Lea Fatur:
Leži otok na sred morja

Ponosno vzravnan stoji Adcijan na kaštilju. Po krovu gredo povelja: »LeštiUl *Iša!« sMola!* »Okreni!* »Ve-Ži sartije, KristoK- »kdor Žali za konopec, bo izgubil latljo,« nmn je pravil Mate. >Na irin-kele, Janezek!« j-Na straŽni, RokU >Okxeni no, Turnski! Naj leti naša lasiovica z ve-troin.« »Kdor jedri, niilje ne brojv. pravimo na Rabu. Po-nos in radost ZTeni iz Adrija-novega glasu. Zapoverluje. Te-niu brodu, ki zacara srcc vsakerau mornarju. Svojini ioTarišem in starini mornar-jt*m. Morju! Gospodstvo uad vsem stvarstvom je izročil Bog Človeku. Znamenit je bil dan, ko je zaplaval človek prvič — na pajiju. ki mu je bila veja za veslo, po gugajoči se mor-ski gladini'. Človek je spoznal po morju svct iu sprevidel, da je gospodar sveta. kdor ima v lasti morje. Otl tedaj je med narodi večni boj za poti do morja — za inorje. In
prav iina Djokovič: križariti kar tako po nepreglednem morju, odbrzeti na lov za piko, ki vstane toko drobna na obzorju, bežati pred premočjo oburoženih galej, ustavljati se in poveseljačiti po prisianišeih — to je življenje. Naj seje drugi s trudom...
Ob kavobajidi stoji Djokovič. opazuje mladeniča, katereuiu je iz-ročil poveljstvo, dokler se ne vrne — ee se vriie še moj dragi Adrijan! Dorastia je Anca, poln je zaboj, težka postajajo leta. Uživati v miru, kar si si nabral z gusarjenjem. Uživati čast. Kdo te spozna, ko se naseliš na Španskem? Delil boš dobrote, si odkupoval dušo, postaiieš velikaš. Po~ mladil se boš ob Anci, dekletcu. ki bo sprcjelo hvaležuo vse, kar ji bo po-nudil, ker pač ne pozna drugega kakor življenje na ladji, na saniotnem otoku, v samostanu. Kako bo srečna, ko jo bo obsul z biseri. ki so bili last njene matere. Hahaha! Kako sem zmedel streuo Dujmu.., Zdaj je Mate res mrtev, zaklad je v saniostanu — z<laj iščite po otoku. MisliH ste, da je DjokcniČ tuk bedak. Ubil bi jih vse po vrsti, pa sem se zaklel Anci. Pa ona mi je prisegla, da me vzamc. I ako je resila Adrijanu življenje, kar inu bo zagrenilo vse življenje. Opral sem svojo čast.
sZemljaU kliče straža. ^Zemlja!*: pouavlja vse po krovu. >Zemlja!« se iztrže Djokoviču glasno. »Zemlja,<c ponavlja Janezek v njcgovi bližini, /akrit za zastavo z beueškim levom, ki so jo sneli, da zavihra angleška. 1'ortugalsko obrežje,« nadaljuje polglasno Djokovič, »na njera prestolnica .-> svojimi palaČami in cerkvami. Tu izgine vsaka sled za teboj. Med za-morci, trgovci in delavci iz vseh delov sveta ne najde nihČe sledi za leboj. In kdo jo bo iskal? Bertino sem lepo odpravil, daroval sem jej hi-šico z vrtom v bližini dominikank, da \icli lahko Anco. Nisem mogel od-reči otroku prošnje. Vzel sem ji maler...« Djokovič je sklonil glavo in obmolknil. Janezek se je izmotal previdno izza zastave in ponavljal ves srečen sam pri sebi:  *Y  liližini dominikank .. .<
Tačas je vzdihnil Adrijan na svojum visokem mestu: :Aiica! Šestdeset samostanov in tri sto cerkva ima Lizhona. Pa pojdem oii prvega clo zad-ujega, poiščem te in ie iztrgam iz morilčevih rok. In če sem tudi ušel od doma radi zakiadov na otoku, da najdem le tebe, pustim Djokoviču zaklad.«
^Ladja v vidu!« lclioe straža iz visine. Zemlja se bliža in bolj pogosta postajajo tedaj srečavanja. Pa zakaj strini Djokovic tako v piko na ob-zorju? Zdi se, da so nas zagledali tudi ua oni piki. Zdi se, kakor da gre naravnost naui nasproti. Kaj ima Djokovici* Spačen v obraz skoči DjokoviČ na kaštilj in ukaže: »Okreni na desno. miino! \i drugi se pa pripravite na boj! Hahaba! \casili je beDečanska pravica prehitra. pobesili bi nas vse.,.«
^Saj ue inorete še spoznati ladje,« ugovarja Adrijan ozlovoljen, ne da bi vorlel zakaj.
- l'u si mislim tako, da je beneŠka galeja prisiala na lovu na gusarje v Lizboni in da je tam kaj izveclela,« izbruhne DjokoviČ in njegovi ukazi obračajo r Brorl snirti«. Adrijan prebledi, seže za pas. Ugenii je: Sam je naročil Djokovič preganjalce. Menil pa jef da se oclpelje prej in dn polo-vijo iji povesijo Beneoaui, kar bo na gusarski ladji. Djokovič razume Adrijana, staro sovraštvo rau spači obraz, zarjovi: sl*rehitri so bili, jaz ne maram viscti z vaiui. Bežimo —¦ in Če ne ubežimo, ?e udarimo. Vsi ste mladi  in  krepki, bežite pred  vislicami!«
»Umri prej ti, lopov.t je vzkipel Adrijan. Toda nekdo se je vrgel bliskoma med njega in Djokoviča — Dujmo.
Zdaj se moramo res hraniti. dečko moj, pravica ima dostikrat zavezane oci, toda vedi, Djokovič. da znajo posiljati tudi drugi poročila. Spomni se Mateta, ki si ga umoril.<
131
»Mate!?« je planil zopet Adrijan.
iDa, MaU1.;. se je kroKotal Ojokovič. -Spoznal sem vašo igro. Mate se je rešil s karavelo na otok. Beriina in Dujmo sta ga skrivala. 7\oj krik ga je privabil izza skal. Va duhovi ne prihajajo opoldne. Vi ste ii.oteli ukrasii zaklad in Anco, jaz scm odpeljal oboje in Meuko je poraagal Matetu, da je postal resniten duh. Tako obraeunam z vsemi. Bojte se Djo-koviča! Za zdaj pa se branite vislic!«
»Pusti ga, Adrijan, ni vreden, da umrje od poštene roke.-r je zvlekel Dujmo svojega varovanca s kaštilja. ^Je res benečanska galeja in okre-nila se je za naini. Ne bomo ji utekli. Uclajmo seU
>Ne bodo «am verjeli,« odmaje Adrijan. »\n kako naj razločijo Bene-čam, kdo se je boril za Djokoviča in kdo ne?« reČe zasktbljen.                  M
Kakor   lastovica,   ki fl
fi^                                              ^'         ^l      jo     j>odi     ujeda,     biti
I^|hL               ,                                        '        *Broti snirti«. Krene zdaj
^^^Hk^           7V                                                   Jii JuL»  zdaj   ua  sever,
H^Ht.        I                                   ,•-         uiiiika se vedno dalje od fl
!^^^^J(^^    I         ^^^^^^^^^j^m.      kopuega — a galeja, bolj  I
|^BWjP^^BI )Kl^^W^BWB^B^^^^^B^Bl okreue vctlnu tako, da ¦ |jBBd|^^BEUflLK.-*1'5ff?^sHS^B^5i^^^H} ^' prestrigla gusarki pol. I ,^^jB^^H|hKl^^jB|^H^^J^^H /e se pozua lcv ?v. Mar- fl | ^~ -'^j^^^^^^^HSHkflflHiLJ^^I^^^^H ^a- ^e sc "vidijo vesla, ki fl !        ^^^^^^^^^^^^^^^^^^U^^^^^^K      J^L   obracajo   prikovani
9H^^H^^^^^^^^^^B^^^^^^^l|       galjati, in ostro Adrija-i^^^^^~mL^^_^^^^^^^^^^^^^^^^^H      novo oko zapazi že obri-j^^|HHB^H^|^^^^^^^^^^^^^|^^^Hj       ^e   fi^^t-'.   °d    trpljenja   M "^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^       i-azširjena pleca in rame. fl lorpcdovka naSe mornarice ua Kalm.                    >Ne    utdemo,«    reče  ¦
DjokoviČ. »Pripravite se I
v obrambo! Ponuiite, fautje, da vam gre za svobodo. Ako nas dobijo, je I mogoče, da se izmuzuem jaz, ki me poznajo v Benetkah, vi boste pa vieeli fl kar po vrsti.*:                                                                           "             fl
»Scveda,« je kimal Kristo. *On bo nas zatožil, da smo ga ujeli in pri- I eilili. da je gusaril. Verjeli mu bodo, ker ima zaboj. poiu dragotin. Je res 9 bolje, da se udarimo z Benečaiii Jn obračunanio drugič s kapetanom. Saj so ^ Benečani, dajmo jih!«
Ko bi .jik zasledovala atigleška ali fraucoska ladja, ne bi bili prijeli fantje ratli zn oroŽje. Toda Benečani! Spomin na krivice, ki so jih pretrpeli njihovi oČetje, je zagnal kri v glavo potomcev Uskokov, Kranjce jc prijelu želja po boju z Ijudovlado, ki je prisilila cesarja, da je umaknil glavnu stražo morja kljub naporom in žrtvam vitezev in dežel. Zato so bili vsi x Djokovičcm, ko je odgovoril na poziv iz galeje: >Stojte!< - »Ustavite nas!t in letel z razpetimi jadri uaprej. »Mi smo bojna galeja beneške Ijudovlade. tmamo stražo morja. Ustavite se!« »Ne vidite uugleŠke zasiavc? Kaj nam mar vaš Marka,« je zatrobil Djokovič nazaj. Adrijanu se je zazdelo, da so se zamajale v smebu one uboge obrite galjotske glave in da so omagale roke ob veslu. Pa zapel je bič in poprijele so roke.
»Strazni ladjt je dolžna vsaka poštena ladja pokorsčino. Ustavite se, sicer streljamo,<r je trobilo iz galeje.
»Poskusiie,c je odtrobil Djokovič. na njeffov mig so padle zaklopke. na straniei vsake ladje je zablesčala topovska cev, za vsako cevjo je stal mornar z vžigalnikom. - Brod smrti< ?e je zasukal, streli iz galeje so pre-
152
licsli zrak in popadali v morje. Valovi so se zgibali, radoveduo so pomolele ribe glave iz morja. Zagrmelo je drugič. Pravi hip je zagrahil DjokoviČ; nekaj krogel je zadelo straŽni jambor. S hrušeeni se je zrušil in pokril z jadroni vojake, ki so se motali iz njega. Drugi so skočili k njim in pobirali ranjence. Drugie se je zakadilo iz galeje, »Brod smrti« se je stresel, pa krogle so samo opraskale madirje. »Vrnimo jim pozdravU je zapovedal Ujokovič in krogle gusarske ladje so udbile galeji vrh drugega jambora in porusile kaštilj. Vesla na gaieji so se ustaviia, jadra na gusarki so fai-tela v ugodnem vctru in kmalfi jim je izginila galeja izpred oči, Djokovič je ogletlal \adjo. Poklical je vse v pozor iii jih pohvaJil: Dobro sie se držali. Kranjci! Prejeli ste gusarski krst iix zapisani sle v iuiciiik vladnih stražuih galej. Zdaj vam je zapisana snirt, čt: vas dobi angleška ali španska aii beneČanska galeja. Zato bodite previdiii in vztrajni. Potrto galejo borlo odpeljaii gotovo v Benetke. Vfendar ne moremo zaradi varnosti zdaj na-ruvnost v lizbonsko luko. Kreiiiii bomo tako, da irnam še kake pol ure s colnom do brega. Moja karavela me čaka v Lizboni. Vi se peljete na naš otok in počakate. Če je prilika in dolgčas. lahko i»ogusarite.<
Predeu se je spustil Djokovič v čolu, je stopil k Adrijanu. Obraz se mu je spačil v zlobi: »Zapustiin ti prokletstvo, ki je prišlo pa tvoji materi naiue. Ubil bi te. Pa sem prisegel Anci, in ona se je obvezala, da se vza-        1 mrva.«        "¦                                                                                             ¦                                     J
»Ubil bi te iu žal mi je, da te nisem,« je vzkipel Adrijan. *Pa prosila me je moja mati.<
Molče je povesil Djokovič glavo. Adrijan ,je poiskal svojo pusko in jo naperil v čoiu. Turnski niu je odbil roko: »Poslusaj Adrijun!..,« Toda Adrijan si je pokril obraz: »Pes ni vreden, da živi. Pa ou je dosegel svoje niaščevanje. Samo na mene je padla vsa srainota. Ded v Rabu sklotie glavo, ce govorijo o gusarjih, mati joce za sina, ki mu pretijo vislice. V 'J"rnovem mo Jcolhejo brodniki. Tvoj iu Bihačkega oče prihajata k mojemu stricu, \prasujeta m stric se sramuje. Yri Sv. Jakobu rae stavijo očetje jezuiii so-larjem v svarilen zgled. In če se spomni name Tvan Aajkard, pač skomizgne: ,Saj sem mu rekel, da naj počaka.' Pa sem imel dvanajst let in sem miislil, da sem inodrejši od vseh. Deželi sem hotel pomagati, pozidati trdnjave. Zdaj preti nova turška vojna, preti domača vojna. Nikola Zrinski je želel že davno vojsko, ker rau delajo Turkj kljub podpisanemu miru večno škodo na posestvih, pa se ne sme braniti in napadati Turkov, ker je mir podpison. Cesarski vladi pa ui na teni, da bi se potegovala za pravice hrvaškega velikaša. PremogoČno jim je plemstvo, prebogato. Pravijo, da si išče Zrinski pomoči pri Francozili. O da bi imel zaboj z znkladom, za-dovoljil bi vse. varna bi bila meja. Pa rai pripravljajo vislice...«                   I
Če je sploli kaj pametnega v tistem zaboju, Adrijan. DjokoviČ nas je        ™ potegnil. Poslušaj Janezka, poklici Dujma!?
Čoln se je izgubil ob portugalskem obrežju, ko je povedal Jauezek, kar si je ponavljal ves čas, da ne pozabi. Povedaii ae ni upal. ker bi prišel rad se živ domov, mornarji pa so mu pravili, da izgine vsakdo, ki le kaj zine.
^Ubogi Mate!« je zabolelo Adrijana. »Bil je torej res Male in zaradi mene se je izdal. Pa Anca! Mateta ne moremo več resiti, hitimo, da rešimo nedolžno žrtev.«
sBrez skrbi, Adrijan!'«  je iotažil  Dujrao  razburjenega.  "^Djokovic se        ] čuti varnega. Čolna in mož ne bo več nazaj. Pogubi jili, kakor so pogubili        ' AtiloTe grobokope. Pojdimo naravnost v Lizbono in poišeimo Beriino. IVaši fantje so vsi z namil«'
133
V pristanišču sta stopila Dujmo iu Aclrijan v stražuieo iu od tam v staro mestno hiŠo. Dobili so za spremstvo par vojakov, rabjja iu par hlapeev. Pot do sauiostana doininikank je šla navzgor po strmi ozki stezi. Pod - cerkvijo se je odprl svet. Viden je bil saiuostan za debelim zidora in pred tem zidoiu je stala hišiea na vrtu. \a vratili hišice jc stala ženska, ki je vila roke in se ozirala v nebo. Ko je zagledala Adrijana, ki je stopil saiu naprej, je skoeila k njeniu in prosila: »Gospod. pri vaši časti vas rotim ...«
sGospa Bertina,  kaj   je  z  Auco?*  —  se  je preslrašil  Adrijan.
»Moj Bog!s je zavpila Bertina, -saj ste vi lo! Bodi Bog zalivaljen, pri-čakovali siuo vas, poslali tisoč poŠt, pa ste prišli ravjio prav. Je priŠt*l prcd ¦ kratkim in uii velel, tla grem k Č-astitim sestram po Anco. Zdaj  ji obeta fl gradove iz zlata iu zahteva. da se vzameta v kratkem.«                            J
;Da, poročil se bo!< stisne Adcijau svoj meČ iu pokli.ce oprezno sprem- J ljevaJce. Obkolili so liišo. Adrijan in rojaka sta stopila v vežo. Slišal se ^ je Djokovičev glas:  ... »Kupil sem krasen grad v Sevilji, in če ti ni ta všeč, bomo poiskali kaj drugega: obsul te bom z biseri.« Žalostno je odgo-voril sladki dekliški glas: j Veiu, dobrotnik iuoj, da vam moram t>iti hva-ležna, vendar mi ju vse prehitro... Fotrpite veudar Še nekaj mesecev, ae nisem sešila vse baJe.s
»Niti dneva ne boni več čakal. je že vse pripravljeuo, zadosti dolgo si morala tičati za zidovi. KajT joČeš se, nehvaležiiica^
Adrijan je sunil v vrata in zavpil: ^Anca! To je raorilec ivojega oeeta in matere, to je jnisar! l.atlja, na kateri raori in ropa. je tvojega očeta. je j ivoja, Bisera, ki jili obeta. so Ivoji.«
»Adrijan!   Adrijan!«   je  kriknila   Anca  in  sunila   Djokoviča od   sebe.
Cudcn, prgrajoč glas je prišel J")jokoviČu iz grla: »Uinri, pasji sinl« Iii preden sta mogla vojaka vmes, se je zasvetilo bodalo. Anca je kriknila in se zgrudila v Adrijanove roke. Zaslonila ga je s svojim telesom. Kri je bruhnila Auci iz ram\ Bertina jt; zakrioala divje, in položila sta Anco na posteljo. Djokovic jt* vrgel bodalo po tleh. se zgrudil na kolena in se jokal: »Tega nisem botel.  tega ne!  Anoa,  pogle.i  me  še enkrat,   Anca!«-
»Gospoclovo lelo.i je šepctala Anea, BtTtina je mašila rano, Dujmo je tekel v samostan. \ ojaka sta mignila rah]ju. hlapca sta priiiesla veripe in Tklcnila Djokoviea. >Hodi!« ga jc sunil rabelj. Toda DjokoTič se jc zgrudil na kolena poleg Atlrijaiia in vpil: ?Anca! Odpusti! Pri ranah Odre-seuikovili te prosim! Poglej rae še enkrat — za odpuščanje! Saj nisem hotel tebe.«
Kri ni vrela vec iz nednlžnih ust. V Hce je zaplula sinrtua bledica. TeŽko so se dvignile trudne vcke, oči umirajoce so pogledale skrušencpa morilca, jz ust je stokalo; -Naj ti od-pu-sti Bog. ka-kor ti od-pu-Ščam ...;