Gospodarske stvari. Staro srebro. Kakor amo že poročali, pride stari arebrni denar koncein tega leta ob veljavo, t. j. ne vsprejme se potem več za donar, ampak k večjemu še za blago, če se ravno komu ljubi, da ga vzame. Glede na to nam je poslalo c. kr. okr. finaneno ravnateljstvo v Mariboru naslednji razglaa in mi ga objavirao radi v prid naših bralcev. C. kr. finančno ministerstvo je po zaukazu iz dne 8. avgusta 1892 štv. 4431 F. M. (drž. zak. št. 63) sklenilo, da se tamkaj navedeni tuzemski srebrnjaki stare veljave še do 31. decembra 1892 kot do skrajnega roka po nastopni ceni v arebrnjakih avatrijske veljave iz prometa vzamejo: 1. Hrebrnjak po 2 gld. ali skudo za 2 gld. 10 kr. 2. Srebrnjak po 1 gld. ali V2 akudo za 1 gld. 5 kr. 3. Srebrnjak po 7s g°ld- ali dvajsetica novega kova 9/io fin in pa lira austriaca za 35 kr. 4. Srebrnjak po '/3 gold. ali dvajsetica starega kova, 9l/3 lota fin za 34 kr, 5. Srebrnjak po '/6 8°»d. ali desetica in '/a lira za 17 kr. 6. Srebrnjak po V12 go*d. ali petica in --/4 lira za 85/i0 kr. 7. Srebrnjak po V20 gold. ali 3krajcaraki komad za 5 kr. 8. Križevača za 2 gld. 30 kr. 9. '/2 križevače za 1 gld. 12 kr. 10. '/¦, križevače za 55 kr. Ti denarji morejo ae tedaj pri vseh c. kr. denarnicah in uradih za vaakovratna vplačila in menjave po zgoraj navedeni ceni le še do konca decembra 1892 sprejemaU, dalnja izdaja pri denarnicah in uradih pa se ustavi. Po doteklem onem roku se ta denar pri c. kr. denarnicah in uradih ne bode več sprejemal niti po imeni ceni niti za anovno njegovo vrednost. Kaaneje se tudi pri c. kr. menjavnicah za zlato in srebro ne bode več kupoval. Slednje velja tudi za šestice stare veljave, katere so se s cesarakim ukazom z dne 29. avgusta 1870 (drž. zak. št. 108) odpozvale ter se tačas še za njihovo snovno vrednost odkupujejo. Koncem decembra 1892 neha tudi odkup tacih šestic. Ob jednem se opominja, da se od sedaj tudi, kakor že poprej, tako zvani levantinski tolarji, to so oni srebrni tolarji iz leta 1870, ki nosijo kip ceaarice Marije Terezije slavnega spomina, katerih postavna vrednostje valed t) 11. omenjenega ceaarskega patenta vže nehala, pri c. kr. denarnicah in uradili ne amejo aprejemati in da tudi taiatih odkup izključen ostane. To ae v to avrho razglaauje, da se atrankp, katere omenjene srebrnjake posedajo, nepotrebne škode varujejo, kojo bi mogle po zamudi zapadlega obroka, poatavIjenega z 31. decembrom 1892 trpeti. Posebej ae naglaša, da bi se po doteklem onem obroku taki srebrni denarji le k večjemu zadve tretjini njiliove dosedanje vrednosti in to tudi samo pri privatnih odkupnicah spečati zamogli. Novi sodi. Kolikor se kaže, ne bode letos treba veliko novih aodov, kajti v obče bode malo branja, le sem ter tje se kaže, da ga bode nekaj več, kakor druga leta. Kjer pa ni branja, ni vina in torej tudi sodov ni treba. Vae eno pa naatane za-nje v časih potreba in dobro je, če zna človek zanesljivo, kakor se ravna z novim sodom. Doge, iz katerih ae delajo sodovi, so hraatove in v brastovini je veliko čreslovine, ki ne ugaja vinu, ne okusu, ne barvi. Vsled tega je treba take sode, predno ae vlije va-nje mošt, dobro izprati. Kake 4 do 5krat se vlije va-nje kropa ter se sodi potem močno prekotavajo, da stopi voda v vse doge. Le-ta voda se izlije in nova nalije, da ostane kacih 12 ur v sodu. Če še potem ni čiata, ko ae drugo jutro izlije, nalije se nova in to tako dolgo, da je nazadnje voda čiata in skorej brez okusa. Ako je taka, vlije se v sod kuhanega mošta in če tega ni, daj kuhanega vina v sod, ter se ta prekotava prav, kakor prej z vodo in sod je k redu, da se nalije vino va-nj. Ni se bati, da vzarae vino kaj iz dog v avojo barvo ali okus. Sejmovi. Dne 15. oktobra v Arveži, v Ločah, v Račah, pri Sv. Križi tik Slatine; v Št. Lenartu v alov. gor., na Planini. Dne 17. oktobra v Apačah in pri Sv. Emi. Dne 18. oktobra v Vojniku, v Podsredi, v Mozirji in v Trbovljah.