter pride tako do rastlinskih korenin. Kdor še ni preskrbel svoje zemlje dovolj s fo& fati že prej v jeseni in tekom zime, zamore to še setakoj delovati, ker že začenja rastlimska rast in rabijo daj storiti, toda ker mora fosfat, sedaj uporabljen, rastline sedaj že njim takoj dostopen ioslsA, tedaj zamore, hoteč imeti učinek od tega gnojenja uporab•ljati samo superfosfal. Za uporabo drugega fosfatnega, zelo znanega gnojila, t. j. Thomasove žMndre, je sedaj, ker je njen fosfat manj hitro razkrojljiv, že prekasno. Thomasova žlindra mora priti veliko casa prej pred setvijo, oziroma pred začetkom rašče v zemljo, da se tu razkroji in deluje pravočasno; uporabiti se jo mora jeseni in tekom zime. Isto velja za razne kostae moke. ^,, • ^ ; ¦¦ :c - iM > (Konec prihodnjič.)