Zapuščina Slavka Jana Zapuščina Slavka Jana je za SGFM vsekakor ena izmed tistih pridobitev, ki so najbolj obogatile muzejsko arhivsko zbirko. Je nadvse obsežna, raznolika in kronološko in zvrstno celovita. To pomeni, da domala ne obstaja možna zapuščinska celota, ki ne bi bila zajeta tudi v Janovi zapuščini, in da malodane vsaka zapuščinska celota odstira celotno Janovo umetniško pot, seveda v mejah svojih determinant. Janova dolga življcnska in umetniška pot, ki je trajala dobrih petdeset let (1923—1975), je zato osvetljena z različnih gledišč, ki omogočajo primerjalen in nadroben vpogled vanjo. Seveda pa je Janovo zapuščinsko gradivo spričo njegove raznovrstne gledališke poti — od igralca, prek režiserja in umetniškega direktorja do teoretika in pedagoga — tudi vsebinsko osredotočeno in razmejeno na omenjena gledališka poslanstva. Obenem je Janova zapuščina tudi razdrobljena podoba njegovega kulturnega in gledališkega sopotništva in obris gledaliških snovanj v osrčju slovenske drame. To še zlasti velja za njegovo korespondenco, ki zajema domala 1000 pisnih enot, v nekoliko manjši meri in v neizenačenem pogledu tudi za druge zapuščinske celote, denimo za dokumente, potrdila, spričevala, sklepe, utemeljitve, imenovanja, izjave, pogodbe, pravne in samoupravne akte, intervjuje, zapise o njem, njegove zapise, gradivo o “Hlapcih 48 in 56", časopisne recenzije, vabila, režijske knjige in bogato fotografsko zbirko. Gre torej za mnogoplastno osebnost, ki je močno oznamovala slovensko gledališko kulturo. Slavko Jan’s legacy For SGFM the legacy of Slavko Jan is one of that has much enriched the museum archives collection. It is abundant, varied and integral both chronologically and in genre. There practically exists no possible part of legacy that would not be contained in Jan’s one. Each entity throws light on the artist’s career as a whole, however limited it may be. Jan’s long life and career lasted for more than fifty years (from 1923 to 1975), long enough to attract detailed insight and comparisons from various aspects. Jan’s legacy, consisting of such a variety in stage action — from actor via stage and art director to theoretician and pedagogue — is thcmaticaly focused and distributed as to its constituent theatrical elements. Jan’s legacy is, at the same time, also a fragmentary image of his cultural and theatrical fellowship, and a mere sketch of his theatrical achievements in the core of Slovene drama. That is especially true of his correspondence consisting of nearly 1000 written pieces and — to a lesser extent — some other legacy entities, such as documents, certificates, diplomas, conclusions, arguments, nominations, statements, contracts, legal acts, interwievs, notes on him, his own notes, the “Hlapci 48 and 56" material, paper reviews, invitations, stage-director’s books and a rich collection of fotos. All said, there we have a rather complex identification of an equally complex personality that has impressively characterized Slovene theatrical culture. Korespondenca Korespondenca Slavka Jana je nadvse zajetna, obsega 880 pisnih enot in spričo svoje dokaj trdne kontinuitete priča o tem, da se je je pretežni del ohranil. Če smo korespondenco v uvodu označili za intimno kronologijo in te karakteristike omilili z dejstvi, ki opredeljujejo vsako konkretno korespondenco, velja ta oznaka za Janovo korespondenco domala v svojem neomejenem pomenu. Ta namreč pokriva vse Janovo gledališko življenje, je torej kronološki vir, obenem pa zajema ne le korespondenco, ki jo je naslovnik prejel, temveč — in v tem se Janova razlikuje od običajne zapuščinske korespondence — tudi številne kopije ali zgolj osnutke njegovih pisnih odzivov. S tem je Jan seveda olajšal delo svojim morebitnim prihodnjim življenjepiscem ali preučevalcem zgodovine osrednjega slovenskega gledališča in gledališča nasploh. Obenem pa to dejstvo odstira njegovo značajsko potezo, sicer razvidno še iz mnogih v zapuščini pričujočih zgovornih podrobnosti, njegovo nagnjenost k urejenosti in sistematičnosti. Korespondenco bomo prikazali po abecedi adresatov, znotraj le-teh pa upoštevali kronološko razvrstitev pisemskega gradiva. Seveda se bomo pri tem — s kakšno morebitno izjemo — omejili na vidna imena slovenskega in tudi jugoslovanskega gledališkega in kulturnega sodobništva, med katerimi denimo naletimo na tale imena: Vladimir Bartol, Radovan Brenčič, Julij Betetto, Stanko Cajnkar, Janez Cesar, Mira Danilova, Ciril Debevec, Lojze Drenovec, Lojze Filipič, Branko Gavella, Zlata Gjungjenac, Pavel Golia, Herbert Grün, Andrej Hieng, Vida Juvan, Mija Jarc, Ivan Jerman, Filip Kalan, Mile Klopčič, France Koblar, Ladko Korošec, Juš Kozak, Bratko Kreft, Miroslav Krleža, Josip Kulundžič, Fran Lipah, Pino Mlakar, Dušan Moravec, Ivan Mrak, Ludvik Mrzel, Hinko Nučič, Sava Sever, Vladimir Skrbinšek, Mila Šarič, France Štiglic, Bojan Štih, Igor Torkar, Fran Žižek, Oton Župančič... in številni drugi, med njimi tudi kolektivni korespondenti, gledališka združenja, društva in gledališča. V Janova rosna gledališka leta sodi pismo Akademskega društva Jadran z dne 14. julija 1924, ki priča o Janovih zgodnjih gledaliških korakih in govori o načrtovani turneji dramske sekcije društva po Češkoslovaškem in v katerem mu za to priložnost spričo obolelosti nekega igralca ponujajo vlogo Petra v Cankarjevem “Pohujšanju...” Pismu sledi novo pismo istega društva z datumom 28. julij istega leta, ki priča o tem, da je Jan vlogo bržčas sprejel, saj ga v slednjem vabijo na sestanek, na katerem naj bi se dokončno dogovorili o vsem potrebnem. Ali je do gostovanja na Češkoslovaškem in do Janove udeležbe na njem potem v resnici tudi prišlo, iz pričujočega gradiva ni mogoče ugotoviti. 5.5.1949 se Janu iz Manchestra oglaša dr. Marij Avčin in med drugim takole povzdigne Janovega Hamleta: “Videl in slišal sem v njegovem (Shakespearovem — op.p.) rojstnem mestu več njegovih del. Spomnil sem se na Vas, na Vašo gospo in na druge ljudi pri naši Drami in ugotovil, kako plemenito in uspešno je Vaše delo in na kakšni visoki stopnji. Ta Hamlet tukaj je recitatorski. Če bi mogel bili Vaš v tem okvirju — bi ga dojel, kakor tega nisem mogel..." Prisrčna in velikodušna je čestitka Vladimira Bartola z dne 19.4.1949 ob 25-letnici Janovega umetniškega delovanja. Takole mu med drugim zgoščeno in zanosno pravi, ko razčlenjuje njegov igralski profil: “V posebno veselje mi je, da morem prisostvovati proslavi 25-letnice Tvojega uspešnega umetniškega udejstvovanja na Slovenskem odru. Dano mi je bilo, da sem spremljal ves Tvoj razvoj, Tvoj harmonični vzpon do oblikovanja zmerom bolj diferenciranih karaktrov, do reševanja zmerom težavnejših karakteroloških in umetniških problemov. Vzporedno si znal pravilno razširjati svoj umetniški in človeški delokrog, postal si poleg odrskega umetnika še pedagog, režiser in končno tudi vodja slovenske Drame. Veseli me, da praznuješ ta svoj lepi in častni jubilej še mlad, v najlepšem razcvetu svojih sil in da Te čaka še nadaljni vzpon in bogato torišče umetniškega in organizacijskega udejstvovanja. Slovensko ljudstvo in slovenska odrska umetnost smeta pričakovati od Tebe še plodne in bogate žetve. Da si mi čil in zdrav še na mnoga leta! Tvoj Vladimir Bartol.” “V imenu Akademije za glasbo stopam v krog vaših mnogoštevilnih častilcev," se ga s čestitko ob isti obletnici 19.4.1949 kot rektor spominja tudi Julij Betetto in ta ostaja tudi edina v njuni korespondenci. Korespondenca s Poldetom Bibičem zajema 7 pisnih enot v obdobju med 1975 in 1984, zvečine čestitk in zahval, izmed katerih je Janu — vsaj po njegovem skiciranem odgovoru sodeč — posebej šla do srca čestitka ob njegovi petinsedemdesetletnici, v kateri mu Bibič kot tedanji direktor ljubljanske Drame pripiše “ogromen delež pri oblikovanju umetniške podobe naše Drame", Jan pa mu dne 17.8 1979 odgovarja, da “je zares prijetno, da se ga spominjajo tam, od koder mu je zadnja leta ob življenskih mejnikih vel molk in prezir". Pismo je le eno izmed mnogih v zapuščini pričujočih pričevanj o Janovih grenkih občutkih odrinjenosti. Naslednje ime v korespondenci je Demetrij Bitenc, ki se 29. junija 1942 takole oglaša svojemu — po pismu sodeč — mentorju in zaščitniku Slavku Janu: “Vsled nastalih razmer sem prosil sestrično, naj Vam v slučaju, če bi me odpeljali, vrne izposojene knjige in naj vam izroči to pismo. Rad bi se vam zahvalil za Vaš trud in za vaše potrpljenje, ki ste ga imeli z menoj. Čeprav me je usoda ločila od Vas ravno v trenutku, ko sem si začel postavljati prve stopinje za bodoče življenje, upam, da bom to dokončano delo pozneje lahko z Vami nadaljeval, kar si iz srca želim. Nadejam se, da Vam bom lahko pozneje, ko bodo spet lepši časi, vsaj deloma oddolžil za Vašo ljubeznivost... S seboj sem vzel Romea, Hamleta in Otella, pa bom malo poskušal, če bo šlo. Prosim Vas, ne hudujte se, da Vam pišem o takih 'neumnih stvareh', ko je mnogo resnejših stvari, a je že pač tako, da me 'teater vsega drži'. Prosim, sporočite moji sestrični, ona mi bo že potem sporočila, ali naj nadaljujem z vajami. Oprostite mi, da sem Vas to vprašal, a saj sem se Vam že zgoraj opravičil...” Kakor je potem pokazala prihodnost, se je Demetriju Bitencu z Janovo pomočjo uresničila srčna želja. V sezoni 1943/44 je bil res angažiran v ljubljanski Drami in potem ostal njen član do sezone 1953/54, ko je — kmalu potem ko je Jan za 3 leta (1952—55) pretrgal svoje sicer dolgo (1948—1961) ravnateljevanje v ljubljanski Drami — prestopil v reško gledališče. Bitenčevo pismo s 14. junija 1948 iz Srednje vasi v Bohinju, je pismo hrepenečega rekonvalescenta, ki si želi zdravja, dela na odru in novic iz Drame; njegovo naslednje pismo z datumom 28. julij 1949 pa priča o tem, daje Bitenc v tistem času nameraval prestopiti v zagrebško Narodno gledališče, da seje bil glede prestopa že dogovoril z zagrebško upravo in da je Jan temu nasprotoval. Vendar pa v pismu svojo odločitev prekliče in takole opiše razloge, zaradi katerih ostaja: “... Te dni sva imela z Zorko Perčičevo, ki je tudi v Bohinju, na njeno željo in povabilo še en sestanek, kjer sva ponovno razpravljala o mojem prestopu v zagrebško gledališče in o vzrokih, ki so me privedli do te odločitve. Povedala mi je, da je Tvoja kakor tudi Juševa ponovna želja, da ostanem še nadalje v Ljubljani. Poleg tega je tudi pomočnik ministrstva proti temu, da bi šel v drugo republiko in je izrazil enako željo, namreč da bi še ostal tu. Tudi je uredila glede Eve z Opero in je na vsako mojo željo, ki sem jo navedel kot vzrok za moj prestop v Zagreb bila pripravljena nuditi mi tu enako. Povedal sem ji v glavnem tudi vse glede tovariša Česnika. Tudi to bo sama uredila. Tako sva prišla po daljšem debatiranju do končnega sklepa, da bi zaenkrat le še ostal v Ljubljani in pod pritiskom njene ljubeznivosti sem pristal na to, da še enkrat poizkusim in ostanem tu... Prosila me je, naj le obvestim o lem in ker najbrž že skiciraš zasedbe...” Korespondenca z Radovanom Brenčičem obsega 5 Brenčičevih pisem v obdobju med 1928 in 1940. Iz prvega, datiranega z 11.7.1928, izvemo za Janovo pismo, ki ga je bil 4. julija istega leta poslal Radovanu Brenčiču in ga zaprosil za gostovanje v mariborski Drami za sezono 1928/29. Iz Janovih pisem, pričujočih v Brenčičevi zapuščini, ki jo je Slovenski gledališki muzej prevzel po Brenčičevi smrti leta 1976, je razvidno, da gre — kakor pravi sam v enem izmed pisem — za željo igralca, “da po dolgih letih igranja v enem kraju prestopi to ozkosrčno polje in se poda na novo polje, ki bo morda tudi malo osvežilo mariborsko gledališko njivo”. Brenčičev odgovor je začasno odklonilen, saj je — pravi — “naš moški dramski ansambel zdaj že — našim budžetskim prilikam odgovarjajoče — kompleten, pa sem zaradi tega v nezmožnosti angažirati Vas, kakor bi mi to sicer bilo drago”. Dodaja, da bi mogoče šlo drugo leto in da naj se pravočasno oglasi. Iz Brenčičeve zapuščine, navzoče v SGFM je razvidno, da se je Jan kmalu spel oglasil in sicer s predlogom, da v Mariboru odigra vlogo Romea v Romeu in Juliji, za kar gaje sicer izbral režiser predstave Rado Pregare. Jan se je z Brenčičem za svoje gostovanje dogovarjal tudi v letih med 1935 in 1940. Podajamo kopijo pisma, iz katerega je razvidno, da je Brenčič na sodelovanje načeloma pristal. irv,-v 1 Y. KTn 19 i fl f ~~ • ISi euJj' ^ A v<:* J, tCA, (L G. 'V—' ( .. < _ *n- fin ^ e 'r<^~ *- Co /uo čoA, ^ ^ & ¿to u v ^ ^ — ' n , > > A, AZT-C rt-*—fc °Ss . a ^ -• -<- tv ^ ^ V-CJ e*-4. /- •** -X—OJ-* ------ ¿3 ' C-o C*.' 6-» ^rrr^t, • ¿L ^*“7 ^ c*_^ -S-V -0->'čo jU_e_0 t. ! ¿/V" >^-e_ Toda do gostovanja v tem obdobju vseeno ni prišlo. Brenčič mu je namreč ponudil vlogo Kostje v “Tujem detetu”, ki pa jo je Jan odklonil, saj "je ta vloga" — tako Jan —... "dovolj medla in za prvo gostovanje, kjer se igralec predstavi občinstvu prvič, neprimerna". Janov predlog za “Hudičevega učenca” ali Hamleta pa spet ni ustrezal Brenčiču. Dne 31. marca 1953 piše Janu Stanko Cajnkar in ga prosi, naj pomaga na oder njegovi drami Zvestoba, ki jo je bil, kakor pravi — predložil že pred leti. Kakor priča repertoar ljubljanske Drame, se Jan navkljub tej prošnji ni odločil za Zvestobo, tako ni ne tedaj ne kdaj pozneje dobila prostora na odru ljubljanske Drame. Ustaviti se velja tudi ob pismu Draga Chvatala z datumom 11.8.1984. Gre za čestitko ob Janovi osemdesetletnici, v kateri naletimo tudi na tale preprost, a vendar izpoveden zapis o poslanstvu gledališča (kot pričevanje o tem, da sc je jedru stvari mogoče včasih bolj približati s preprosto mislijo, kakor z zamotanim besedovanjem): kdaj Jo čictAi iftaj Ičtciiiv tfov. dM&lčhiecft. tu Icutjn 'žo. jhčJUL iit/ljt(AljcU. kč ~fc:UMC ttu&kuiAi&uuL bojat UujU ifjHŠauruu ______„ Hc v dutprcuuiLaSfctjail ' ULtetfgf ke>st jt<£uiqaJL ■ž.adfof^ ib irčAnčc uaja -Pica tu cte>lt'i/lfce£ri nov -£ ¿v€Ty 4čf dika£t(iajtji^ffjrciu lufc&A /t iffltUGOd iči/jfOT^&UCO OcbfCWfl£f l/ nt)C^ lontž b&idii -uoaA. luijlfjo, boka’ujoaff twhtuiji-uA Vm^vuvl. (ct1a UthOzaianOid£>ir=K Ifcfjcu, fcf W UOA iuko. AtVtf^uxr^amxt /t&3 feftyi lUT^lUICi (¿t žm. — i - - Omeniti kaže vsekakor tudi Miro Danilovo, ki se Slavka Jana — sodeč po korespondenci — spominja dvakrat in sicer z vljudnostnima čestitkama ob njegovi sedemdesetletnici in osemdesetletnici. Ilustrativni za aktualni gledališki trenutek v ljubljanski Drami pred gledališko sezono 1932/33 sta pismi Janovega igralskega kolega, režiserja in kasnejšega direktorja Drame Cirila Debevca z vojaških vaj v Bihaču. Debevec ga sprašuje o zadnjih “peripetijah” v gledališču in ob tem niza svoje hudomušne in zajedljive pripombe. “Časa je tudi precejpripoveduje v pismu z dne 1.8.1932, “in zato bi te prosil, da mi čimprej pošlješ vezanega Careviča (dramo Marežkovskega, ki jo je Debevec postavil na oder 2. dec. 1932 — op.a.), da ga med tem uredim in do kraja pripravim. Če ste se držali razglasa, ste danes začeli in seveda bi me zanimalo, kaj počenjate, kdo ima prve režije in kako imate razdeljene glavne vloge. Ali je ostalo pri svoječasnem zasnutku ali so ga naši velmožje zopet preobrnili? Kaj igraš v Celjskih grofih in v Gospe Ingar? Nam, kakor vse kaže, res ne bodo dali prej domov kot 15. septembra, pa bom zadevno upravi še uradno pisal. Saj pogrešajo me itak ne in so veseli, če me ne vidijo, kakor tudi marsikdo od ansambla, toda obvestiti jih moram vendarle, že zaradi manire..." Zvrhano drobnih razočaranj in nekoliko pesimistično v razmerju do ljubljanske gledališke srenje je drugo Debevčevo pismo iz Bihača (8.8.1932), v katerem med drugim piše: “Dobil sem danes Tvoje pismo in obenem tudi nakaznico za denar. Prav lepa hvala za Tvojo prijaznost, kajti če bi čakal na milost onih gospodov, katerim bi bila dolžnost opravljati take stvari, bi se lahko tudi obesil. Če bi se hotel, seveda, zaradi njih se namreč ne bom, pa če mi vso gažo odtegnejo... Sicer pa vidim, da ga ne pihnete ravno preveč. Slovenskih del itak ne poznam, kako je prišel Jerman do pravdača in Šaričeva do ’Rosy’ (čeprav vloge ne poznam), tudi ne vem. Za Strast pod bresti so me torej spel malo potegnili, ampak tudi na take reči se bo treba polagoma navadili. Briga me! Bo že boljše!... Sicer pa bomo spet stisnili zobe in potegnili za plug. Čeprav sem črn pesimist, vendarle še kjub vsem neznanskim razmeram (od zgoraj) še venomer upam, da bo enkrat bolje in sicer ravno pri našem teatru. Včasih, ko sva bila še ’ mlada', sva zidala gradove v oblakih pri Figovcu, morda bo le prišel čas, ko jih bomo tudi na odru. Samo popustiti ne smemo! /zdržati je treba — čeprav je treba in bo še treba marsikatero grenko požreti..." Za pomembno pričevanje o osvobodilni dejavnosti v ljubljanski Drami med vojno in o pritiskih na posamezne člane ansambla lahko imamo pismo Lojzeta Drenovca z datumom 15.2.1945, v katerem Jana iz nemškega zapora opozarja, daje sumljiv tudi on. Jan se pozneje — v zvezi s častnim razsodiščem, pred katerega je bil postavljen po vojni zaradi sodelovanja na Balantičevem večeru, in tudi pri uveljavljanju dvojne delovne dobe — večkrat sklicuje prav na to Drenovčevo pismo. Takole mu piše Drenovec: “Dragi Slavko, najlepša Ti hvala za vrstice — zahvaljujem pa se tudi iskreno za vse vaše prizadevanje v mojo korist. Pozdravi mi prosim vse drage kolege in prijatelje. Kako je bilo — ti je gotovo precej znano — sedaj živim precej monotono življenje — z velikimi upi na skorajšnji konec. — Teater ska zadeva — mislim je obtičala. — Šlular je že teden dni v kleli (kovček) in to v zvezi s tastom—prepričan sem, da je popolnoma nedolžen. —Jaz sem bil medtem že dvakrat čez noč na policiji — zadeva se je dobro iztekla. Tebe hoče referent tudi napraviti za bandita, no pa, upam, zaenkrat zagojzdeno. Rekel mi je, da si bil 'vojaški' — izpodbil sem z motivacijo, da je bil to Gale. Ker sem ovrgel, da nisem bil v Cerknici, je dejal, da si potem bil ti tisti 'lepi on’. Za Kočevje pa kar vztraja, da sem bil med partizani. Sporoči Darianu, da tudi njega' ljubijo', češ da je prispeval, kar meni ni bilo nič znanega — in da je interveniral za člane. — Dejal sem, da je vendar bila to njegova dolžnost kot nam. upravnika. Referent je Štajerc ter so mu kolegi iz Maribora pri srcu — izrabil sem to 'slabost' ter priznal, da so tudi oni Nakrst in njegovi prispevali (povej jim) seveda vse in ves čas samo za podporo. Moji predniki pri zaslišanju so tudi priznali za 'posojilo' za 'dramo' sem pristavil, 300 Lit. in to Nakrst, Skrbinšek Vladimir in Peček a 100 Lit. (sporoči in povej, da nič hudega). O Tvojih prispevkih ni vprašal, zato nisem nič omenjal. Po zadnjih vtisih se zdi, da iščejo kom. (komunistično — op.a.) celico vgleališču. Mafija je na delu — Slavko — samo ne pridejo na svoj račun — če bi je ne bilo, bi bil že na svobodi — Seveda so bili tudi 'naši nerodni’. Oglasi se še...” Korespondenca z Lojzetom Filipičem zajema 11 pisnih enot, med katerimi so čestitke ob jubilejih, uradni dopisi v času, ko sta bila sodelavca (Jan dramaturg in Filipič ravnatelj Drame) v ljubljanski Drami, tri pisma pa so obsežnejša in nazorno rišejo njuno razmerje. Prvo, datirano 30.1.1964, govori o možnosti Janovega režiranja v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je Filipič zaposlen kot dramaturg. Pismo je naslovljeno na Narodno pozorište v Sarajevu, kjer je Jan tedaj kot gost režiral Molierove Učene žene. Gre za sušno obdobje v Janovem gledališkem ustvarjalstvu, saj so po njegovem odhodu v pokoj vrata ljubljanske Drame zanj precej časa — kakor pravi sam — ostala zaprta in je moral — “če ni hotel umetniško propasti” — gostovati po drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. V zvezi s tem seje očitno obrnil tudi na Lojzeta Filipiča, ki mu v omenjenem pismu med drugim takole odgovarja: “...Že dolgo iščem možnost in priložnost, da bi z gostom režiserjem skušal razbiti strahovlado in samovoljo naših štirih hišnih režiserjev. Zdaj kaže, da se bo pod konec letošnje sezone taka možnost ponudila oziroma odprla. Pretnar bo verjetno šel k filmu (Beograd) ostali pa bodo ali norme izpolnili ali pa bodo v delu. Gre za termin maj— junij. Predstava naj bi bila druga v prihodnji sezoni in bi jo letos pač pripeljali do faze, do kamor bi šlo (morda do generalke, če bi imeli veliko sreče)... Bistveno vprašanje je seve kaj. Repertoarja še nimam. In tudi rad bi, da bi se srečala pri nečem, kar Ti je pri srcu in s čimer bi lahko naš ansambel veliko naučil. Se pravi: rad bom sprejel Tvoj predlog. Ansambel, repertoarno smer in možnost poznaš bolje kot jaz. Biti bi pa morala komedija..." Sodeč po Repertoarju slovenskih gledališč 1867 — 1967 pa vendarle ni bilo — če parafraziramo Filipiča — “dovolj sreče” za to, da bi Jan v sezoni 1963/64 ali 1964/65 zares režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem, ni pa se to zgodilo niti kdaj pozneje. Zakaj se je načrt Filipiču izjalovil, pa iz pričujočega gradiva (in tudi iz Filipičeve zapuščine) ni mogoče ugotoviti. Pismo datirano z 10.1.1975, je Filipič napisal le dobre tri mesece pred smrtjo. Iz njega veje pobitost spričo smrti žene Zorice. Filipičevo zadnje pismo Janu pa je nastalo le dva meseca pred njegovo smrtjo (11.2.1975); izpričuje pesimizem in potrtost in v tem duhu izzveni tudi zadnji stavek v njem, ko prijatelju Janu ob njegovi bližnji režiji v Mariboru (Kreftovih Krajnskih komedijantov) ne zaželi uspeha, temveč zdravja in miru. Pismo navajamo v celoti: s St0 ^**rr**~*- j C * *- ^z^***® ■ *« S . ¿te ssu o v~' //■¿V«*«' / c +č*>- ■£-. ‘ ✓«r /V/J, >-«t, ^Cj~i^-f-re^ • J ¿y ¿/? /^ ‘ /i CL. -*- *'•—- . ^ — /1 ’ ^—g---«, o y^i^*L. 7^e~Sj ¿a. s >••. ^t-4* *-»-* C^-> "v_ ^»^7 e-^ «-«—. V—» ^t-i' ^ .fy' '-v ^v-tji,' y ^/ÿ-jneWV ¡Äk'o /7 /¿-o W^l-s -*~* > -¿^í- /A'/ t -*-c <2^ ’-f ^ >¿>4, / o * * <¿V ^~? t c S/. //y/ Ilustrativna za Janov človeški lik je tale čestitka Maksa Furijana ob Janovi sedemdesetletnici, datirana s 17.9.1974: "...Bil si," pravi med drugim Furijan, “moj dolgoletni ravnatelj Drame SNG in moj režiser, bil si moj rektor v AGRFT, a kar je najlepše in najbogatejše, bil si moj odkrit tovariš..." Korespondenca z Brankom Gavello obsega 13 Gavellovih pisem in 1 Janov osnutek, napisanih koncem štiridesetih in na začetku petdesetih let, to je v obdobju, ko je bil Jan direktor Drame, Gavella pa je kot režiser in pedagog deloval pretežno v Zagrebu. Iz domala vseh njegovih pisem veje prisrčen in zaupljiv odnos do Jana, v njih se kaže razpetost med številna jugoslovanska gledališča, iz njih sijejo njegovi pogledi na gledališko ustvarjanje. Njegova prva pisma segajo v leto 1949. Zvečine gra za dogovarjanje v zvezi z Gavellovo režijo Shakespearovega Kralja Leara v Ljubljanski Drami (premiera 4.11.1949). Takole mu med drugim piše iz Dubrovnika (1.8.1949), kjer režira Moličrovega Skopuha in obenem že snuje režijo Kralja Leara: “...S Learom se bavim intenzivno, veseli me taj posao i ide mi od ruke, tako sam ga 'pun', da jedva čekam probe, koje kanimpočelipunom parom. Nadam se, da če Ranko (Marinkovič — op.p.) nači nekakav izlaz — izgleda da je svakako najbolje, da najprije svršim Leara. Na paralelan rad na dvije stvarima ne bih nikako pristao — imam u lom pogledu loša iskustva s proštom sezonom..." V pismu z 11.8.1949 se že konkretneje razgovori o isti temi, pri čemer pride do izraza nekaj njegovih režijskih izhodišč. Takole pripoveduje Janu med drugim: “...Rad na Learu ide mi dobro od ruke — mislim, da sam si zamislil dobre stvari — moram reči, da se još nikad ni za jednog Shakespeara nišam tako intenzivno pripravljao — radim upravo iz punoga — ako ensemble pokaže samo dio tog intenziteta — mogli bismo stvoriti značajnu predstavu. Jučer sam poslao... ing. Franzu dugo pismo sa svim novim idejama i ponovnom fiksacijom svega šlo smo več dogovorili. Molim te da s njim to pismo svakako pročilaš, bojim se, da se možda i radi jezika i moga rukopisa neče razumjeti nakoje stvari. Molim te, da nadzireš i potjeraš rad u radionicama, kako bismo izašli na termin a i imali uz to dosta proba s cijelim dekorom, tako da izbjegnemo tehničkoj nervozi Hamleta i postignemo tehnički glalku predstavu. Predlažem čeliri probe s dekorom i osim loga jednu generalku pred 'internom' publikom. Samo neka Franz misli na praktičnost dekora — moje su ideje veoma jednostavne i morale bi omogučivali lako primjenu, samo ako se tehnički personal uvježba. Imam i neznatne prijedloge za korekturu teksta no to če prof. Bajc moči izvesti kad se vratim. Glede podjele predlažem svakako Ančku kao Cordeliu a za Edmunda eventualno Tirana (ne zaboravi, da Edmund mora djelovati seksualno zavodljivo na Goneril i Regan) ako Ti ostaneš kod svoje odluke, da ne možeš igrati u Learu. A kako bi bilo da ostavimo samo Bajca?! On ima nešto drsko zavodljivo u licu! Mislim uopšle da napustimo ideju allernacije t.j. da ostanemo uglavnom pri mladima — ako se Severu ne igra Edgar, milije mi je napraviti ga samo s Cesnikom. J edino me skrbi Milan Skrbinšek!! S Vladimirom kao ludom sam se pomirio..." Zgovorno za Gavellovo življensko držo je denimo njegovo nedatirano pismo (verjetno iz leta 1950) v katerem se huduje na zaplankanost gledaliških velmož, ki namesto pravih (mladih) ljudi na ogled gledališč po svetu pošiljajo odslužene zaslužneže. Takole med drugim pravi: “Tvoja me je telefonska vijest razljutila ali ne i iznenadila. Očekivao sam kao sigurno da če u našo j dragoj Ljubljani nastati trka oko loga puta. Što se tiče Kumbe to ima smisla ali da ide onaj... Juš to je bačen novac. Zar ne uvidaju ti ljudi, da se radi o torne, da mladi radnici nešto vide i nauče za budučnost. Zar nitko nije video, kako je ono par dana Beča upravo preporodih Molku, kakor je to Egmont pokazao. Ja sam osobno izgubio svo veselje na tom putu. A kako su umjeli Tebe preskočiti. To je svinjarija. Ja ču čim dodem u Ljubljanu na kompetenlnom mjestu diči svoj glas. Vjeruj mi, da sve čine, kako bi mi moju (još uvjek) dragu Ljubljanu 'vereklali' (prignusili — op.p.).” V pismu z dne 13.12.1951 se Gavella ukvarja s Henrikom III., ki je pod njegovim režijskim vodstvom potem 12. aprila 1972 doživel premiero na odru ljubljanske Drame. V njem se spet zrcali njegova večna bitka s časom, saj silno težko usklajuje svoje režijsko delo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Takole piše Janu: “...Moram ti reči, da me problem Ljubljane strašno zabrinjuje, mada mi je uspjelo Beograd za sada likvidirati (to sam nekak sprtljal brez afere — za sada!!) i vuče mi se Agamemnon strašnopolako... Dakle 'der langen Rede kurzer Sinn' (smisel dolgega besedovanja, skratka — op.p.) — bojim se da neču moči bili gotov onako kako smo se dogovorili — dakle da bi Ti morao eventuelno umelnuti još nešto izmedu mene i Bratka (Krefta op.p.). Bojim se naime znalnog zakašnjenja. (Molim Te nemoj 'planuti', da je Agamemnon za mene 'eine künstlerische Lebensfrage und zwar leicht möglich meine letzte grosse Lebensaufgabe’ (umetniško vprašanje življenja in morebiti moja zadnja velika življenska naloga — op.p.)... Sada konkretno oko pitanja Riharda... Mogu ga odigrati i Sever i Vladimir (Skrbinšek—op.p.), Milan (Skrbinšek — op.p.) nikako!...“ Iz nadaljne korespondence z Gavello sta zanimivi vsaj še dve Gavcllovi pismi. Prvo, z datumom 14.6.1952, ima razsojevalno vlogo v sporu med direktorjem Janom in dramaturgom in režiserjem Bratkom Kreftom (o čemer več pri korespondenci s Kreftom in pri nekaterih drugih dokumentih). Jan seje spričo Kreftovih obtožb, ki so deloma zadevale tudi Gavello, obrnil na slednjega s prošnjo, naj zadevo osvetli s svojega gledišča. Pismo je še posebej zanimivo zaredi tega, ker odstira Janovo karakterno podobo v očeh Branka Gavelle. Takole teče: “Tvoje me pismo obradovalo ali i raztužilo. Razveselilo me svojim toplim i prijateljskim riječima ali me je tim više izpunilo negodovanjem, kad sam saznao, da kaniš napustili svoje mjeslo, koje si po mom mišljenju a uvjeren sam i po mišljenju svakog... objektivnog i upučenog promatrača ispunjavao tako, da bi bilo teško zamisliti da bi uz dane okolnosti itko drug mogao to učiniti bolje. Ne mogu razumjeti razloge odgovornih činilaca, koji Ti mogu dopustiti, da prekidaš tako plodan rad. Shvačam, da si se ti mogao eventualno umoriti... ali poznavajuči Tvoju energiju i Tvoju požrtvovanost ne vjerujem, da bi takovo momentano subjektivno razpoloženje moglo postati tako fatalno odlučno. Ukoliko bi zaista došlo do izpunjenja te odluke značilo bi to za mene prestanak jednog od najlepših odnosa šlo sam ih u cijeloj svojoj karieri imao sa svojim direktorima. Bio je to s Tvoje Strane odnos ispunjen tolikim razumijevanjem i tolikom željom za pomaganjem u najadekvatnijim situacijama, da Ti ne mogu nego najtoplije zahvaliti. Objektivno pak moram istači, da je rijedko kada koji direktor koji je a priori več bio opterečen s tri težka handicapa i to da je bio sam istaknut glumač, istaknut redatelj i muž istaknute glumice, svima neprilikama, koje bi mogle proteči iz te situacije tako vješto tako korektno tako duboko pošteno izmakao. Ne može se zato nači nijedan pošten glumač, nijedna glumica i nijedan kolega redatelj, koji bi ti u tom pogledu mogao prigovarati i najmanji svestan pokušaj u tom pogledu. Šlo više smatram, da je direktor Jan učinio dosla štete glumcu Janu i redatelju Janu i svojoj ženi Vidi kao umjetnici. Mislim, da sam tim u glavnom i odgovorio na osvade Bratka Krefta. Radim sada več ponovno oko šest godina u SNG Ljubljana i imao sam prilike iz največe bližine i uz najintimnije gledanje posmatrati odnos direktora Jana prema Bratku Kreftu pa moram najodlučnije izjaviti, da je Jan u svakom slučaju najspremnije izlazio na susret redatelju Kreftu i imao mnogo najprijateljskijeg razumjevanja za sve njegove nervne krize i uvjek s največim razumijevanjem prihvačao mnijenje dramaturga Krefta. Navodno pak tvrdnje Bratkove, da je Jan pozvao Stupicu na režiranje zato jer se je bio zavadio samnom su čista gluposl. Nikad nišam bio za vrijeme cijelog Janovog direktorovanja s njim u odnosu, koji bi se i za najudaljenijeg i za najzlohotnijeg komentatora mogao nazvati svadom. A napokon u slučaju Stupica bili smo obojica i Slavko i ja ispunjeni najiskrenijom željom, da Stupicu privučemo šlo češče na rad u Ljubljanu. Dragi Slavko, želim, da ovo što sam ti kazao svakako upotrebiš u raspravi što se momentalno vodi o Tvojem sporu s Bratkom Kreftom..." Drugo pismo (19.10.1952) je napisano ob priliki Janovega imenovanja za izrednega profesorja na Akademiji za igralsko umetnost in je izpoved o umetniškem prijemu, nesebičen izliv mentorja, ki svojemu varovancu odstira poslednje koprene. Takole piše Gavella: “Tvoju i Akademijinu odluku glede imenovanja na Akademiji pozdravljam najtoplije što više smatram je svojim prijedlogom, jer sam ja to riješenje i Tebi i Akademiji predložio več prije par godina. Duboko mi laska što se u svojoj prevelikoj skromnosti nazivaš mojim učenikom... ukoliko je to lačno — ali svakako ako sam ja i najmanje doprinjeo Tvom razvitku bilo je to samo tako moguče, da si Ti 'znao' naučiti, dakle samo preko svoga vlaslitog znanja mogao si se koristiti nečim mojim. Ako razmotrim svoj o sobni razvitak moram u svoju skromnost reči, da sam vrlo malo naučio od drugih a u glavnom crpao iz ošlrog posmatranja ljudi i interesa za njihov život, iz intenzivnog ulaženja u lileraluru i umjetnost i iz svoga prirodnog instinkta za glumački izraz — sve to povezano sa stalnim nastojanjem, da sve te elemente povežem, produbim i fiksiram stalnim pokušavanjem, da svaki umjetnički fenomen, koji bi u sebi zapazio i protumačim — odatle moje stalne teoretske preokupacije. 'Taj poslednji faktor je opet duboko povezan interesom za opče kulturne in filozofske probleme. Kad sam več spomenuo riječ 'problem' moram odmah dodati, da je možda glavna karakteristika svega moga rada baš to, da sam uvijek nastojao u svakoj režiji u svakoj ideji osjetiti problem t.j. nikada se ne zadovoljim šablonom, šemom, manirom i starim iskustvom bili svi ti elementi iz vlastitog ili tudeg inventura — več svaki zadatak rješavati kao nov pokušaj svladavanja materiala, tj. osjetiti ga kao problem (a možda i kao eksperiment). U vezi s formom eksperimenta htio bih još dodati, da nikad nišam kot rede pomišljao na t.zv. ’uspjeh' niti na konkretnupubliku. Uvjek sam sam sebi postavljao kao zadatak i idealni maksimum i idealnu publiku, koja ima da ocijeni uspjeh ili neuspjeh. Kao zdravu protuležu torn idealizmu smatram svoje konstantno nastojanje cijelo režiranje postaviti na bazu glumačkih izražajnih mogučnosti. Moram naglasili, da sam glavne režijske probleme osjetio tek onda, kad sam pokušao djelo i djelove toga djela odigrati sebi na pozornici svoje imaginacije. Pri torn mi je pomoglo opet to, da nišam profesionalni glumač, ukočen i simpliftciran svojom rulinom, tako da sam uvijek režiserski t.j. kritički i estelsko-kritičarski mogao živo i neposredno osjetiti glumački problem... Probudi u svojim dacima umjetnike, nauči ih gledati život izvan sebe i u sebi, poveži ih s umjetnošču u sebi, goni ih da sebi iskreno objasne svaku estetsku reakciju, tjeraj ih da budu svoji ali zato iskreni prema samima sebi, jer če tako biti i... skromni i... samopouzdani, uputi ih da se kane forsiranja uspjeha ali da pri torn imajo otvoreno uho za svaku kritiku jer i iz najprominentnije i najbedastije kritike možeš i moraš čuti jedno vrstu reakcije na svoje slvarenje — neka dakle svoju estetsku svijeslnost tako prošire, da u njoj bude mesta za sve mogučnosti odmjeva na zamišljeno djelo. Ne vjerujem, da postoji neka režiserska tehnika niti režisersko zanatstvo več postoji u našem ’kšeftu’ samo mogučnost razvijanja čovjekove sposobnosti da zna nači pravi kontakt s ljudima u našem slučaju s glumcima, koji znaju bili nosioci naših zamisli. Zato tjeraj svoje učenike da izgraduju sebe ali ne u smislu individualne izoliranosti i prepotencije, več u smislu zdrave kritičnosti prema sebi, intenziviranja vlastitog života stalnim pračenjem samoga sebe ali preko sebe i ljudima i problemima izvan sebe t.j gledajuči i nalazeči u sebi sve individualne momente a svoju individualnost kontrolirati pomoču pokušajo da ju projeciraš u tudu individualnost. Konkretno pedagoški: tjeraj ih da na konkretnom djelu osjete konkretan kazališni problem i da ga riješe iz sebe. — Ti budi i babica kod log poroda i Iječnik za nastranosli i kritičar efekta i prijateljski savjetnik a i to je glavno uzor koji se nameče bez neke nasilne profesorske avtoritativnosti svojim vlastitim znanjem. Nadalje goni ih na šlo intenzivniji študij teoretskih predmeta književnosti i šlo je veoma važno jezika i tudih a i vlastitoga rodnoga..." O Janovem zgodnjem gledališkem delu priča pismo — vabilo Gledališkega odra Narodne čitalnice v Spodnji Šiški z dne 22. junija 1924, s katerim ga vabijo na zaključno čitalniško prireditev in v katerem ga nazivajo režiser Gledališkega odra Narodne čitalnice v Spodnji Šiški. Sledi korespondenca s Pavlom Golio, direktorjem Drame v obdobju 1926—43 in 1945—46 (5 pisnih enot), ki zajema dve uradni obvestili direktorja Golic igralcu Janu — v prvem (20.6.1932) ga zadolžuje za urejanje arhiva Drame, v drugem (25.8.1039) pa ga obvešča, da mu povečuje honorar za vodenje arhiva od 200 na 300 dinarjev, — 1 vabilo in dve zasebni pismi — čestitki, prvo ob petindvajsetletnici Janovega umetniškega ustvarjanja (19.4.1949), drugo pa ob njegovi petdesetletnici (9.8.1954). Medtem ko je slednja običajno vljudnostno dejanje z najboljšimi željami, pa se je Golia pri prvi nadvse potrudil, saj je Jana počastil s temile verzi: 7^ 1 •*F•»—- »A** r— «-L /¿¿o V ¿T~^„ ¿z*. jr -»u<. to /žo J-y~j' 2^ O-Zfc^f Sledi zelo obširna korespondenca z Brankom Gombačem (44 pisnih enot). V poglavitnem gre za Gombačeva pisma, napisana v letih od 1967, ko je Gombač prevzel ravnateljstvo mariborske Drame, do 1984 (39 pisem), ter za 4 Janove skicirane odgovore in za 1 kopijo pisma. Zvečine gre za dogovarjanje v zvezi z Janovimi v tem obdobju dokaj pogostimi režijami v mariborski Drami: še za časa ravnatcljevanja Frana Žižka je Jan postavil na oder mariborske Drame Millerjev Lov na čarovnice (prem. 1.10.1965) in Cankarjevega Kralja na Betajnovi (25.2.1967), pozneje “pod Gombačem” pa še Žmavčev Obisk (prem. 28.2.1969), Drabosnjakovo Igro o izgubljenem sinu (prem. 11.6.1970), skupaj s sinom Alešem Janom Buchncrjevo Dantonovo smrt (prem. 9.10.1970) in Kreftove Krajnske komedijante (prem. 28.3.1975). To je naposled postala Janova poslednja uprizoritev, s katero seje poslovil od svojega odrskega ustvarjanja, potem ko seje zaradi nerazumevanja v lastni hiši — ljubljanski Drami — ni mogel v njej končati svoje umetniške poti (o čemer več na drugem mestu). “V grenkem spoznanju, da ne kot jubilant niti kot slovenski režiser nimam prostora za svojo stilno estetsko izpoved... me je toplo vabilo Drame SNG Maribor poživilo. Zato sem rad sprejel 'Krajnske komedijante'piše Branku Gombaču 20.6.1974. Številno nadaljnjo korespondenco pa sestavljajo vabila na Borštnikovo srečanje v Mariboru, kamor gaje Gombač prizadevno vabil vsako leto skupaj z ženo Vido vse do leta 1984 — kot recitatorja in častna gosta. Eno izmed zanimivejših pisem v Janovi korespondenci je nedatiran osnutek pisma, ki gaje približno leta 1934 ali 1935 poslal Franu Govekarju in iz katerega je jasno razbrati Janovo ogorčenost spričo Govekarjeve ocene Achardove drame Migo, dekle z Montpamasa (premiera 3.10.1934). Janovo skicirano pismo je le odgovor na v zapuščini ncohranjcno Govckarjcvo pismo, v katerem mu je slednji že odgovoril na očitke. Iz pričujočega pisma tridesetletnega mladeniča veje mladostna ognjevitost, prizadevnost v sebi trdnega individuuma, ki neomajno terja pravice zase, obenem pa je pismo tudi drobno pričevanje o Govekarju. Takole daje Jan duška svoji prizadetosti: “V Vašem odgovoru z dne 5/10 na moje pismo pišete, da sem še mlad in eruptiven; kaj pa je lepšega kot sveža mladost, ki ima še vso lepo in grdo stran življenja pred seboj... Če sem Vam v neprespanem razburjenju storil krivico, Vas prosim, prištejte jo moji mladosti in oprostite mi jo. V ostalem priznate, da ste napisali svoje površno poročilo o premieri Migo na podlagi informatorja. 'Na svoje informatorje se zanesem, ker me še nikdar niso informirali napačno.' Par vrst kasneje pa pišete: 'Individualnost vlada vsepovsod, tudi v kritiki, ki dogem sploh ne pozna.' Kako spravili to dvoje v sklad? Skratka: dejstvo je, da poročila — sicer površnega — ki ste ga podpisali v svojem imenu, niste napisali po gledanju s svojimi očmi, temveč po dobljenih informacijah. Kdo so ti informatorji (hči, teta, gospa, gospod ali študent ali visokointeligentni krogi), na dejstvu ne spremeni in tudi opraviči ga ne. S tem pa je podana tudi vrednost takega poročanja... Spričo gornjega moram Vaše nasvete o jezi, razburjenju in zlasti o nemoškosti z vso mladostjo odkloniti... Odkrito povedano: po več kot desetih letih svojega docela uspešnega igralstva bi si človek včasih zaželel tudi drugačnih besed... Tako pa od 'Drugega Brega’ preko vseh velikih in malih nog do 'Orliča' vedno isto: nadarjen, simpatičen, prikupen, vesten in marljiv, zmerom resno ambiciozen, itd..." Vsekakor gre za izjemno pričevanje o Govekarjevem razmerju do svojega kritiškega poslanstva! Korespondenca s Herbertom Griinom obsega le dvoje pisem, izmed katerih je prvo pismo umetniškega vodje Prešernovega gledališča v Kranju, pomanjkljivo datirano samo s 5. marcem. Sodeč po vsebini gre za leto 1952 ali 1953, v njem pa Grün zavrne Janovo prošnjo, naj bi Prešernovo gledališče angažiralo igralca Milana Brezigarja. “Nikar ne mislite, da Vam nalašč kljubujem,” končuje Grün svoje pismo, “prav Vam na ljubo bi najrajši storil, kar mislim, da bi bilo narobe — a tole ne gre. Sicer je Brezigarja pripravljena sprejeti Postojna in menda tudi Celje..." Brezigarja je — to samo mimogrede — potem res sprejelo celjsko gledališče, tam pa je ostal samo od aprila 1953 do oktobra 1954. Sledita dve pismi Bruna Hartmana. Prvo, datirano s 1. sept. 1969 je pričevanje o njunem sodelovanju pri postavitvi Drabosnjakove “Igre o izgubljenem sinu,” ki je 11.6.1970 doživela premiero na odru mariborske Drame. Hartman mu piše o svoji transkribciji in o svoji dramaturški predelavi Drabosnjakovega teksta na temelju Koroškega rokopisnega prepisa. Drugo (8.8.1984) pa je prisrčna čestitka Janu ob njegovi osemdesetletnici. Zvrhano navdušenja, zanosno in vzneseno je pismo — čestitka — Andreja Hienga ob Janovi osemdesetletnici (7.8.1984). Ker je obenem jedrnata in strnjena podoba Janovega gledališkega lika, ga podajamo v celoti: Sjwflövwi lent, __ .mm Vw AAStv Si7, cAr l&Av st? Zcr eY0-z> /rres/c /A ¿c/S /?c?s /rese ¿/¿/¿s/? /ter e e s Ar. r SC7Č0 c/o/a e / s/ts/-/try r*S&g/cy , ¿C^/ra /c/zz t AS/AcSzs- ~ Aa A?cr/ /6 /e-A str A a ye//r A/ /rz s/> cS S/bctS». £ S /e Ar'/ A c? lAcrcScrc/- , AS" sc /sncrS o A/ci ScAts> /si v Sïsgys srre y g / A? sAieeie /z.ccy>'/ey' oAs^cz/cr/ ¿7 Air/ ec/ /b+v/tn/ Az> ly'c//& , //est P s-r'¿ c es A-o-Z /'/r'-^sse^/^ c¿¿?/-0 A&Z/'sesz’ Ay' -yer /o' c/írst^ /i& (Le// £■/Zs S/ecîec¿-/-/csAAt/y- AZ /eyct ¿scssT? c/ssSec./>*? /s/r'A?2y‘ss¿Ps/c-t/P^ rž^c/z// yrce Se/z? / '^ /47 s*. £- t t '/*'--* *-*- *-*- t /¿¿si. <- '7c*-t i ^ J ,, **. 'T' . < . c /jtlS /* «e ™ -4 />>£^¿'0 '>k-Ki-? -!*-jek. ~t?-9 y w 7 v , , A f» Ul. ^ j£\ '/¿bv Sho 'te. ye. j , *%* y¿ -% p ¿~*. t sO^O-J^ f /-®-»*-<¿ ^C^tA^c lisia, tXx "*//* av- \Jh-¿+u*~v-*i t *- 't**^+*^* . ?• ~&u '^■ui f»-AjLstAstsL ÿ*A*4y( t i ! * * «-o ¿ ~h -i <• * /*L*\ 4-Z. ^"t> x+Uß^isxts , s*.€ A.~í* *0u*ts j£*^ertrt, l j c¿^, *-£- >-rt j «^^¿.-«t. ¿«j* j (<^*i /£■ *^'He ¿^ “* ‘v^y*- .**- (r '^^u^xtV-V^^-O $6%SÜ~V — í* ^«n /¿K^ ¿J-C+v1> OÍiJLq í - /V ^ ', ;< ■HtUL M. L+v+st /u^Msfc^trL^L&J sis-*. ¿U, / » jwPlASVQ C* y tlu-duiuo 1 Oj^J, ttptcJd ¿UAS-tlJ-kA 'LeJfUvčti U-tct/T TT 'VvuoC Uc/* . 7 k* JkfluX* jJ-ïton ÿjJrvw* čoux4tuy*-c ¿JA*S&k 'VAudigfi ^¡JLaJUihgfi * ^¿¿Q t ¿L, ¿J jbd¿ Za frkoirC ¿¿figs&Éü* (Sh. ce lÁfffxc^Luje ¿tfcvusjM* Loufjn *xcju tv£* tm ftViifpklíuuJ ¡totA- I'lJUsftojgu.lLdLi U (JsrbgyíyiuÁigjjui^t. i ajLi IjUUili _ oVH-w^ cL^JUi^iM4 Jtu&uMt*- . ^uJU P 'v~rM‘ )U^i^ -V eJ¿Lh*u ¿ >£,-¿u^ // • CAu~tajrÿe*A jhouiLu . 7agtrx* i¿g\uc^n^t ^ Otujuí, ZÍeAoí^ a v f^Jluuíi^u ouxj ox ax^f (O /vuWi u-’ v pu^%icu¿¿j*» ^nu*'u¿ OU* ÛA /Wr| wW, 1uJ^uu!e¿. . Itoh&c^U-^Aj O-ÎaTvC, & ^ VYnjJI ~txí ótrfiuij ¿y* /) tie^t ~t¿c*d-i Ou /Jrrrp ccdjxkvuJhcu 'MJbxi '10k*i/V/ (o¿uJr) >ur)S cUm^duAÏJu ¿iiok^ofpcZuu knvLji**«. ptnjidc,'£¿*X. f* x doéUtx ¿ly-ax-x Ou¿-J fcfljA JUrtàtteh' frrftyi&r™__ 'h^taL aJ¿K ¿iva-c ¿Jcrijy’c. , Oyy ~tuid-l 1 iß^aiuLtyH vilixyx lix£e-< & p fuJÁhJjjaoo ! irv Méli rtr^LOuucuf d^Uo* *lut±L Jlu&A¡ £, h 0>»'W>\U-— ¿¿VIST) l\ . pu-4-tfiQ&*^’ Uvi Ol-^z ird^c£.et^~f- CTS\iumaSj~ 4- V Omeniti kaže tudi dve dopisnici Ivana Mraka iz leta 1923, s katerima vabi Jana na pogovor in k sodelovanju pri neki neimenovani predstavi, in pismo Ludvika Mrzela, po vojni upravnika mariborskega gledališča, ki ga je potem doletela zla politična usoda in ki Janu 15.6.1946 odgovarja na njegovo pismo, v katerem je ta predlagal, da bi kot Hamlet gostoval v Mariboru. No, s Hamletom ni bilo tedaj ali pozneje nič, ravno tako pa tudi ne s kakšno drugo vlogo, ki mu jo je ponudil Mrzel. Janova mladostna gledališka hotenja osvetljuje osnutek pisma, ki naj bi ga bil 5.8.1927 — torej ko mu je bilo 23 let — poslal upravama Narodnog pozorlšta u Beogradu in Narodnog pozorlšta u Skoplju in se takole ponudil v angažma. T%r~ (Tnj^učUiOju^CL. /H 4— ArHajL ^ " ¿»w7e^C^Æs9 ^4««/ c ' c¿rr- S~st*^£- ¿¿»JI o¿*~&*st~ a4- . — ^/<2. cfv^'A. t¿€ ■- «^êr" <***t* <é*. 2^ ^^«*- -^«-*«^»<Ä~p^ , i'2»Vi£wßo— ^ ^CL. '^IsryjaLS&c*. . 1^7’’ £*u£~*t^ Átr-cJ/íe*. v^V <£-~c- -Zj*_ . - '2/~'¿M-tS er ’-¿í- vT; ~***~r*!^*, 52£p¿fa~«f-**- * ;^- ¿-v~y*~ sfs£<3fis' -o- _ fu^ôm^yOL. J*. ^^D-€~4rT~u*- , -^e^- ^/t- / ^c- ,..v.c~- ^'®' ~ ■&J£. o¿e¿ac. ~ o V7" A&Cr A*eaí&er£e¿to¿&t+- fc*A*++*veJÍ^ : V/ ÆsteAZ [K**4'ùr£. /&&axj JÇ. Vam» Céoi~<«. -yu, Ay~J^£+Jy£«-y ¿Ä. f^Xyÿyt'ÿyC+ÇjB^ . •$^¡9~<_ÚkA&U<_ jfe. S*^ü*£v¿/t S&fctrO- 0¿*y>*p~ X***'' ‘ ^ ^®- ¿ÍÉ*m¿¿ S^Cry*^f' *y~*'&-°&***&~ V- v2¿fcrr^. 0¿4**~’ ( ttr J** <£o~*yk**+^y&*rù) A*?.,\jb*ÿym&ÿ ' ' y¿~L. ^M-yrtZi^haXIc. * ^°€. yyy~yJtZ**--rlZ* -»»t, ^í-a-e-fe^ó. - Ä ím, >^^** •/•*»*■ y« *v<- -d-cr^cZííyyrx^S, ^Ly> ^^tyt^^ZL yt*^*-yj-tr~c¿c&£--, '5r¿~- ^vwt-^yi*y**Átr&-&eXi,atX ZyS*y*yf'rt/£v-o-v-etX. ■*’ ■$*, ^fri& y** ¿. Zi¿é¡iX/y>í¿iXk<7-/ í^fcy^i&cyČ yrHyr^cX- **/¿y*f sO¿0-£y£y . ^M^uZol. /CXtyOÍyy -y^yriye. ****rÉ¿Íc~t*f ¿J Vt* >^<2^»!^“ ar^Jj^ g "* ~‘ •<ÍyC^ •**■+-* '*^Y**c*edžxjts£ . >¿?Y2¿y%y*y<>-? «y-***** v /i/y V ‘ ^ ‘ ✓ . y>*x> . «-— ' ’ , ««.-i/*» /t YVY^ ^W— s+*y+y,'¿3ty f/j % ^ íT^ 'fi'tysi f-Çy Züc^ry.-^ÄJt v/?«- ñJAJr&LJ^xz. -¿e. ti-c'-áh. Zyyßyf,_ /%,<£, -u-'-ç^t/y ,.<7ytyyr £cyeyy*i,y y *riZ-£si~ O* /lyt^GcYyiytyZ^ -*•*■» - ^ a¡¿srs4 A*y%y<-yteA/y- '"^T~ ZZZZ. ¿íZa~*y-#~, ¡y¿u*y¿Zty >~yy 4*ytUy yi^JrS^X. -yf.-oX'-Zy ¿'erXo,r Y^>„c ^LZyyy" °^* -ifif 'Ç syty^Jyfa,. /-^ trïafc&yX. ¿y, ¿fyyr y.tyJ v^lV/A • ^ tyxZy* yfXiety Cyjyt »V« ^yyiyc/'cyxy^/'^y / í7 ----------j/-. ----- • _ - . *• * Pismo tržaškega igralca Staneta Raztresna z 20.11.1973 je izraz zahvale in hvaležnosti učenca svojemu vzorniku in učitelju. “Hvaležen sem Vam,” pravi Raztresen v tem pismu, “za vse 'zaslrupljenje’ do lepe, tehnično in čustveno lepe slovenske besede, ki sem Vam jo kot začetnik 'kradel' prav z ustnic, ko sem Vas poslušal kot gledališki vajenec na 'šmirbodnu', kakor smo v šali to naše prisluškovanje imenovali. Naj Vam ob mojem jubileju s temi skromnimi priznanji izrazim vso mojo hvaležnost in zahvalo...” Nadalje naletimo v korespondenci na Janova pisma (11 pisnih enot) namenjena Drami SNG in naslovljena bodisi na upravo, Umetniški svet, Gledališki svet, direkcijo, vodstvo Drame, Svet Drame in ravnateljstvo Drame: obsegajo obdobje od 1925 do 1976. Pričenjajo z Janovo prošnjo za povišico iz leta 1925, naslednji dopisi pa zadevajo burne dogodke v ljubljanski Drami v njenem povojnem obdobju, Janove spore z dramaturgom Bratkom Kreftom, njegovo prvo in drugo razrcšnico, njegovo nekajletno nerežiranje v Drami po upokojitvi, njegovo nikoli izpeljano poslovilno režijo in zaplete okoli neuresničene režije Lepe Vide ob stoletnici Cankarjevega rojstva. Dve njegovi tovrstni pisni izjavi (iz leta 1952 in 1953) smo prikazali že pri korespondenci z Bratkom Kreftom. Tema sledi 10.5.1961 napoved Janovega dokončnega umika s položaja direktorja Drame SNG v Ljubljani. Takole pravi med drugim v svojem zagrenjenem pismu Umetniškemu svetu: “14.dec.1960. sem prosil upravnika in družbene organe gledališča, da na osnovi javnih obtožb režiserja 'Sna kresne noči’ uvedejo postopek proti meni. Menim, da niti uprava SNG, niti GS niti politična organizacija, katere član sem do danes, niso jasno zavzeli stališča do teh obtožb. Se do danes nimam odgovora na mojo zahtevo. Dr. Kreft pa Še vedno dodaja svoje izmišljene inkriminacije o moji politični denuncijaciji itd. /glej pismo upravniku SNG/. Vse kaže, da bom moral na sodišču iskati zaščito. Vse to in še nešteto drugih dnevnih težav in razočaranj in vrh vsega še brc je vplivalo na moje zdravje. Umetniškemu svetu Drame in posebej dramaturgu Lojzetu Filipiču se iz vsega srca zahvaljujem za sodelovanje. Veliko bitk smo dobili, veliko izgubili — a tako je življenje. US in upravi SNG sporočam, da se bom navzlic vsemu resno prizadeval, da bi v kakršnikoli obliki še naprej sodeloval pri umetniškem obrazu naše Drame. Upam, da mi prilike ne bodo onemogočile le dolžnosti in pravice. Vaš Slavko Jan” V svoji odstopni izjavi, ki jo 1.6.1961 naslavlja na Slovensko narodno gledališče Ljubljana, pa polega že navedenega v prej omenjenem pismu Umetniškemu svetu Drame pravi tudi tole: “...Pred nami je prelomnica v razvoju gledališkega življenja na slovenskem. Nova vsebina in oblika sta tudi naši Drami nujna. Pri predlogih Drame za to novo usmeritev sem z vsem prepričanjem sodeloval in se tedaj z njimi strinjam. Zdi se mi pa, da sem generacijsko in vsebinsko po svojih dolgoletnih soustvarjalcih toliko vezan na dosedanjo obliko, da bi mi bilo človeško težko zarezati povsem nove brazde za rast novih oblik in novih ljudi..." Pismo Direkciji in Umetniškemu svetu Drame z dne 9.1.1964 izraža Janovo prizadetost spričo prezrtosti, ki je je po svoji upokojitvi kot režiser deležen od vodstva Drame. Takole piše: “...15. junija 1963 sem poslal tovarišu direktorju sledeče pismo: Rad bi si bil na jasnem, kakšna je, ali kakšna bo oblika mojega sodelovanja z Dramo SNG. Mučno mi je, ko mi to vprašanje postavljajo gledališčniki po Jugoslaviji, pa tudi obiskovalci Drame. Še bolj mučno mi je, ko mi ga kot svojemu podagogu postavaljajo študentje, ki naj se na praktičnih primerih prepričujejo o vrednosti sistema vzgoje. Ob 'rotaciji', oprostite, da rabim to današnjo besedo — ko sem zapuščal pred dvemi leti vodstvo Drame, mi je GS po svojem predsedniku sporočil, kako z veseljem sprejema pripravljenost, da bi še vedno sodeloval v Drami SNG. Mislim, da je pisal iskreno. — Po nekajkratnih vaših inicijativah in predlogih za sodelovanje, izraženih meni osebno, pa tudi javno in po kar stalnih odlašanjih o konkretnih zaključkih ne zamerile, da danes pričakujem jasnih stališč. Morda je v Drami le nekaj koščkov mojega dela, ki opravičujejo to pismo. Jasnih stališč do danes ni. Razvlečeni razgovori, kakršni so bili, me niso mogli prepričati o resnično zaželenem sodelovanju, pa mi ne preostane drugega, kot da prekinem te razgovore. Tako pa je, po sili razmer, likvidirana tudi moja zakoreninjenost in povezanost s hišo v kateri sem nepretrgano delal od avgusta 1923..." Ob tem pripomnimo, da je Jan leta 1964 spet začel režirati v ljubljanski Drami (glej tudi pisma Štihu). Nov protest ljubljanski Drami pa je naslovil 13.10.1973, ko mu Drama v zvezi z dogovori za svojo in ženino (Vide Juvan-Jan) poslovilno predstavo v Brechtovi Materi Korajži predlaga preložitev le-te na prihodnjo sezono. Tako Slavko in Vida Jan skupno zavrneta preložitev in sc sploh odpovesta svojemu odrskemu slovesu: “...Lepa hvala Svetu drame in ravnatelju J. Šenku, ko sta se na seji Sveta Drame 28.9.73. strinjala, da proslaviva svoj delovni praznik, kakor sporočate v dopisu 58/73/74 z dne 2. oktobra. Na ta dopis odgovarjava skupaj. Odločili ste se, da preložite ta praznik na naslednjo sezono, med drugim tudi zato, ker imate v tem trenutku problem tudi v lem, ker je v ansamblu več igralk, ki se zanimajo za interpratacijo Matere Korajže. Za katero vlogo, ki je velika in glavna ni po več kandidatov in ali je to vzrok, da komad ne more biti uprizorjen? — V dogovoru z ravnateljem in dramaturgom 9.2.73. sta bili in to povdarjava, predvideni dve enakovredni zasedbi glavne vloge — med njima podpisana upokojenka. Upajmo, da je pri večini članstva zasidrana le žlahtna miselnost, da je poglavitna skrb čim višja vrednost vsake uprizoritve. Da bodo odpravljeni vsi morebitni nesporazumi glede jubilantov, ki jih imate, kot pravite, v dopisu že dva in verjetno še enega v letošnji sezoni /citirano iz vašega dopisa/, se kot avtohtona člana Drame zahvaliva za vašo odločitev o preložitvi. Saj je račun brez krčmarja. Ta odločitev je samo z vaše strani bila sprejeta in sporočena ’po toči’, z nepopravljivo zamudo in šele kot posledica protesta zapisanega 6.9.73. Ta protest pa ni bil poslan zato, da bi kot svetopisemski Lazar moledovala za drobtinice z bogato založene današnje dramske mize, pač pa kot dokaz in posledica nesprejemljive resničnosti in vašega ravnanja. Zadoščenje imava v svojem delu. Drami SNG želiva veliko uspehov! (Vida Juvanova) (Slavko Jan) P.S. Čudno, da se med številnimi dolgoletnimi sodelavci — starimi in mladimi — niti med vodstvom po 9.febr. vse do včeraj, ko je prišel na obisk predsednik Gledališkega sveta SNG, ni našel človek, ki bi bil dovolj možat in nama pravočasno natočil čistega vina.” Zapletlo pa se je tudi pri Janovem zadnjem načrtovanem projektu, Cankarjevi Lepi Vidi ob stoletnici Cankarjevega rojstva. Jan, ki seje z gledaliških desk po neuspelih dogovorih z matično gledališko hišo poslovil s Krajnskimi komedijanti v mariborski Drami, je režijo Lepe Vide sprejel s pridržkom in s pogojem, da mora imeti prireditev širši družbeni pomen, ki bi presegal okvire Drame in obenem ne sme veljati za njegovo poslovilno predstavo. Zato se je po drugačnih odmevih iz Drame sklenil odpovedati tej predstavi. Takole je napisal Svetu Drame: “Javna obrazložitev, kakor je napisana v Deluz dne 19.9—včlanku ’ Kaj pripravljajo za zaveso', ki piše o pomenku v ravnateljevi pisarni ljubljanske Drame, kjer je kratke oznake posameznih del iz repertoarja podal dramaturg Janez Negro, kaže dogovore o uvrstitvi Lepe Vide v repertoar izkrivljeno in neresnično in zavaja javnost o moji poslovitvi od aktivnega odrskega dela. Zato sporočam, da trenutno prekinjam z režijsko obdelavo Lepe Vide, katere notranja vizija je bila z ureditvijo besedila in črt, ter na osnovi številnih študij in razprav, zlasti D. Moravca. F. Koblarja, D. Pirjevca in še drugih, tako rekoč že pred zaključkom. Prekiniti je treba že konkretne razgovore za scenografijo z Melito Vovkovo, za kostume z Mijo Jarčevo in z B. Demšarjem nehali iskati glasbenega sodelavca. V situaciji, v kakršni sem se znašel, sta mi ustvarjalni polet in veselje zamrla in bojim se, da ne bi mogel režije dokončati. Odpira se že pozabljena rana. Toplo se zahvaljujem Svetu Drame, posebno njenemu predsedniku, ki se je edini z odkritosrčno in zagnano vnemo iskreno trudil, da bi se odnosi med Dramo SNG in menoj normalizirali." Jan pa je potem vendarle sprejel režijo omenjene Cankarjeve Drame in jo vodil do znanih prostorskih, kadrovskih in časovnih zapletov, ki so uprizoritev naposled onemogočili. Drobno pričevanje o Janu igralcu je čestitka Mile Šaričeve ob Janovi sedemdesetletnici (25.2.1974). “Še te vidim, ” mu piše, “kakšen si bil ob svojem prvem nastopu: Mladenič v Azazelu — kako si stopal dvignjenih rok z vznesenim pogledom, in slišim suvereni bronasti zvok glasu. In lak si hodil naprej po težavni poti, le da brez zunanjih gest — a vznesenost je bila v duši. Slava Ti, dragi Slavko, zdrav bodi in srečen v zavesti pošteno opravljenega življenskega dela. Od srca..." Zanimiva so 4 pariška pisma Draga Šege (1951 do 1953), v katerih Šega slika francosko gledališko sceno, in dramsko knjižno ponudbo. V prvem pismu z dne 10.9.1951 se v svesti si vsega neprimernega za domači oder zavzame za Anouilha, Salacrouja in deloma Sartra, o katerem pravi med drugim tole: “... Kljub vsem pohujšanjem, ki ga vzbuja njegovo ime in kljub raznim pridržkom, ki jih imam tudi jaz do nekaterih Sartrovih stvari, mislim, da bi lahko mirno pri nas uprizorili njegovi drami 'Huis clos’ in 'Morts sans sepeltura'...” Ob koncu pisma pa se Šega posveti še domačemu gledališkemu prizorišču in se takole razpiše o Kermaunerjevi kritiki Cankarjevega “Pohujšanja” v izvedbi ljubljanske Drame (in v Janovi režiji): “V 'Novem svetu’ sem bral odlično razpravo in prav tako odlično oceno 'Pohujšanja' izpod peresa Tarasa Kermavnerja, ki jasno dokazujeta, da fant nima nobenega pojma ne o Cankarju, ne o dramatiki in ne o teatru. Ze itak zmešane poglede na Cankarjevo 'Pohujšanje' je zdaj čisto do konca zmešal in zavozlal in jih zabelil še s svojimi neslanostmi, tako da se noben vrag ne bo več spoznal. Vprašanje realizma v umetnosti hoče splanirali z vprašanjem timofejevskega propagandističnega utilitarizma (velik junak — tri leta po kominformi!). Toda njegovi neumnosti človek še ne bi toliko zameril, če ne bi bila neumnost tudi nesramna. Severju in Simčičevi očita častihlepnost, ker sta prevzela vlogi Petra in Jacinle. Toda, kaj bi potem šele mi lahko rekli o njem, ki si je popolnoma nepoklican in nevprašan začel brisati svoj smrkavi nos v Cankarjevo suknjo in mu zviška svoje kratkovidne pameti začel deliti nauke o njegovi nemoralnosti. Če je ostala v naših kulturnikih še senca kakega zdravega temperamenta, potem mislim, da bodo Ti izlivi, ki so po nerazumljivi logiki zašli v 'Novi svet’, našli tudi svoj primeren javni odgovor..." Zanimiva je tudi Šegova primerjava vloge gledališča v francoski in slovenski družbi v pismu z dne 23.1.1952, v katerem med drugim pravi: "... Seveda niso vsa gledališča dobra, vendar je takih gledališč, ki so čisto zanič ali ki so slaba, relativno malo; konkurenca ja namreč huda in selekcija je ostra, tako da listo, kar ni življenja sposobno, kmalu propade. Tu mislim predvsem na čisto teaterske in igralske kvalitete, kar se tiče repertoarja, je stvar skoraj obrnjena: diktira ga ne umetniški vodja, ampak blagajna. Tako sva torej videla nekaj predstav, ki so bile v resnici odlične in ki bi jim tudi največji dlakocepec ne mogel kaj očitati, medtem ko sami komadi niso bili bogve kaj: precej povprečni in zmešani. Vendar tudi pri teh pogosto slabih komadih najdeš nekaj, česar pri nas tako zelo pogrešamo: dramatiki namreč poznajo in obvladajo svojo obrt. Komad, ki nima dramatskega ’sex-appeala' sploh ne more na oder. To pa je druga, pozitivna plat te trgovske selekcije..." Korespondenca z Janezom Šenkom obsega 13 pisem (9 Šenkovih in 3 Janova) v času od 1971 do 1976. Gre za uradno dogovarjanje med ravnateljem Drame Šenkom in Janom kot režiserjem v zvezi z Janovo režijo Sevastikoglujeve drame Smrt kraljevega javnega tožilca, njegovo nesojeno poslovilno predstavo (o čemer glej tudi pisma med Janom in SNG Dramo) in v zvezi s ponesrečeno zamislijo Lepe Vide. Značilen in ilustrativen je tale Janov zagrenjen pogled na svojo gledališko in režisersko usodo, izražen v pismu s 6.9.1973, ki zadeva njegovo poslovilno predstavo: “Začuden sem spoznal in ugotovil, da je nevljudno in cinično ter s prezirom pozabljen predmet Brecht — M. Klopčič — S. Jan — Vida Juvanova. Vidim, da je na tiho brez vsakršnega sporočila izničen dogovor in dana beseda. Način postopka zame ni sprejemljiv. Končno vidim, da ne kot jubilant niti kot slovenski režiser nimam prostora za svojo stilno-esletsko izpoved, niti nisem potreben v smislu vabila aktiva ljubljanskih komunistov za pomoč Drami, javno sporočenem pred meseci v časopisju. Prostora pa tudi ni za delovni praznik in za slovo od dela. Vrata Drame so se mi zaprla. Stojim in razmišljam, pa se ne morem znebili vtisa, da se Štihovo pokončevanje ’tradicije’ nadaljuje. Situacija Janeza Cesarja je dobila dvojčka; eksodus Staneta Severja se širi. Vidim koliko praznih puhlic je pri nas in danes zdeklamiranih o vrednosti in pomenu človeka, o spoštovanju in priznavanju njegovega dela." Naslednja obširnejša celota v Janovi korespondenci so pisma Bojana Štiha (9 pisnih enot) in 6 kopij ali osnutkov Janovih pisem. Pisma datirajo v letih od 1963 do 1984 in predvsem pokrivajo Štihovo ravnateljevanje v Drami od (1961 do 1969) ter Janova prva leta pokoja in delovanja le še na AGRFT. Kakor je razvidno tudi iz drugih zapuščinsih virov je Jan nadvse prizadet doživljal svojo triletno režisersko ’abstinenco’ in to je tudi jedro njune zgodnje pisne izmenjave. V prvem pismu z dne 15.6.1963 terja Jan jasnih stališč do svoje vloge v Drami. V pismu z 9.1.1964 izgubi potrpljenje in ob koncu pisma zapiše: "...Razvlečeni razgovori, kakršni so bili, me niso mogli prepričali o resnično zaželenem sodelovanju, pa mi ne preostane drugega, kot da prekinem te razgovore. Tako pa je, po sili razmer, likvidirana tudi moja zakoreninjenost in povezanost s hišo, v kateri sem nepretrgoma delal od avgusta 1923." Vendar pa so se njegovi razgovori s Štihom vendarle nadaljevali po Štihovem pismu s 17.4.1964, v katerem mu slednji osvetli objektivne okoliščine, ki so pripeljale do Janovega nerežiranja. Takole mu med drugim piše: "...Priznati pa moram, da sem ob prevzemu ravnateljskih dolžnosti v Drami želel realizirati nekatere svoje zamisli tako v pogledu repertoarja, kakor tudi v pogledu izbire režiserjev in zasedb igralcev. Zato sem poskušal v prvih dveh in pol sezonah izvršiti kritičen pregled režijskega in igralskega kadra, ugotoviti njegove realne zmogljivosti in hkrati s tem poiskali poiskati nove mlade sile, zlasti na režijskem področju. Tem novim silam sem želel odpreti pot, smatrajoč, da mora gledališče stalno obnavljati svoje kreativne sile. Prav tako pa sem želel znova pritegniti v delo SNG Bojana Stupico. Zaradi vsega tega in pa zaradi nenadnih sprememb repertoarja, v zvezi s posameznimi boleznimi in drugimi nesrečnimi naključji, nisva mogla najinih razgovorov premakniti z ravni preliminarnih kontaktov. To mislim, da so bili edini razlogi, ki so v določenem smislu začasno prekinili Vaše delo v ansamblu Drame SNG..." Temu pismu je naglo sledil dogovor in Jan je že pred koncem leta začel z režijo Millerjeve drame Po padcu (premiera 4.2.1965). V naslednjih pismih gre spet za dogovor v zvezi z Janovimi naslednjimi režijami, ki jih je imel v Štihovem obdobju — do junija 1969 — potem še 4. Nov zaplet med njima pa je povzročil kulturni večer v hotelu Slonu, ki ga je Štih pripravil in vodil z njim in ženo Vido Juvan. V korespondenci je ohranjen osnutek Janovega ogorčenega pisma, ki gaje poslal Štihu po pogovoru in v njem nebrzdano dal duška svoji stari bolečini. Gnevno mu piše tole: “Povsem nesprejemljivo je zame to, da smo nocoj ob večerji obšli 9. okvirno vprašanje na razgovoru (Kako sta doživljala svojo slovensko bit in vlogo v slovenskem gledališču? — op.p). Zame in mislim tudi za Vas je bilo to eno od ključnih vprašanj najinega nastopa. Na to ključno vprašanje sem jaz zidal to, da povem svojo gledališko izpoved, svoje iskanje v slovenskem gledališču. To iskanje je bilo tudi iskanje in delo mojih sopotnikov, od Otona Župančiča do..., ki so za slovensko gledališče opravili veliko več kot Vi, ki ste s svojo ignoranco ali zgovorno nadutostjo manipulirali z mojim delom in delom drugih umetnikov (Cesar, Sever). Saj ste ob prevzemu direktorja Drame SNG 1962 z neverjetno nonšalanco preskočili vse moje igralstvo in režiser sivo. Z lažnivimi vabili na režiranje (Kralja Leara) ste skoraj dosegli to, da bi bil kot gledališčnik umetniško mrtev. Če ne bi takrat bil vabljen na režiranje v Sarajevo... bi tudi bil. Bi si šteli to v zaslugo za razvoj slovenskega gledališča. Cesarjevo umetniško potenco ste oblatili do te mere, da je v zagrenjenosti in osamelosti odšel. Severja ste opečatili kot amaterja. Od kje ste si vzeli vso to drznost? Zakaj ste vrstni red vprašanj spreminjali? Kako ste mogli preskočiti 9. vprašanje? Nedopustno ste manipulirali z menoj in Župančičem in z vsemi, ki so doma in povsod po svetu nosili bandero čistega slovenskega teatra. Ta manipulacija z menoj ni bila prvič. Veliko si dovolite. Brezmejna je Vaša nadutost. Zelo mi je žal, da sva z Vido stopila v kombinacijo Vaše bolestne težnje, da ste povsod prvi in rešitelj; ko pa služi vse to Vašim ozkim osebnim, a pretiranim ambicijam in koristim... Govorili sle o povzetku razgovora, ki ga boste pripravili za Delo. Mojih izvajanj ne dovolim nikjer priobčiti, ker niso celovita in tako ne morejo izražati mojih avtentičnih pogledov.” Zadnjo iskro, ki je preskočila med njima, pa izpričuje Janovo pismo Štihu z dne 19.8.1984 (ohranjeno v osnutku). Gre za Janov odgovor Štihu na njegovo repliko, priobčeno v Delu kot odziv na Janov intervju z istim časopisom ob njegovi osemdesetletnici, v katerem je med drugim povedal, daje “ko se je leta 1961 sam razbremenil vodstvenih funkcij v Drami — tedanje vodstvo nanj pozabilo kot na igralca in režiserja”. Štih mu v repliki naniza šest režij, ki jih je Jan imel v Drami pod njegovim direktorovanjem. Jan pa v pričujočem pismu vztraja pri svojem in poudari dolg ustvarjalni premor, ki mu je bil vsiljen. “... Vsak pazljiv bralec,” piše Jan, “je pa lahko tudi po Vaših zapisih točno ugotovil, da ste za dobo dolgih treh let (1961 — 1965) pozabili na režiserja. Več kot 3-letni izpad gledaliških snovanj pa je gotovo boleč. Da pa smo gledališčniki občutljivi, pa vidite tudi sami.” Ustavimo se še ob pismu — čestitki Vilka Ukmarja ob 25-lctnici Janovega umetniškega ustvarjanja, zapisani v vzvišenem slavnostnem jeziku 19.4.1949. Takole mu vošči: £9 . /če. oIaaaL Gc^c. ^ ^yC. ~Žč>s '^e<^ SL+^r- • c^Ct-c ^ i>C« j ^/io- 0-oC C^cT", csZ&sKsCi ‘~7 J? a~š 'če- epfe^o / 6^7 . /Č^cJiza? --- __ /W cde^Čo v***6*ee^9 /fct, /*<■<* /r. Omenimo še korespondenco med Janom in Združenjem dramskih umetnikov Slovenije. Med njimi zaslužijo posebno pozornost Janovo pismo z 22. sept. 1971, ki je apel društvu, naj se posveti reševanju slovenske gledališke problematike in predvsem nevzdržnih razmer v ljubljanski Drami, njegov protest z dne 31.10.1972 zoper podelitev nagrade ZDUS-a na Borštnikovem srečanju mimo uradne žirije, katere član je bil, in predlog izvršnemu odboru ZDUS-a, da ga le-ta predlaga za Prešernovo nagrado “za izjemno umetniško raven celotnega življenjskega dela”. (17.10.1979) “Ne vem sicer," pravi v apelu, “če in v kolikšni meri se je Društvo posvetilo temu vprašanju, ne vem tudi, v koliko se je sekcija Društva v Drami prizadevala, vem le, da je po moje prišel čas, ko mora Društvo posredovati, da se tok dogodkov, kakor so se razrasli v Drami in okoli nje, zaustavi in da se pristopi k strpnejšemu in kulturnejšemu reševanju vprašanj, morda celo vprašanju obstoja Drame in njene veljave, morda tudi eksistence njenih članov. Akcija bojkota režiserjev je prav gotovo izraz enostranskih pogledov na kulturno snovanje, ki nikakor ni v prid gledališkim iskanjem našega časa... Čas je, da bi začeli celiti rane, ki so bile (Cesar, Sever) in začeli preprečevati, da se ne odprejo nove in da se stanje, ki je dovolj kritično, ne poslabša..." V protestu v zvezi s podelitvijo nagrade ZDUS-a na Borštnikovem srečanju se takole pritožuje nad neupoštevanem uradne žirije, katere član je bil skupaj z Miro Danilovo: “Na prošnjo predsednika tov. Janeza Albrehta sem pristal da sodelujem s tov. Miro Danilovo pri letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru z nalogo, da izbereva in določiva nagrado za najboljšo ansambelsko igro, to se pravi nagrado, ki jo podeli ZDUS. Dobro mi je znano poslovanje Borštnikovga srečnja, bodi kot bivšemu članu in podpredsedniku Glavnega odbora, bodi kot lanskoletnemu predsedniku žirije. Postopek pri odločitvi in o podelitvi nagrade letos je vreden ostrega protesta. Mislim, da Društvo ni vseskoz načelno, pravilno, niti dovolj jasno zastopalo svojih pravic, pa tudi pravic svojega delegata. Kol zastopnik ZDUS-a in osebno sem bil na koncu v tako smešni in sramotni situaciji, kot ne v vseh petdesetih letih svoje gledališke dejavnosti. ZDUS bi moralo po mojem z vso veljavo, pa tudi načelno stati za samostojnostjo odločitve, to se pravi za sklepom, ki sva ga po pregledu in po oceni vseh predstav s tov. Miro Danilovo 29.10. sprejela in ki sem ga jaz tudi že podpisal. Nagrado za najboljšo predstavo sva namenila in to soglasno drami SNG iz Ljubljane za Moličra. Če so se — zaradi kakršnihkoli zatikov!—pokazali načelni ali praktični nesporazumi ali nejasnosti med zastopstvom ZDUS in žirijo srečanja, bi bilo po mojem edino prav, da se v taki nerazčiščeni situaciji letošnje nagrade ZDUS ne podeli. O situaciji, potem, ko sem svojo dolžnost opravil in odpotoval v Ljubljano, sem takoj telefonsko opozoril predsednika tov. Albrehta 30.10. ob 13,30, torej o situaciji, češ da so mišljenja, da o nagradi ZDUS ni upravičen samostojno odločati. Zvečer sem v TV dnevniku slišal, da je nagrado ZDUS podelil drugi predstavi, ki ni bila v skladu s sklepom Mire Danilove in menoj. Mislim, da Društvo ni dovolj branilo svojih že uveljavljenih pravic in da me je kot svojega zastopnika zapustilo in izpostavilo na nasmeh kot nekakšnega vrinjenca in odveč strokovnjaka, ki ne ve kaj dela, ko se devet dni potika po Borštnikovem srečanju. Protestiram. Kdo si lasti pravico izbrisati moj podpis?!" Predlog Društvu, naj ga le-to predlaga za Prešernovo nagrado, pa je faktografski pregled njegove gledališke ustvarjalnosti. Takole vleče črto pod svojim življenskim delom: “V Delu z dne 13.10.1979 sem bral Razpis Upravnega odbora Prešernovega sklada SR Slovenije. Ko berem ta razpis se mi zdi upravičena misel, da me Združenje dramskih umetnikov Slovenije lahko predlaga za Prešernovo nagrado za izjemno umetniško raven celotnega življenskega dela. Zdi se mi, da moje več kot petdesetletno delo pri oblikovanju, zorenju in uveljavitvi slovenskega gledališkega izraza doma v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu to zasluži. To utemeljujem na kratko: Sem igralec, režiser, pedagog in organizator. Odigral sem v ljubljanski Drami 300 vlog, režiral sem 65 dramskih tekstov in to v Ljubljani, v Trstu, Mariboru, Kranju in 13 v vseh drugih naših republikah. Uveljavil sem po Jugoslaviji zlasti Cankarjeve Hlapce, ki so bili uprizorjeni v Narodnom pozorištu u Beogradu, (1953154) v llrvatskem narodnem pozorištu v Zagrebu (1960161), v Narodnem pozorištu u Sarajevu (1963/64), v Hrvalskem narodnem kazalištu v Osijeku (1967168)... Veljavo slovenske dramatike z Ivanom Cankarjem so v svetu afirmirale moje predstave z nastopom Hlapcev v Parizu (1956), v Varšavi in Lodzu (1957), v Moskvi in Rigi (1969). Kako izjemno široko priznanje Slovenskemu narodnemu gledališču kot tudi dramatiki je to bilo po vsem svetu nam priča izredno številna bibliografija mojega dela, ki je zbrana in napisana po Veri Visočnikovi in je tiskana v 3/4 številki Scene, Časopisa za pozorišnu umetnost — glasilu Sterijinega pozor ja v Novem Sadu, maj—avgust 1976. Študijo Slavko Jan kot režiser je napisal dr. Marko Marin in je izšla v Sceni, št. 2 Časopisa za pozorišnu umetnost v Novem Sadu za marec—april 1978. Kot pedagog sem bil v svojstvu rednega profesorja na AGRFTV 20 let, vmes rektor akademije. Ravnatelj ljubljanske Drame — v času, kot pravijo, njene 'zlate dobe’ — sem bil 11 let. Bil sem 20 let član glavnega odbora Sterijevega pozorja v Novem Sadu, bil sem glavni selektor in večkrat član in predsednik strokovne žirije Pozorja. Tu sem prejel tudi dve nagradi in dve priznanji za posebne zasluge za napredek gledališke umetnosti in kulture (zadnje 1976). Bil sem pri ustanovitvi Borštnikovega srečanja v Mariboru, nekajkrat član strokovne žirije; dobil sem Borštnikov prstan 1974. Bil sem pri ustanovitvi sklada S. Severja in dvakrat predsednik žirije tega sklada. Dobil sem I. nagrado vlade FNRJ 1949. Dobil sem nagrado ministrstva za prosveto SR Slovenije za režijo Hlapcev 1948. Dobil sem posebno priznanje Narodnega pozorišta iz Sarajeva. Dobil sem Red zaslug za narod z zlato zvezdo (1975). Nagrade Prešernovega sklada nisem prejel... Tovariš predsednik, ne zameri nadlegovanju...” Kakor je razvidno iz drugih zapuščinskih virov, jc združenje Jana v resnici predlagalo za Prešernovo nagrado in la jo je tudi dobil. Obsežna je tudi korespondenca s Franom Žižkom, saj zajema 15 pisnih enot, prav vsa pa datirajo v obdobju Žižkovega ravnateljevanja v mariborski Drami in zadevajo Janovo režijo Millerjevega Lova na čarovnice (premiera 1.10.1965) in Cankarjevega Kralja na Betajnovi (premiera 25.2.1967) v mariborski Drami. Sicer pa pisma obravnavajo organizacijsko tehnična vprašanja konkretnih režij ter vprašanja repertoarja in zasedb. V korespondenci z Otonom Župančičem je ohranjenih nekaj uradnih dopisov Župančiča kot upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani članu Narodnega gledališča v času od 1931 do 1939 Slavku Janu, v katerih ga obvešča o gaži,povišicah, mnenjih ministrstva prosvete, o izidih njegovih prošenj za napredovanje itd... Tem sledi pismo, ki ga je Župančič pisal Janu le malo pred svojo smrtjo, 19.4.1949 ob Janovem jubileju (25-letnici gledališkega dela). Pismo je strnjen odsev Janovega gledališkega lika v očeh njegovega domala najkompetentnejšega sopotnika. Takole piše Župančič: yj-fïù*> (ÍWj/ tí ^ÓUU^7 *b/* oiA^y^ *»j¿> , ^y,y'y* «ysc¿/sx ^ y?^w < ^y^s /áJ6> oí^aj '-yi,/* oÍAjji . yj^rLx) ^ *&>€4*oc.-ÚAá U^ K¿> /W rn, *¿ nv&r€*** ''«r**l . * . . * f\ ., ' )T /¿S *MsO{a^\j ¿¿1 MlJÿ. oVlMU^^ J ^ A4J¿ítí cM\ ytv-i*l / '^0> ■^Kj'/tA^t-, ~*^a ¿e ^mím/:y. ^J^V^*yyy\ Ks*if <^c. \ií cra^L¿J^ v chKj/t0 k&icK ^ i*jUo4vi Â^»ÿ-&>re«^e,y /^y^A^c^^jjtlUtJcu **■/*x^U^J^dz^TeLiJuk -yi^.^r/f -J ¿UtXj^ . Poleg podrobneje predstavljene, deloma komentirane in citirane množice Janovih dopisovalcev in naslovnikov, ki smo jih razvrstili po abecednem redu, moramo ob koncu tega pregleda vsaj z besedo omeniti še vse tiste, ki bi si kot znamenita imena zaslužili uvrstitev v ta zapis, pa smo jih zaradi prostorske omejenosti same številke Dokumentov in zaradi manjše vsebinske tehtnosti od predstavljenih prihranili za končno omembo. Ce se najprej omejimo na slovenski kulturni prostor, so Janovi doslej neomenjeni dopisovalci še tile: Janez Albreht, Filibert Benedetič, Aci Bertoncelj, Valo Bratina, Andrej Budal, Boris Cavazza, Janez Cesar, Ferdo Delak, Jaro Dolar, Franček Drofenik, Štefka Drolc, Drago Druškovič, Lcnča Ferenčak, Emil Frelih, Jože Gale, Zlata Gjungjcnac, Majda Grbac, Milan Herzog, Aleš Jan, Mija Jarc, Ivan Jerman, Boris Juh, Ignac Kamenik, Juro Kislinger, France Klopčič, Matjaž Klopčič, France Koblar, Ladko Korošec, Primož Kozak, Boris Kralj, Elvira Kralj, Vladimir Kralj, Miško Kranjec, France Marolt, Ivanka Mcžan, Dušan Moravec, Milena Muhič, Janez Ncgro, Henrik Neubauer, Tone Partljič, Tone Pavček, Žarko Petan, Rade Pregare, Franci Presetnik, Pavel Rasbergcr, Smiljan Samec, Modest Sancin, Mira Sardoč, Sava Sever, Vladimir Skrbinšek, Jurij Souček, Stane Starešinič, Bojan Stupica, Dušan Škcdl, France Štiglic, Rapa Šuklje, Igor Torkar, France Trefalt, Aleksander Valič, Edo Verdonik, Boris Ziherl, Ciril Zlobec, Beno Zupančič, Janez Žmavc... Seveda pa je Jan gojil bogate stike tudi s širšim jugoslovanskim in evropskim gledališkim okoljem, predvsem pa s tistimi gledališkimi hišami in njihovimi predstavniki, v katerih je režiral. Imena, s katerimi je korespondiral, so tale: Miroslav Belovič (Jugoslovensko dramsko pozorište, Beograd), Jovan Cirilov (Jugoslovensko dramsko pozorište, Beograd), Milan Djokovič (Narodno pozorište, Beograd), Luka Dotlič (Srbsko narodno pozorište Novi Sad), Dejan Dubajič, Viola Ellis, Danilo Grujič (Sterijcvo pozorje), Nenad Guzina (Narodno pozorište Sarajevo), Vlado Jablan (Narodno pozorište Sarajevo), Zoran Jovanovič (Narodno pozorište Tuzla), Vojislav Kolarov (Sterijevo pozorje), Spase Kuljan (Naroden teatar Skopje), Ivan Marton (Narodno kazalište Osijek), Marijan Matkovič (Hrvatsko narodno kazalište), Gojko Miletič (Narodno pozorište Beograd), Zvonimir Mrkonjič (Zagrebačko dramsko kazalište), Radomir Radujkov (Sterijcvo pozorje), Tomislav Tanhofer (Narodno kazalište Split), Ivo Tijardovič, Vlajko Ubavič (Narodno pozorište Sarajevo), Vladimir Žedrinski. DOKUMENTI Osebni dokumenti Janovi ohranjeni osebni dokumenti so prava zakladnica osebnih podatkov in pričajo o njegovih številnih aktivnostih, oznamujcjo postaje njegove življcnske poti in — kot skrbno hranjeni — kažejo tudi na njegov smisel za red in urejenost. Legitimacije in izkaznice Ohranjenih je 23 legitimacij in izkaznic, med njimi so 4 potni listi (iz let 1926,1939, 1947, 1958, 1967), Vojnička isprava iz leta 1936, izkaznica Planinske zveze Jugoslavije iz leta 1951. Članska karta udruženja rezervnih oficira iz leta 1961. Članska izkaznica Slavističnega društva 1948, Legitimacija državne železnice 1938, Članska izkaznica Rdečega križa 1955, osebna izkaznica 1944, osebna izkaznica 1953, Članska izkaznica Zveze komunistov Jugoslavije 1948, Ribiška zveza Slovenije 1953, Savez udruženja dramskih umetnika 1972, Članska izkaznica SZDL 1969, Dovolilnica za socialističen zakup “Pod skalco”, Dovolilnica za vstop v direkcijo Radia Slovenija, Legitimacija rezervnih penzionisanih oficira 1964, Legitimacija rednega slušatelja Univerze SHS v Ljubljani 1923, Indeks Univerze Kraljevine SHS v Ljubljani 1923 (na sliki). Drugi dokumenti, potrdila, spričevala V to skupino lahko prištejemo 71 dokumantov, potrdil in spričeval. Vanje — kronološko razvrščeni — sodijo: Izpisek iz poročne knjige župnije v Zagorju o poroki Janovega deda in babice v letu 1863; Izpisek iz poročnega lista Janovega očeta Antona Jana in matere Marije Janžar, 1887, izdan v župnijskem zavodu v Zagorju 23.4.1942; prepis poročnega lista o poroki Antona Jana in Marije Janžar 31. julija 1887, izdan 17.6.1916; Obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo, 15.7.1916 — izdala petrazredna Javna ljudska šola v Zagorju ob Savi; Vloga Ljudske šole v Zagorju ob Savi za sprejem Slavka Jana v kraljevo realko v Ljubljani, 11.8.1916; Ubožni list Županstva Zagorje ob Savi z dne 10.9.1918, s katerim je bilo potrjeno, “da Slavko Jan, 14 let star, sin Antona in Marije Jan, nima premoženja ne dohodkov”; Izkazilo in svedočba o siromaštvu, 6.9.1918 — na tej podlagi je bil Jan oproščen šolnine na ljubljanski realki; Šolsko naznanilo Glasbene matice v Ljubljani, 15.2.1919; Šolsko naznanilo, 1919/20; Polletni izkaz Kraljeve državne realke v Ljubljani, 28.2.1920; Letno izpričevalo Kraljeve državne realke v Ljubljani, 5.7.1920; Polletni izkaz Kraljeve državne realke v Ljubljani, 19.2.1921; Letno izpričevalo Kraljeve državne realke v Ljubljani, 4.7.1921; Polletni izkaz Kraljeve državne realke v Ljubljani, 31.1.1922; Letno izpričevalo Kraljeve državne realke v Ljubljani, 28.6.1922; Poletni izkaz Kraljeve državne realke v Ljubljani, 31.1.1923; Letno izpričevalo Kraljeve državne realke v Ljubljani, 28.6.1923; Izpričevalo Udruženja gledaliških igralcev SHS, dramatične šole v Ljubljani, 20.6.1923 (na sliki); svedočba o imatrikulaciji, 8.10.1923; Domovinski list, 17.12.1928; Izkaznica o državljanstvu, 21.9.1928; Poročni list o poroki Slavka Jana in Vide Juvan 21.10.1930, izdan pri župnijskem uradu Marijinega oznanenja v Unlvarza Kraljevin« Srbov, Hrvatov In Slovencev v Ljubljani. Uoivorsttu rafal S«rtoma CroiUmm Slorosomm Libacontlt INDEKS predavanj rednega slušatelja tcofarum seolaslici onfadrii ji r( na fakulteti la UculUta tat -.f-t *, /Iti dl« Slušateljevo ime fnletni *'*me**er itudljikejra leta i «roUrii Irte docentu • Naalov predavanj Tedenske me M/*>«*+. /tljdZC A'**! fi. £ I ti. JtA, /Jttj (^UMV KiVlJ^KMrtDE:W^^ MESTKI ODBOR LJUBLJANA. I%PRIČEWLO rtutT) _^L;_..^±.jeobi^ovaldmroattčrjo ¿olov Ljubljapv. (tčaja prejnje zaleta tsa^-pa^ed^Je itpirrvalo. PREimero'. JtEfitr. ^rejosv^tevoj: ^C?a/ET3DS^' CP/&* -jbjoMiTiT LO^ER^Rr/a 26CX)i7U3;4j3: '^iou> 5U3/VSC3aj9-. /i^-ca- j «/e. i£c>.fpa« 6LEJa.onEgiJc?56b; h*at‘ rfcy£»o’ o.jf£r -? 51.06 aW 3Af>ce/^«ca3/3: /*¿0- S- /**’>’. . JtE235KE Vfe3£. s/ Gtojepg

---- 19Z£. za vodja tečajev. AEDT pgv dobro. dobro. zadojtpo. pezadojtaj. ^vojvodina Kranjska. Ducatus Carnioliae. »«■ M 2.P. Num. / Škofija Ljubljanska. Dioecesis Labaccnsis. Poročni list - Testimoninm copulationis. Župni urad Marijinega oznanjenja Iz poročne knjige župnije (duhovnije) v LJUBLJANI Extractus e libro copulatorum parochiae —----- Zvezek Km Tomus Štev. Ženin — Sponsus : in rodbinsko ime, bivn- Iliče, stan, starost, samec^^y^ - . / t + » —.¿.k. vdovec, vera Nomen, cognomen, domicil: _ conditio, aetas, religio sponsi Krstno in rodbinsko ime, stan, vera očeta pa tris Nomen, cognomen, conditio, religio matere matris ^ im ^' Nevesta — Sponsat Krstno in rodbinsko ime, bivališče, stan, starost, samska, vdova, vera Nomen, cognomen, domi> conditio, aetas, religio spon: Krstno in rodbinsko ime, stan, vera Nomen, cognomen, conditio, religio */ *9 * ....^ V dokaz resničnosti lastnoročni podpis in uradni pečat. In quorum fidem subscriptio manu ropria oj sinil lir Župni urad Ex officio paroc Kolek In taksa Bol. eum taxa L H. KatolUka Buk*arna » Lj.klja*» LTupni » »jinega oznanjenja V LJUBLJANI 2 g x_ 1S3Q a s Ljubljani dne 28.10.1930 (na sliki); Nravstveno spričevalo, 4.6.1932 — “s katerim se potrjuje, da ni o gospodu Janu Venčeslavu tukaj zabeleženega ali znanega nič neugodnega”; Uradno zdravniško spričevalo, 30.5.1932; Izpisek iz vojničke isprave, 10.4.1933; Vojaško pooblastilo, 4.4.1941; Rodbinska pola, 18.4.1942; Izpisek iz družinske knjižice župnijskega urada Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 12.10.1943; Potna dovolilnica izdana od Komande narodne milice za mesto Ljubljana, 30.6.1945. Sklepi, odločbe, utemeljitve, imenovanja V to rubriko, ki sicer obsega 87 enot gradiva, sodijo številne administrativne službene odločbe, ki jih je potrjevalo Ministrstvo prosvete v Beogradu, v Ljubljani pa podpisovali Janovi upravniki Rado Kregar, Pavel Golia in Oton Župančič, v povojnem obdobju pa dekreti in nastavitve, imenovanja, ki jih je bil Jan deležen kar precej, in demisije. Iz predvojnega obdobja je denimo zanimivo razkošno oblikovano napredovanje iz VII. položajne grupe v VIII. (na sliki), ki ga je bil Jan deležen po ukazu Stojana D. Stojadinoviča 27. aprila 1937. V povojnem obdobju ni mogoče mimo “dekreta” Bojana Stupice, tedaj vršilca dolžnosti direktorja ljubljanske Drame, s katerim je Janu naložil režijo Capkove Matere, (kar je bila prva Janova režija) in Jana s tem porinil na režisersko pot. 5. februarja 1946 je Jan z Odlokom ministra za prosveto Ferda Kozaka postal honorarni predavatelj za govorno tehniko in govorni zbor. Odločba z dne 6.1.1948 priča o tem, da je minister za prosveto Jože Potrč Jana imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Drame SNG v Ljubljani, Potrčev dekret s 1.2.1949 pa pomeni Janovo imenovanje za direktorja Drame. Poleg naslednjih dokumentov, ki so še nadalje zvečine administrativne delovne odločbe, ki zadevajo povišice, napredovanja po skupinah, doklade itd... in jih zato ne bomo posebej naštevali, pa vsekakor ne moremo mimo dokumentov, ki pomenijo mejnike na Janovi gledališki poti. Ti so denimo: Odločba o razrešitvi na lastno željo z dnem 30.6.1952; Imenovanje za honorarnega predavatelja za režijo na Akademiji za igralsko umetnost z dne 1.10.1952; Imenovanje za izrednega profesorja na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani s 1.1.1953; ponovno imenovanje za direktorja Drame slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, 13.8.1955; Imenovanje za naziv rednega profesorja za teorijo režije in za praktično režijo na AIU — 15.12.1955; Odpoved delovnega mesta direktorja ljubljanske Drame, 31.7.1961; Razrešitev rcktorslva na AIU, 20.8.1964; Sklep žirije Sklada Staneta Severja (Jan kot predsednik), 18.12.1974; Utemeljitev za podelitev Borštnikovega prstana Slavku Janu, 1974; Utemeljitev za Prešernovo nagrado, 1980; Pogodbe V Janovi zapuščini je ohranjenih 30 njegovih avtorskih pogodb, ki v poglavitnem zadevajo njegovo režijsko delo v slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Pričajo o velikem in razsežnem režijskem opusu, ki zajema slovenska in jugoslovanska gledališča v Ljubljani, Mariboru, Trstu, Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Skopju, Beogradu...Obenem so iz pogodb razvidne tudi 3 njegove filmske vloge in sicer vloga očeta Kajfeža v filmu Sedmina, Travna v filmu Prestop in deda v Letih odločitve. (S^as^tts*//^ ^c,y/runu fuU 'Mty'tU/UL. iJfrcLui filtruv (hit^Lo .** ^jvoktdj \ L QwLLl jJ. O/JudiA. . M\ 5d| Z. o* * b. a) d] jfiÚLaxu^to (TVLCJiU* p+jaÜU)UC ) 4]xty&C4Íi fu+jt ' fl+ji 'cítahX A¡U* fu^D^U živh : • • T •■ / J*- ■ ■ — lt**^c¡L- ---------- ¿; H* /• $uv:\ ’ y+jt f h*i€'t' * V&¿kiU¿tc/ {ß&jX&AJ tlA^ CJl V RuJmX. ¿fÚj&UjXA T- Jlùfawk*. yjjfbb, jj^/iínít¿ £.*/. \)U¿c # (Xt (J^auA, ftn*. Jt^4' JíAi^Ckí ( ( $U±4