M ETOVAIE
J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. |
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijike družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozematvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 9.
V Ljubljani, 15. maja 1927.
Leto XLIV.
VSEBINA: Živinorejska konferenca v Beogradu. — Našim kmetovalcem. — K pridelovanju prosa. — Kravja vprega. — Leseni sito za okisanje krme. — Proti peronos.poi i na hmelju. — Še o saditvi, obdelovanju in gnojenju trt. — Poskusi z ..Dungitom" na kmetijski šoli na Grmu. — Več poštenosti. — Premovanje goveje živine v Poljanah nad Škofjo Loko. — Nakup sena po vojaški oblasti. — Vprašanja in odgovori — Iz delovanja podružnic. — Gospodarske stvari. — Kmetijske
novice. — Književnost. — Uradne vesti. — Inserati.
Živinorejska konferenca v Beogradu.
Dne 4. in 5. aprila 1927. se je vršila v kmetijskem ministrstvu v Beogradu konferenca, na kateri se je določil način pospeševanja živinoreje v državi in odločilo, kateri posli živinoreje naj preidejo na oblastne samouprave.
Na tem posvetovanju sq se povabljeni delegati zediniti na sledeče smernice:
1. Pospeševanje živinoreje se ima vršiti v duhu živinorejskega zakona za Hrvatsko, ki je med vsemi dosedaj veljavnimi zakoni najbolj širokogruden. Izdelati je takoj za vso državo veljaven okvirni zakon, ki ga pošlje ministrstvo na mišljenje samoupravam, kmetijskim ter živinorejskim udruženjem preko velikega župana.
Sredstva proračuna je uporabiti v glavnem za spopolnitev obstoječih selekcijskih postaj (na Hrvatskem) in rejskih središč (delujočih živinorejskih zadrug in živinorejskih odsekov v Sloveniji) s tem, da se jim dodelijo najboljše, po potrebi originalne plemenske živali in dovoljno sredstev za zboljšanje travništva in pašništva. Pri obstoječih pičlih kreditih je vse potrebne pogoje za uspešno živinorejo ustvariti vsaj v teh domačih vzrejevališčih, v katerih se ima izvajati redna kontrola.
Rejska središča imajo proizvajati za domačo rabo potreben plemenski material, ki se bo oddajal na občine in posameznike za zboljšanje splošne živinoreje. V teh rejskih središčih je plemenske živali plačevati nekoliko dražje, država pa naj središča toliko subvencionira, da izgine za nakupovalca razlika med mesarsko in plemensko ceno.
Posebno se je poudarjalo, da ovira danes vsako delo zakon o drž. računovodstvu. Vsled posebne narave živinorejskega dela se je ministrstvu priporočalo1, da naj skuša dobiti dovoljenje za ustanovitev živinorejskega fonda, iz katerega bi se lahko trosilo brez ozira na datum, "tedaj, kadar so izdatki za nakup itd. najpotrebnejši.
Na željo g. ministra dr. Kulovca se je podrobno razpravljalo o povzdigi svinjereje. Vsled nizke cene masti na svetovnem trgu je cena svinjam za mast (šumadinka, mongolica) močno zaostala in ne daje
svinjerejcem dovoljnega dohodka. Zaraditega je potrebno, da pospešujemo rejo svinj za meso (šun-kaši, peršutniki). Priporočalo se je nakup originalnih angleških in požlahtnjenih nemških plemenskih prašičev, ki jih je porazdeliti in postaviti po svinjerejskih vzrejevališčih onih oblasti, kjer se je dosedaj ta vrsta prašičev redila. V teh vzrejevališčih je vzrejati plemenske merjaščke za splošno potrebo v narodu.
Za šumadinsko svinjo pa je na primernih krajih države ustanoviti selekcijske postaje, katerih naloga bo povečati rodovitnost in hitro rast tega drugače izvrstnega svinjčeta.
Glede kokošjereje naj ostane za naiše kraje pri sedaj veljavnem načinu pospeševanja, ki se je prav dobro obnesel. Hitro širjenje priznane štajersko-zagorske kokoši nam je porok, da smo ria pravi poti.
V ovčjereji naj se vrši stroga odbira plemenskih živali ter izmenjava in po možnosti tudi li-cenciranje mrkačev.
II. Glede vprašanja, katere posle živinoreje je odstopiti oblastnim samoupravam, je bila konferenca soglasnega mnenja, da je samoupravam prepustiti v naprednih krajih vse podrobno pospeševalno delo v živinoreji. Država si pridrži le splošni nadzor in reševanje skupnih zadev.
Uprava drž. kobilarn in žrebčarne na Selu ostane v državnih rokah, glede vprašanj pospeševalnega dela v konjereji naj država postopa sporazumno z oblastnimi samoupravami in konjerej-skimi društvi.
Iz tega kratkega poročila se vidi, da so se na živinorejski konferenci obravnavale zelo važne zadeve, ki soi načelne važnosti. Dal Bog, da bi se delo1 na živinorejskem polju izvrševalo stalno in dosledno po teh smernicah in da bi bilo za izvedbo tega načrta dovoljno sredstev na razpolago!
Bodi nazadnje še povedano-, da so se udeležili živinorejske konference poleg načelnika dr. Mitro-viiča tudi šefi kmetijskih oddelkov ljubljanske, mariborske, karlovške, banjaluške in sremske oblasti.
Inž. Jos. Zidanšek.
Našim kmetovalcem!
Velika hiba, kateri smo več ali man| podvrženi praktični kmetovalci, je to, da se za čitanje strokovnega berila premalo zanimamo. »Kmetovalca" bi morali ne le kot družbeno glasilo, ampak tudi kot zvestega tovariša in učitelja vsake 14 dni radovedno in z veseljem pričakovati. Če drugega ne, vsaj vsebino bi moral vsak pregledati in čitati to, kar se njega tiče in kar ga najbolj zanima. Ali godi se, da ostane »Kmetovalec" nerazrezan in da naši ljubi člani sploh ne vedo, kaj stoji notri. Dogaja se, da posamezniki povprašujejo po stvareh, ki so bile prav v zadnji številki objavljene. O tem imamo že ponovne dokaze. To je žalostno spričevalo o naši zaostalosti. To je tudi vzrok, da mnogi člani še danes ne vedo, da se bo vršila meseca septembra velika jubilejna kmetijska razstava v Ljubljani, na katero so tudi oni vabljeni, ne le da jo obiščejo, ampak da se je tudi udeleže s svojimi pridelki. Če hočemo napredovati, moramo čitati! Razstava sama bo tudi velika, odprta knjiga za naše kmetovalce, iz katere bodo zajemali važne nauke za svoj nadaljnji napredek.
Našim p o 1 j e d e lc em. Letos se nam obeta dobra letina na polju in po travnikih. Krme bo dosti, posebno na gnojenih prostorih. Važno je, da se lotimo košnje prej kakor navadno, da dobimo čim tečnejši pridelek. Ko pokaže glavna truma trav
svoje razcvetje, je prišel čas za košnjo. — Bodimo pozorni na plevel in bolezni po njivah. Naši sadeži trpijo veliko pred plevelom. Zatirajmo ga! Varujmo se pa tudi pred boleznimi. Proti peronospori na krompirju je prej škropiti, preden se pokaže bolezen, sicer je ves uspeh polovičarski.
Našim živinorejcem toplo priporočamo, da se s cepljenjem prašičev zavarujejo proti nastopu rdečice. Z naraščajočo toploto se povečuje tudi nevarnost okuženja. — Kakor pri prehodu na zeleno krmo, tako bodimo previdni tudi sploh pri zelenem krmljenju, da se krma ne ugreje in da se na solncu in v kupih ne pari. Zelena krma mora biti sveža, da je slastna in zdrava, ne pa obležana in sparjena. — Zrele ogrce po hrbtiščih goveje živine je iztisniti in uničiti.
Našim vinogradnikom. Lotimo se vsi od kraja zatiranja grozdnega molja, da se ubranimo škode, ki jo delata seneni in kisli črviček. Kako je pokončevati tega škodljivca, najdete v zadnji številki »Kmetovalca". Proti grozdni plesnobi rabimo razen žvepla in salojidina z najboljšim uspehom tudi sulikol. Na 100 1 galične brozge vzamemo pri prvem škropljenju 100 gramov sulikola, pozneje pa 200 do 250 gr. Salojidina je treba več, namreč za 100 1 galične brozge po 1 kg.
k
K pridelovanju prosa.
Prof. inž. Ferdo Vončina, Maribor.
(Konec.)
Uspehi umetnega gnojenja.
Za koliko se dajo zvišati pridelki pri prosu, naj pokažejo sledeči uspehi s pridelovanjem prosa na po;sestvu kmetijske šole na Grmu v letih 1921 - 1923.
L. 1921. se je pridelalo prosa na 1 ha 1060 kg zrnja in 30 q slame. Prosu je bilo gnojeno na 1 ha s 100 kg apnenega dušika, 300 kg superfosfata in 500 kg kajnita. Proso je bilo sejano na široko, kakor ga navadno seje naš kmetovalec. To, kakor tudi sorta sama, potem nekoliko pretežka zemlja in pa, ker je rastlo v poljskem sadovnjaku, kjer je imelo sadno drevje povešene veje je vplivalo, da je bil pridelek vkljub gnojenju "rimeroma slab.
L. 1922. smo sejali proso na nekoliko lažjo zemljo, tudi seme (sorta) se je zamenjala z belo vrsto iz okolice. Sejali smo ga po fižolu ter zaraditega gnojili samo s superfosfatom (100 kg na ha) in kalijevo soljo (150 kg na ha). Pred setvijo smo njivo obdelali z razruševalcem in setvenimi branami in spravili obenem tudi gnojila v zemljo1. Sejali smo s strojem v vrste in z razdaljo 21 cm; pozneje smo proso okopali in opleli. Pridelek je znašal (preračunjen na 1 ha) 2388 kg zrnja in 58 q slame. Tega leta se je izvedel tudi 5 parcelen poskus v poskuševališču s sledečim uspehom:
parcsla po 100 m?	gnojeno	pri dele k		cd negnojenega		teža ! 1 zrnja
		zrnja | slame		zrnja | slame		
		kg		kg		
1	—	14	55	—	—	0.65
2	apn. duš. 1 '/2 kg	16	57	+ 2	+ 2	0.68
3 4	apn. duš. l'/2 kg kajnit 5 kg	22	86	+ 8	+ 31	0.69
	apn duš. l'/2 kg kal. sol 2 kg	24	106	+ 10	+ 51	0.70
5	apn. duš. 1'/. kg superfosfat 3 kg kajnit 5 kg	26	95	+ 12	+ 40	0.70
						
Iz poskusov pri drugih rastlinah je bilo ugotovljeno, da je zemlja sama zelo revna na kaliju in da se gnojenje s kalijem izredno dobro izplača. Zato je tudi razumljiva velika razlika pri temu poskusu pri parcelah brez kalija in s kalijem. V ostalem se pa vidi, da odgovarja proso na kalijevo gnojenje z izdatno večjimi pridelki.
L. 1923. smo za proso orali že v jeseni 1922. Spomladi smo njivo samo povlekli, nato obdelali z razruševalcem in spravili1 pri tej priliki v zemljo 300 kg superfosfata in 240 kg kalijeve soli za 1 ha. Z dušikom nismo gnojili, ker smo sejali po fižolišču, od ostalih gnojil so se pa vzele večje množine z ozirom na poskus in na obilnejšo letino fižola. Sejali smo v vrste po 21 cm razdalje. Izklilo proso smo
nalahko prebranali, nato pa okopali z ročnim eno-rednim okopalnikom. Pozneje smo proso še na rokah opleli. Pridelek je bil na ha 2631 kg zrnja in 15 q slame.
Kravja vprega.
Gospodarske razmere so merodajne, ali je vprezati vole ali pa konje za različna kmetijska dela. Imamo kraje, kjer je zgolj konjska vprega v navadi, še več je pa takih, kjer delamo z volmi. Kravja vprega je pa vobče bolj redka, dasi se je posamezniki z uspehom poprijemajo in je po nekaterih krajih tudi že vpeljana. Navada je železna srajca. Tako bi tudi v tem vprašanju lahko trdili. Težko se je gospodarju, ki je odnekdaj delal z volmi in voliči, odločiti za kravjo vprego. Povsod tudi ne bi šlo. Ali pri dostih hišah bi veliko več neslo, ako bi delali z dobro rojenimi kravami, kakor da delajo
z voli. Lahko trdim, da bi se povsod tam, kjer so mala posestva, kjer bi se dala zemlja obdelati s kravam; in opraviti tudi potrebne vožnje, in kjer je vrhutega tudi ugodna prilika za oddajo mleka, dalo veliko več doseči z rejo dobrih krav, kakor pa z rejo volov. Res, da nam krave zaradi dela nekoliko manj molzejo, ali ta izpadek je neprimerno manjši kakor pa korist, ki nam jo dajejo take živali, če nam obenem delajo in molzejo.
V zgornji Inski dolini na Tirolskem so podobne maloposestniške razmere kakor marsikje pri nas. Tam delajo mali posestniki sploh s kravami. Pod. 19. nam kaže voz sena, v katerega sta vpreženi dve kravi, in sicer v telenge, ki so tudi pri nas v navadi. Ta kraj na Tirolskem je odločno živinorejski in se peča z mlekarstvom. Glavni dohodek imajo kmetovalci od mleka in od tega, kar doma prirede. Tudi pri nas bi veljala taka reja za mnoge razmere. V tem primeru bi nam živinoreja največ nesla. Krave bi nam dajale mleko, delo in teleta. Imeli bi lahko lepe, močne krave, od njih pa dosti več dohodka kakor ga imamo sedaj od naših slabih in
slaborejenih krav. Tudi bi jim hoja in gibanje na svežem zraku dosti več koristila kakor pa stoja in leža po naših slabih hlevih. Mali posestniki! Lotite se v pripravnih razmerah vprezanja krav in kmalu se boste prepričali, da Vam taka reja več nese.
R.
Leseni silo za okisanje krme.
Z ozirom na moj spis v ..Kmetovalcu" glede lesenih silo mi je poslal stavbenik g. Korošec v pregled načrt o novem, praktičnem, lesenem silu, ki je sestavljen zelo spretno ter nudi napram Kofler-jevemu silu, ki sem ga v zadnjem ..Kmetovalcu" opisal, mnoge prednosti.
Stene Koroščevega sila so 15 cm debele ter vsled tega in z uporabo lepenke, karboleja, firneža in barvanja absolutno nepropustne za zrak in vodo. Ta silo je zaraditega mogoče postaviti deloma tudi
v zemljo. Stroški za zgradbo te naprave niso višji, nego celo nižji kaikor pri Koflerjevem silu. Koroščev silo je mogoče poslati po železnici ter ga je lahko vzeti narazen in zopet sestaviti. Tudi je prenosljiv z enega posestva na drugo ter je treba napraviti povsod samo nov temelj. — Kmetovalci dobe pri g. Korošcu (stavbenik, Gorenje 7, Šmartno ob Paki) tudi načrte in proračune ter lahko na podlagi teh načrtov sami zgotovijo tozadevne silo-naprave.
Fr. Wernig.
Proti peronospori na hmelju.
Žalibog imamo tudi že hmeljarji opravit® s to nevarno boleznijo v svojih nasadih. Že lansko leto smo trpeli pred njo, letos nam utegne delati pa še večjo škodo. Danes smo glede peronospore v težkem položaju kakor vinogradniki. Če se hočemo te bolezni ubraniti, ni druge pomoči kakor ta, da škropimo svoje hmeljnike po zgledu vinogradnikov. Tudi pri hmelju je treba zaščitnega škropljenja. Škropiti
moramo namreč prej, preden se prikaže bolezen. Drugič je pa paziti na to, da so hmeljni listi dobro poškropljeni na zgornji in spodnji strani, ker se začne bolezen na spodnji strani lista prijemati in razvijati, slično kakor pri vinski trti. Ves razvoj in potek bolezni se sploh slično pojavlja kakor na vinski trti. Najbolj nevarno napada mlade poganjke in mlajše liste. Napada pa tudi cvetje in kobule v taki meri, da nel morejo razvijati in izločevati dragocenega „lupulina" in da izgubi vsled tega vsa hmeljeva letina svojo vrednost. Peron o spor a se prikazuje na zgodnjem in poznem hmelju in je zaradi tega važno, da jo splošno odvračamo.
Letos se je bati, da bo peronospora v Savinjski dolini bolj zgodaj in splošno nastopila. Najbolj nevarna bi postala peronospora, če bi nastopilo tudi letos vlažno vreme in če bi1 trajalo tudi ob času cvetja.
Peronosporo na hmelju odvračamo s pravočasnim škropivom, tako kakor delajo vinogradniki, da varujejo svoje trte. Ko je hmeljna rastlina en meter visoka, jo je treba prvič kropiti. To škropljenje je pozneje večkrat in po potrebi ponoviti. Drugič škropimo čez 14 dni ali 3 tedne. Ravno tako naj sledijo poznejša škropljenja, vedno s posebnim ozirom na vreme in preteče nastopanje bolezni.
Za prvo škropljenje navadno zadostuje, če vzamemo na 100 1 vode % kg modre ga lice in 1 kg gašenega apna. Če imamo živo apno na razpolago, ga vzamemo ravno toliko kakor galice, torej % kg. Galico jet raztopiti posebej1, apno je pa tudi posebej stanjšati (razredčiti). Na to1 je galično raztopino dobro primešati apnovemu beležu. Za drugo škropljenje je vzeti 1 kg' galice in IV2 kg gašenega ali pa 1 kg živega apna in za tretje škropljenje IV2 kg galice in 2 kg gašenega ali IV2 kg živega apna.
Za škropljenje nam rabijo običajne trtne škropilnice, kakor jih oddaja Kmetijska družba v Ljubljani in v Mariboru.	R.
Še o saditvi, obdelovanju in gnojenju trt.
Na opazke g. Kafola v 7. štev. tega lista na moj članek v 5. štev., odgovarjam čim krajše, ker vem, da je g. urednik s prostorom precej skop.
Nisem v svojem spisu omenjal, da slovenski vinogradniki ne sade pravilno trt v pripravljene jame, niti se nisem dotaknil rosnih korenin, zato je pisanje o tem vprašanju brezpredmetno. Jedro mojega članka je bilo, da vinogradniki sade predolge ključe, korenjake in cepljenke ter da vinograde pregloboko okop a vajo in gnojijo; k sklepu sem dodal nasvet, da bi vinogradnikii poskusili uvaževati ta navodila v malem.
Tudi jaz sem bil, rekel bi, pod vplivom svojih učiteljev in strokovnjakov, ki so priporočali sajenje dolgih trt in globokega okopavanja in gnojenja, tako da se nisem mogel teh nazorov iznebiti, dokler me ni opazovanje v naravi in pa tudi lastna škoda spravila na boljšo pot.
Da so vipavski in kraški vinogradniki opustili staro teorijo in uvideli prednost sajenja krajših trt ter plitvejšega okopavanja in gnojenja, dasi so tudi tam zemlje in lege najrazličnejše — so najbrže
pripomogla moja večletna predavanja in raziskovanja, ki sem jih imel z njimi vred na licu mesta v vinogradih. Pred nekolikimi leti nazaj so bili tam vinogradniki mnenja, da je v ravnini ali v brdu s težko zemljo neprimeren prostor za trto, zato so ure daleč od svojega bivališča kupovali lapornata zemljišča za napravo vinogradov. Tu so trte prenašale globokejšo kop in so naravno tudi boljše rodile. Danes pa se veseli tamošnji kmet v vsaki zemlji obilne letine ipavca in terana, strah ima le pred uitmami.
Gospod K. je tudi pripomnil: „Če bi sadili v naših strmih legah komaj za pedenj dolge ključe, bi jih morali najbrže po hudih nalivih iskati kje v dolini, če bi ne bile na kol privezane." To je zmota, ker opazovanje korenin me je prepričalo, da so spodnje in srednje korenine pri dolgih sajenkah (ključih, cepljenkah) šibke in ležijo v vodoravni legi, dočirn so na krajših te korenine močnejše in ležijo navpično uizdol, zato bi ob nesreči naliva bolj trpele dolge, kakor kratke. Opozarjam pri tem1 še na razvoj korenin pri potaknjencih po R. Gotheju.
Dasi nisem v svojem prvem dopisu pisal o rosnih koreninah, vendar ne morem prezreti trditve g. K., da so mu znani slučaji, da so trte pobledele in vidno hirale, „ker so imele preveč rosnih korenin". — Trta opeša, ako zanemarimo rezanje rosnih korenin 2 ali vec let in jih šele po tem času, ko so že krepke, odrežemo; nikdar pa, ako jih redno odstranjujemo ob vsaki kopi in gnojenju, kar mora vedeti vsak vinogradnik. Bledico pa povzročajo drugi vplivi in ne rosne korenine.
Tudi ni utemeljena trditev, da vrhnje korenine trpe vsled mraza, ker vemo, da celo vodeni krompir prezimi, zakopan v zemlji, ako ostane nedotaknjen, dokler je zemlja zmrzla. Zima škoduje koreninam iim tudi delu trtnega debla pod zemljo v tem primeru, ako jih tik pred zimo odgrebemo in pustimo odprte.
Tudi glede načina sajenja trt, ki se ga je g. K. dotaknil, ne da bi mu jaz dal povod, se z njim ne strinjam. Ne sesede se namreč samo zemlja, ampak tudi trta z njo. To dejstvo je marsikoga premamilo ob sajenju cepljenih trt. Danes pa ni predmetno, da bi o tem pisal.
Da so vodje državnih trtnic „na jasnem" glede dolgosti rezanja ključev in da bi bilo o tem „vsako razpravljanje odveč", kakor piše g. K., o tem ni doprinešen še noben dokaz. Reže se po šabloni, ki prehaja od prednika na naslednika; vinogradnikova stvar pa je, da jih pripravi lastni zemlji in legi primerno.
Ker mi ie znano, da so vezi zaupanja pri kmetu jako rahle, ne priporočam nobene novotarije v njegovi1 stroki, dokler se sam ne prepričam na podlagi poskusov. Pa to ni več novotarija!
Tosin Štr^ke1'
Poskusi z „Dungitom" na kmetijski soli na Grmu.
Gnoj z dungitom smo skoz 1 teden nabirali pri-četkom novebra 1925., takoj za njim pa pri istih in enako krmljenih kravah gnoj brez dungita. 26. novembra smo preštihali 10 arov pripravne njivske
zemlje in pred štihanjem posamezne parcele (po 2 ara) gnojili s poskusnim gnojem po sledečem načrtu:
I.	II.	III.
9 q gnoja	9 q gnoja	14 q gnoja
brez dungita s 33 kg dungita brez dungita
IV.	V.
14 q gnoja	9 q gnoja
s 50 kg dungita brez dungita
Pri izvedbi gnojenja in obdelovanja navedenih parcel smo se koilikormoo natančno ravnali po vseh zahtevah, ki jih stavlja poskusno gnojenje.
Kot poskusni rastlini smo vzeli krmsko peso ter zeleno koruzo (za zeleno krmo), in sicer na polovico vzdolž po vseh parcelah, tako da je bilo na vsaki parceli po 1 ar pese in 1 ar zelene koruze. Setev pese sredi aprila, setev koruze prve dni v maju 1926. Ker je prva setev koruze zaradi mokrote iti hladnega vremena počasi kalila in so jo strune napol uničile, smo črez tri tedne posejano koruzo izbranali in napravili novo setev.
Na oko ni bilo videti pri rastočih rastlinah glede dungita nobene razlike. Pridelek zelene koruze smo pokosili 7. avgusta, takoj stehtali in smo dosegli sledeče uspehe (z 1 ara na vsaki parceli): L 260 kg, II. 264 kg, lil. 294 kg, IV. 290 kg, V. 256 kg. Ti uspehi torej ne kažejo glede dungita nič gotovega.
Poskusno peso je koncem julija toča precej otolkla. Ker tudi poprej ni bilo videti, da bi bil dun-git kaj učinkoval na raščo pese, smo pri spravljanju pese opustili tehtanje.
Lansko nenavadno vreme je krivo, da rezultati glede dungita ne morejo biti tako zanesljivi, kakor bi bili sicer. Če pa vzamemo v poštev tudi analizo drž. kmet. poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, kateri smo poslali v preiskavo vzorce z dungitom konserviranega in nekonserviranega gnoja, se nam že v naprej vsiljuje sodba, da dungit v sedanji sestavi ne obeta praksi nobene koristi
Inž. Jeglič.
Več poštenosti!
Danes je pač svet tak, da čim bolje znaš svojega bližnjega opehariti, na tem boljšem si, ker imaš pri tem večji zaslužek. In današnja človeška družba stremi le za hitrim in lahkim zaslužkom, da potem lažje zadosti svoji udobnosti.
Ti lahki in brzi zaslužki gredo v prvi vrsti na račun našega kmetovalca, kateri se vsled svoje kulturne zaostalosti da preje prevariti, kakor kak prebrisan inteligent. Največ dobička imajo oni trgovci, kateri prodajajo različna semena ali pa semenska žita. V tem oziru se sliši največ pritožb. V naših krajih se porabi veliko raznih semen, ki se v mali meri doma-pridelujejo in se večji del uvažajo iz inozemstva. Domači trgovci, ki vsako leto naročajo taka semena, jih do zadnjega ne prodajo. Tudi veliki trgovci ne in tem trgovcem ostane še dovolj blaga za drugo leto. In ravno ti ostanki, ki so včasih več let stari, služijo za mešanje med novo seme,
ki vsled tega močno trpi. Tako seme ni v polni meri kaljivo in kdo v takem primeru trpi škodo? Nihče drugi, kakor oni, ki tako seme kupi. Ako je tako seme nesnažno in plevehio, je škoda še večja. Zato je neobhodno potrebno, da se pri overovanju originalnosti semen, posebno detelje kakortudi drugih semen postopa najbolj strogo in bi bilo zelo nujno potrebno, da se v naši državi ustanovi večje število poizkusnih semenskih postaj, ki bi poleg čistosti in kaljivosti imele nalogo presoditi originalnost in tudi vrste semena. Potem bi se ne dogajalo, da se ponudi stranki, ki naroči holansko kumno ali kaj drugega, navadna domača kumna, ki pa povrhu še prav nič ne kali. Zato je nujno potrebno, da si vsak kmetovalec pusti kaljivost za-jamčiti in se o tem tudi sam prepriča.
Franc Malasek, Grm.
Premovanje goveje živine v Poljanah nad Škofjo Loko.
Živinorejski odbor za škofjeloški okraj je dne 4. maja priredil v Poljanah premovanje goveje živine, toda prigon ni bil tak, da bi bilo mogoče ugotoviti pravo stanje živinoreje v Poljanski dolini. Prignanih je bilo namreč le 19 bikov. It) krav in 14 telic, skupaj torej 43 glav.
Izmed bikov je bilo nekaj prav lepih živali, vendar prvovrstnih plemenjakov ni bilo med njimi, iz česar se da sklepati, da se tukaj premalo skrbi za odibiro in odgoj dobrih bikov, od katerih je odvisen ves razvoj govedoreje. Med kravami so kazale najlepše telesne oblike in mlečne znake one posestnika Grošlja iz Poljan, ki pa niso imele pravih znakov čiste pinc-gavske pasme, temveč so bite precej prekrižane s drugimi plemeni. Prii telicah je bilo nekaj prav lepih živali, toda večina njiih je z ozirom na svojo starost slabo razvita, kar je znak, da živinorejci teh krajev še vedno ne znajo ceniti načela, da je treba teleta že v prvem letu krepko krmiti, če hočemo iz njih odgojiiti dobre plemenske živali. Naravnost poučno je bilo to opazovati pri dveh originalnih pincgavskih bikih, ki sta bila pred kratkim kupljena v Pincgau. V primeri z enako starimi domačimi biki sta bila še enkrat tako razvita. Največ in najlepšo živimo sta prignala na premovanje posestnika Alojzij Grošelj1 iz Poljan in Matej Inglič iz Gorenje vasi. ki sta odnesla tudi največ premij.
Premovalna komisija je bila sestavljena iz načelnika okrajnega živinorejskega odbora g. Sušnika, sreskega kmetijskega referenta g. Hladnika, živinozdravnika g. Goljarja, posestnika g. Burgerja in tajnika Kmetijske družbe inž. Laha, ki je predsedoval. Prispevke k premijam so dovolili: okrajni živinorejski odbor. Kmetijska družba, Posojilnica v Poljanah, občina Poljane in občina Javorje. Pri bikih je bilo razdeljenih 1(J premij, pri kravah K in pri telicah 8.
Obžalovati je, da sc te prireditve ni udeležilo več živinorejcev iz okraja, da bi vsaj spoznali, kakšna živina se premiira in se pri tem poučili o vzgoji plemenskih živali. Za taka vefepoučna premovanja vlada med našim krnetskim ljudstvom še vedno premalo zanimanja in vendar je taka razstava za vsakega živinorejca naravnost šola. ki ga navaja k umni živinoreji. Nadejamo se, da se bodo živinorejci iz Poljanske doline, ki so sedaj videli, kako lepe premije so nekateri izmed njih prejeli za svojo živino, v večji meri udeležili prihodu" živinske razstave.	i
Nakup sena po vojaški oblasti.
Ker je družba od strani kmetov iz ljubljanske okolice prejela pritožbe, da vojaška cblast noče cd njih nakupovati sena v vojaške namene, sc je obrnila na komando Dravske divizij-ske oblasti s prošnjo za tozadevna pojasnila, ki nam ;"h jo radevolje podala in iz katerih je povzeti, da je komanda v mesecih julij, avgust in september razpisala 2 licitaciji in tri direktne pogodbe za nakup sena in da jc razentega pozvala potom županstev in sreskih poglavarstev vse kmetovalce, da pripeljejo seno v vojaško skladišče v Ljubljani, kjer je posebna komisija pregledovala in izplačala nakupljeno seno, in sicer tako, da so bili prodajalci oproščeni obrtnega davka in pogojene takse, tako da se je odbilo vsega skupaj samo 0.5% od skupne vsote. Tudi po časopisih se je razpisalo nakupovanje sena, toda kmetovalci so sc tako slabo odzvali, da je bila komanda prisiljena nakupiti potrebno seno potom licitacije in pogodbe. Do nove letine je za sedaj preskrbljena s senom. Potrebno seno sc tri kupovalo v Banatu, temveč samo v Sloveniji in se jc iz Slovenije okolu 400.000kg sena poslalo gar-nizijam na Hrvatskem in v Medjimurju. Prihodnji nakupi se bodo vršili po novi košnji meseca julija, avgusta iu septembra, in sicer v prvi vrsti od kmetovalcev, v večjih in manjš'h 1 oličinah. Kar ne bo mogoče tem potom dobiti, se bo kupilo potom licitacije in pogodb. Kmetovalci, ki bi radi prodali seno, sc obenem opozarjajo, da naj ne čakajo s senom do spomladi, ker se bo seno, potrebno za vojaštvo, kupilo že jeseni.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba ie svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 36. Nekateri tukajšnji posestniki so pri gno-nju vinogradov navzMc svarilu zmešali pred trošenjem apneni dušik s superfosfatom. Ta zmes se je pa vžgala oziroma močno segrela. Kaj povzroča, da sc apneni dušik in superfosfat vna-meta? Je-li ta mešanica izgubila na gnojilni vrednosti? Zakaj se apnenega dušika ne sme mešati s superfosfatom? (P. K. v K.)
Odgovor: Apneni dušik se ne sme mešati s superfosfatom in skupaj trositi, ker se prosto apno v apnenetn dušiku spoji s topljivo fosforovo kislino superfosfata in jo izpre-meni v težko topljivi dvojnoapnovi fosfat. Pri tej spojitvi se ta mešanica močno segreje in izgleda, kakor da sc je vnela. Kot gnojilo je ta zmes malo učinkovita in njena gnojilna vrednost malenkostna. - Če moramo na isti njivi trositi superfosfat in apneni dušik, tedaj potrosimo najprej superfosfat in ga z brano ali kako drugače zmešamo z zemljo. Šele več dni pozneje pognojimo z apnenim dušikom. Najbolje pa je, če teh dveh gnojil ne uporabljamo skupaj. — Pač se pa apneni dušik lahko zmeša s Tomasovo žlindro in z vsemi vrstami kalijevih soli. Toda tudi s temi ne sme predolgo ležati. ker take mešanice kaj rade postanejo mazava zmes, ki sj ne da trositi.	L.
Vprašanje 37. Lansko leto so sc na mojem vrtu pojavili mali rjavo-rumenkasti črvički s precej trdo kožo, ki so mi uničili skoro vse sadike. V prilogi pošiljam nekaj takih škodljivcev, o katerih domnevam, da' so ..strune". Kako zatiram strune v vrtu? (M. B. v S.)
Odgovor: Doposlani nam črvički so res strune, to so ličinke hrošča poljske pokalice (poskoka ali kovača). Otroci se večkrat ž njimi igrajo na polju, ker se. če ga položimo na hrbet, s ščitom požene kakor izproženo pero- v zrak, da pade zopet na noge. Ti hrošči letajo v poletju in jih najdemo na zclenjadnih rastlinah, žitu, grmovju, drevju itd. Jajčeca izležejo na zemljo ali pod zemljo, in sicer na tiste kraje, kjer je veliko rastlin. Iz jajčec se izležejo v kratkem času majhne, podolgaste ličinke, rumenkaste barve, ki so podobne ličinkam hrošča-mokarja. Te ličinke napadejo predvsem korenine vsakovrstnih rastlin, zlasti žita, trave, zelenjave, sočivja in oko-pavin. Izmed zelenjave je navesti predvsem zelje, solato in korenje. Ličinke sc pa -hranijo tudi z raznimi žuželkami. Njih življenje je zelo trdno in vztrajajo pol leta brez vsake hrane. Nahajajo se najrajše v topli, suhi in gosto porastli zemlji, v kateri žive 2 do 5 let. Jeseni zlezejo globočeje v zemljo in začno svoje škodonosno delo zopet v aprilu in maju. Starejše ličinke se zabubijo v globini 5—10 cm. V avgustu je hrošč navadno že razvit, ostane pa v celici do prihodnjega leta. V svrlio zatiranja teh škodljivcev raztrosimo po vrtu oslajene odrezke krompirja repe ali pa stare solate, na katere se naselijo hrošči, ki jih po zbiranju teh odrezkov uničimo. Za ličinke je pa nastaviti take odrezke 5—10 cm globoko v zemljo. Priporočljivo je nadalje, prekopati ali preorati okuženo zemljišče okrog 15 cm globoko, in sicer takoj po saditvi prvih sadežev. S tem se spravijo ličinke na vrh zemlje. Na tako zemljišče je spustiti kokoši, ki bodo pobrale veliko število ličink, ki jih zelo rade žro. — Trošenje žvepla ali apna po zemljišču ne koristi.	L.
Vprašanje 38. Imam bukov gozd, ki mi je močno zarasel, zato sem ga očistil. Nato sem iztrebil še stare košate kapnike. Gozdni nadzornik pa me je kaznoval, ker nisem očiščenja javil. Ali se mora čiščenje gozdov tudi javiti? (A. S. v G.)
Odgovor: Čiščenja gozda, t. j. izseko grmičevja ni treba javiti, ker se to praviloma mora izvrševati. Sušice ter od snega in viharja polomljeno drevje se sme tudi izsekavati. teda tako sekanje je javiti sreskemu poglavarju. To prijavo pa je podati lc? tedaj: i. če je nastala goljava, ki meri sama-zase ali pa s sosednjo goljavo istega posestnika skupaj i ha in več: 2. če se je moralo posekati polovico glavne gozdne zarasti na ploskvi 1 ha ali več, in 3. če se je moralo posekati eno četrtino ali še več vsega na vsem posestvu stoječega lesa. Če pa kdo sploh namerava sekati v svojem gozdu v obsegu, kakor je označeno zgoraj pod 1. do 3.. mora tako. sečnjo prej prijaviti sreskemu poglavarju. Če se seka v majhnem obsegu kot 1 ha, sečnje mi treba prijaviti. Natančnejša pojasnila dobite v „Gospodarskem navodilu" štev. 70.. ki ga je izdala Kmetijska družba.	T.
Vprašanje 39. Prosim, da se mi označi podjetje, ki prevzema ovčjo volno v predelavo, v pletivo in blago za obleko. Katero podjetje sprejema volno v predelavo? (O. V. v R.)
Odgovor: Obrnili smo se glede tega na nekatere trgovske tvrdke za pojasnilo in dobili od ene izmed njih odgovor. Ta tvrdka je F. Stiger in sin v Slovenski Bistrici, ki prevzema iz vse Šta;erske ovčjo volno v predelavo v blago za obleko. Kmetovalci morajo pa doposlati čisto oprano volno, ne umazano. Za vsak kilogram take volne dobijo po 1 m sukna. doplačati pa morajo še v gotovini 45 Din. B'agi so dobi v črni. :avi in zeleni barvi. Blago je, po zatrdilu tvrdke, izvrstno izdelano in se skoraj ne razločuje od inozemskega,. Natančnejša pojasnila dobi vsakdo od tvrdke same. — Uredništvo je pripravljeno navesti tudi druge tvrdke. ki se bavijo s tako ali slično zamenjavo volne za blago.	L.
IZ DELOVANJA podružnic.
Kmetijska podružnica Sinkov turn je zborovala 3. aprila t 1. Od 41 udov je bilo 19 navzočih. Odbor je imel 4 seje. Podružnica ima 1 čistilni stroj za žito iti 2 travniški brani. Naročila je skupno pol vagona umetnih gnojil. Računi izkazujejo 10.789 Din dohodkov ter 11.589 Din stroškov. Izvoljen je bil sledeči odbor: Fr. Zamen načelnik, Fr. Kristan, pod-načelnik, Jož. Verbič, Fr. Črnivec, Fr. Kaline, Fr. Sršen in Andr. Rosalnik. Delegatom je bil izvoljen Fr. Kristan. Sklenilo se je, da se podružnica udeleži jub.il. kmetijske razstave s poljskimi pridelki in z živino, s konja in prašiči. Dalje se je potrebno ukrenilo glede oskrbovanja in izposojanja podružničnih strojev in sklenilo, da se naroči en vagon umetnih gnojil.
Kmetijska podružnica Sv. Martin ob Paki je imela svoj občni zbor 10. aprila t. 1. Od 101 udov je bilo 2S navzočih. Odbor je imel 3 seje. Podružnica je nabavila 2 travniški brani in 1 čistilni stroj za žito ter razdelila nekaj subvencije za nakup travnega semena. Priredila je tudi 10 tedenski gospodinjski tečaj. Iz računskega zaključka je povzeti, da je imela podružnica 7251 Din dohodkov ter 9424 Din stroškov, za delegate so bili izvoljeni: Iv. Dreo, Al. Puncer in .los. Zagradišiiik. Občni zbor je sklenil, da se podružnica udeleži jubil. kmetijske razstave v Ljubljani in da se imajo vsi razstavni predmeti pod posebnim nadzorstvom skrbno zbrati. Sklenilo se je nadalje, da se urede zadeve podružničnega orodja. Sprejel se je tudi predlog, da se cimentiranje sodov obnovi na vsakih 5 let namesto na dve, kakor je sedaj veljavno.
Kmetijska podružnica Guštanj je zborovala 20. marca t. 1. Od 33 udov je bilo 26 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je dobila podružnica pašnik na Uršulski planini v zakup in da se je obnesla paša v splošno zadovoljstvo. Potrebna živinska in jedilna sol se je naročila iz sodarne v Kreki z raznimi ne-prilikami. Blagajnični račun izkazuje 6551.70 Din dohodkov ter 6552.15 Din stroškov. Za delegata je bil izvoljen načelnik Beno Kotnik. Tako načelnik kakor tudi navzoči kmet. referent Stoklas poudarjata premajhno zanimanje na strani kmetovalcev in veliko važnost strokovnega izobraževanja. Pri slučajnostih se je poudarjala potreba, da se omili taksni zakon, da se vrše pogajanja za pašnik pri Steharmiku v Tolstem vrhu. Živinozdravnik Stibler je priporočal nabavo merjaščkov. Premoženje bivšega „Gauverbanda" je pripisati na podružnico. Slednjič priporoča nadzornik Močnik, da se nabirajo člani, kmet. referent Stoklas pa, da se člani udeleže jubilejne kmetijske razstave v Ljubljani.
gospodarske stvari,
Najvažnejši živinski sejmi v Avstriji 1. 1927. Avstrijski konzulat je dal Kmetijski družbi na razpolago seznam vseh važnejših živinskih sejmov v Avstriji v letu 1927. Na to se opozarjajo živinorejske zadruge, okrajni zastopi in drugi živinorejski činitelji, ki bi morebiti želeli vedeti za take sejme v svrho nakupa plemenske živine. Kdor želi o tem kakih podatkov, naj se obrne na Kmetijsko družbo v Ljubljani,
kmetijske novice.
Redni občni zbor Konjerejskega društva za ljubljansko
oblast bo 25. maja t. 1. ob enajstih dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Turjaški trg.
Vinarska podružnica v Novem mestu zboruje v nedeljo, dne 29. maja 1927. ob devetih dopoldne v prostorih, spec. živi-
norejsko-poljedelske šole na (: mu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Izprememba pravil. 3. Volitev novega cdbora. 4. Slučajnosti. - Dolenjski vinogradniki! Udeležite se občnega zbora polnoštevilno, ker edino z združenimi močmi si bomo priborili domači trg za naša vina. — Odbor.
Polovična vožnja za posetnike in razstavljalce letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2. do 11. julija, je dovoljena. Ugodnost velja za vse vlake, izvzet je samo Simplon Orient Express. Posetnikom ni treba dajati, kakor doslej, žigosati velesejmskih legitimacij na domači postaji. To je velika olajšava, za katero se je doslej uprava velesejma zaman borila. Posetnik sedaj lahko kupi legitimacijo šele v Ljubljani in se lahko brez žiga domače postaje vozi v svoj kraj. Samo mora biti legitimacija potrjena od velesejma, da .ie dotičnik velesejern v resnici obiskal. Vozni listek, ki ga kupi posetnik pri odhodu v Ljubljano, mu v zvezi s tako potrjeno velesejmsko legitimacijo daje pravico do brezplačnega po-vratka. Za prevoz razstavnega blaga se plača v Ljubljani cela pristojbina in se blago odpremi brezplačno nazaj na sedež razstavljalca.
književnost.
Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. Izdala Zadružna zveza v Gorici, Založila Katoliška knjigarna v Gorici. Velika knjiga obsega 286 strani, 132 slik. Evo naslove glavnih poglavij: Mleko za sir. Gretje mleka. Zasirjenje. Dogrevanje. Sušenje. Dviganje drobljenca. Stiskanje sira. Solenje sira. Zorenje sira. Bolezni in napake sira. Zvara. Mehki siri. Poltrdi siri. Trdi siri. Siri iz ovčjega mleka. Kozjii in drugi siri. Beljakovinski siri. Gospodarstvo sirarn. Suho mleko. Dobava zgoščenega mleka. Izdelava mlečnega prahu. Izdelava mlečnega sladkorja. Kazein. Mlečni kamen. Zdravila in živila. Sir v škatljah. — Cena knjige: nevezana 20 lir, vezana 23 lir. V Jugoslaviji cena Ista. Preračun lir v dinarje po dnevnem kurzu na dati prodaje. Dobiva se v Gorici v Katoliški knjigarni, pa tudi po drugih knjigarnah v Italiji in Jugoslaviji. — To lepo in dovršeno delo toplo priporočamo našim mlekarjem in sirarjem v nakup iu pouk.
Poučnik o gašenju hmelja je naslov mali brošurici, ki jo je spisal inž. .los. Teržan in izdalo poljedelsko ministrstvo v Beogradu. Knjžica obsega 63 strani iu ima sledečo vsebino: 1. Na što treba v buduče obrati t i pažnjo kod gajenja hmelja. 2 Zašto se gaji hmelj. 3. Sorte hmelja. 4. Klima in zem-ljište. 5. Priiipremanje zemljišta za hmeljnik. 6. Odabiranje hmelja. 7. Sadenje.8. Način i materijal za obavijanje hmelja. 9. Dubrenje (gnojenje). 10. Orezivanje hmelja. 11. Skrnjivanje (odščipavanje) donjih lastara (spodnjih poganjkov). 12. Berba. 13. Sušenje hmelja. 14. Prinos. 15. Kako se isplačuje gajemje hmelja. 16. Trgovina hmeljom. 17. Štetočinje (škodljivci) in bolesti na hmelju (listna uš, peronospora). Knjižica ima mnogo slik in plan jedtie praktične sušnice. Ta knjižica se dobi brezplačno pri ministrstvu poljoprivrede i voda v Beogradu.
O metilju, bolesti metiljavosti, čuvanju od nje i liječenju. Pod tem naslovom je izšla iz peresa prof. zagrebačke veterinarske fakultete Mile RajčevtJa zopet dobra in poučna knjižica za naše živinorejce. Vsebina knjižice je sledeča: Metil.i (metiljavost) i njegove posljedice. Histo-rija bolesti. « Šta je zapravo bolest. — Kod kojili životinja dolaz.i Metilj. — Gd.ie ima najviše bolesti. — Kako izgleda pužič. Kako izgleda crv metilj. - Mali Metilj. — Razvitak metilja. — Šta biva dalje sa pojedenom Učinkom (zametkom metilja). — Kako d od čega žive metilji u jetrima. - Vrijeme zaraženja. — Način zaraženja. —> Širenje metilja. Poslijedice zaraženja metiljom. Znakovi bolesti na živoj životinji. - Spriječavanje Metilja-
Ker .iu s smrtjo g. Skalyckega postalo eno mesto člana direktorija prosto, se je na t« mesto izvolilo g. Antona Glo-bevnika iz Novega mesta.
G. Steblovnik je predlagal, naj se vsem podružnicam do-pošlje navodilo, da so v zmislu družbenih pravil pravi delegati si.mo tisti, ki so bili izvoljeni na občnih zborih po 31. marcu t. 1. Obenem jim je priporočati, da čimprej izvedejo podružnične občne zbore. Se je sprejelo.
9.	Sprejem novih članov. Od zadnje odborove seje je bilo priglašenih 779 novih članov, ki jih je glavni odbor sprejel kot prave ude, če jih ne osporijo podružnice do prihodnje odborove seje.	'	\
10.	Slučajnosti. Glede jubilejne kmetijske razstave sta podala svoje mnenje gg. Jan in Hrastnik ter sta prosila za nekatera pojasnila, ki sta jih dobila.
G. Steblovnik je predlagal naj Kmetijska družba naprosi vse klube slovenskih poslancev v Beogradu, da pri glasovanju za državni proračun glasujejo vsi za davčne olajšave, ki so v njem predvidene. — Ker se je smatralo to kot politično vprašanje, je odklonila večina ta predlog.
G. Remškar je poročal, da nabavlja tukajšnja vojaška uprava seno za svoje konje v Banatu, medtem ko ga tukajšnji kmetje ne morejo prodati. - Sklenilo se je, naprositi komando dravske divizije v Ljubljani, da pri nabavi sena upošteva predvsem tukajšnje kmetijstvo.
G. Pipan je predlagal, naj družba zaprosi velikega župana, da posveti metljavosti goveje živine v ljubljanski oblasti večjo pažnjo in ukrene potrebno, da se škoda po tej bolezni r meji.
G. Jan je pojasnil, da je okrajna blagajna v radovljiškem okraju določila 5000 Din za sredstva proti neplodnosti krav. oziroma za zdravljenje kužne bolezni na spolovilih. Tozadevno je treba najprej iskati sredstev v samopomoči.
Ker se nihče ni več oglasil k besedi, je zaključil gospod predsednik sejo ob dveh popoldne.
Vosti. - Liječenju Metiljavosti. Predplatnici Gospodarskih novina dobivaju knjižku besplatno. — Knjižica se dobiva v vsili boljših knjigarnah za ceno Din 6,— komad.
uradne vesti.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 2». marca 1927.
(Nadaljevanje in konec.)
3.	Kmetijski tečaji. Nato je tajnik prečital poročilo o kmetijskih tečajih, ki je bilo odposlano kmetijskemu mini-stistvu. Družba je tekom te zime priredila 20 dvo- in tridnevnih poučnih tečajev pri podružnicah, in sicer 13 v ljubljanski in 13 v mariborski oblasti. Zaprosilo je pa za tečaje v ljubljanski oblasti 24 in v mariborski pa 17 podružnic. Strošk za tečaje so znašali povprečno 1000 do 1200 Din. Razentega je bilo v tej dobi tudi 14 enodnevnih tečajev, oziroma predavanj pri podružnicah. Kmetijski tečaji so morali prenehati, ker je v ta namen določena državna podpora že izčrpana.
Na željo g. Hribernika je glavni odbor za kmetijsko-nada-Ijevalne šole v Predvaljskem okraju dovolil brezplačno 3 izvode ..Kmetovalca".
4.	Blagovni promet. Kakor je bil blagovni promet na drobno od začetka leta do konca februarja mrtev, tako se je sedaj poživel, ca ga je komaj zmagovati. Družba je v tej dobi naročila 22 vagonov Thomasove žlindre, 20 vagonov rudninskega superfosfata, 10 vagonov kostnega superfosfata, IH vagonov kalijeve soli, 13 vagonov čilskega solitra, 6 vagonov semenskega krompirja, 2 vagona ovsa, 3'A vagonov žvepla, 1 vagon salojidina, 1 vagon travnega semena, 35 vagonov galice, 50 škropilnic, 10 trijerjev. 20 planetov in raznih drugih potrebščin. Povpraševanje po raznovrstnem blagu je živahno.
5.	Najetje posojila. Glavni odbor je sklenil najeti posojilo za nakup gospodarskih potrebščin.
6.	Bilanca za I. 1926. G. Schmidt je prečital razne postavke bilance za 1. 1926. in račun izgube ter dobička in podal k posameznim točkam potrebna pojasnila. Po natančni proučitvi; se je bilanca odobrila. Nato je pooblastil glavni odbor predsedniištvo, da stavi naprodaj pašniško posestvo Ivje, ki pomeni za družbo samo izgubo.
7.	Uradniške zadeve. Glavni odbor je rešil nekatera uradniška vprašanja.
S. Raznoterosti. Glavni odbor je za letošnjo jubilejno kmetijsko razstavo določil prispevek 15.000 Din v kritje tekočih stroškov.
Za spomenik kralja Petra v Ljubljani se je dovolil prispevek 1000 Din.
G. Drek je poročal, da zahteva veliki župan od občin podatke glede prehrane kmetskega prebivalstva in množino po-setve na hektar.
G. Globevnik je prosil glavni odbor, da dovoli podružnici v Novem mestu odprodajo kosa zemljišča pri skladišču mestni občini pod pogojem, da ta napravi ograjo in zid ob hiši. — Se je odobrilo.
G. Bajuk je priporočal, naj „Kmetovalec" pravočasno objavi natančno navodilo o pokončevanju kiseljaka. — Opozorilo se ga je na tozadevno knjižico g. Zmavca, ki jo je izdal vinarski odsek v Mariboru. Obenem se je sklenilo, da vloži družba prošnjo na oba velika župana, da dovolita nekoliko šole prostih dni šolskim otrokom v času nastopa kiseljaka, da se jih uporabi za pokončevanje tega škodljivca.
G. Bajuk je prosil, naj družba od vodstva smodnišnice v Kamniku izposluje, da bo trgovcem s smodnikom po deželi dostavljala dovolj smodnika v kmetijske svrhe.
VABILA
if občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dn pred izidom onega .Kmetovalca", vkaterem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničniii občnih zborov Kmetijski družbi kajti 7.a veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 29. maja 1927. ob desetih po sv. maši v šoli na Dobravi; Novo mesto, v nedeljo, 29. maja 1927. ob devetih dopoldne v kmet. šoli na Grmu; Radomlje, v nedeljo, 29. maja 1927. ob polpetih popoldne pri g. županu 1. Pavlinu; Ribče-Hotič, v nedeljo, 12. jim. 1927. ob dveh popoldne pri Fr. Cirarju v Vernegu; So voden, na bink. ponedeljek. 6. jun. 1927. ob treh popoldne pi i 1 avro Telbanu v Podjelovem Brdu; Sv. Križ pri Litiji, v nedeljo, 29. maja 1927. po jutranji sv. maši v osnovni šoli; Sv. Marko niže Ptuja, v nedeljo. 29. maja 1927. po rani sv. maši v šoli; Št. Jernej, v nedeljo, 29. maja 1927. ob poldevetih dopoldne v pisarni kmečke posojilnice in hranilnice; Trojane, v nedeljo, 12. junija 1927. ob en četrt na osem, po jutranji sv. maši, v dvorani v Št. Go-tardu; Trzin, v nedeljo, 29. maja 1927. ob devetih dopoldne v šoli; Zapoge, v nedeljo, 29. maja 1927. ob desetih dopoldne pri načelniku Hočevarju.
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 9.
V Ljubljani, 15. maja 1927.
Leto XLIV.
METOVALEČ
Inserati se računajo po naslednjih cenah t
Ve
strani . strani . strani strani
Din	400 —
Din	300 -
Din	200-—
Din	100--
Vi Stran .... Din 2400'— '/a strani .... Din 1200"— '/s strani .... Din 800'— >/4 strani .... Din 600'— Priloga listu stane Din 1500-—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t j. pri Kmetijski družbi za Sloveli lin; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin. ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine,
Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo tako iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 145,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje S'A% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline po Din 180.— za 100 kg. — Za 1 ha 500 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde po Din 350.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92.— za 100 kg,
v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji.
Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2^% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20% po Din 150.—. Za na drobno oddajo v Ljubljani In Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—.
Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kilogr. po nastopnih
cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Mešano gnojilo za vrtove po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred.
Udom iz mariborske oblasti sporočamo, da so vse kmetijske potrebščine na zalogi tudi v Mariboru, Meljska cesta št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12.
Semena:
Siva semenska ajda v celih vrečah po 100 kg Din 5.—, nadrobno po Din 5.20 za kg.
Semenska grahora, (grašica), jara, po Din 4.50 za 1 kg. Semenski oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg. Semenska pesa, Mamut po Din 13.— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje kaljivosti.
| Kose prvovrstne	65 cm,	70 cm,	75 cm I
1 po Diu	22 —	24 —	24- |
Umetna gnojila..
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonsklh naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki |lm bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču v Novem mestu, ter na Rakeku pri gospodu Mat. Stržaju.
Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 310.— za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 12.50 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Kalijeva sol, 42% po Din 170,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400—600 kg.
Krmila:
Lanene tropine z 38/40% beljakovin In tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3H kg Din 50.—.
Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega ..Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—.
Antiklor (salojidin, natr. tiosulfat) v sodih po 300 kg^ Din 5.20, v sodih po 100 kg Din 5.40, v manjših količinah po Din 5.60 za kilogram.
Cepilna smola po Yk kg Din 15.—, % kg po Din 8.—
Ebulioskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat.
Eponlt za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg.
Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po 11 Din za dozo.
Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.
Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad.
Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—.
Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Din..
Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din.
Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450,— Din.
Gumijeve plošče za trtne škropilnice po 8 Din komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po 15.— Din meter.
Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad.
Gumijeve vezi 1 kg Din 160.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče Yi kg Din 30, H kg Din 50, 1 kg Din 90,—
Merilo za sode, novost patent Matievlč, vštevši tabelo po 130— Din za 2 m zložljiv aparat.
Mostne mere, žepne, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—.
Nitrii bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg.
Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250,— Din.
Sadna In vinska stiskalnica z dvema košama Din 2.500.—.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
Sulikol (koloidatao žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek.
Stiskalnica za grozdje In sadje EPD po Din 3400.—.
„Stopp" nastavke sistem Fr. Nechvile, Dunaj za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) p oDin 165.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—.
Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke ..Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.—
Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistem Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450, original Austria Nechvile 192 c Din 500, original Komet Nechvile D 123 Din 500, original Vermorel Torpilie Nr. 1 Din 620, original Vermorel Oranges po Din 590 za komad.
Uspulun — za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatljicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galico po Din 4.90 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.—
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad.
Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—.
Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin:
Cepilnl noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—.
Žage za drevesa od Kunde, od 30. —do 124.— Din.
Opozarjamo mlekarne na znižane cene večjih posnemalnikov „Baltic" in „Titan".
Brzoparilniki „Alfa" original B po 120 1 po 1900,— Din.
Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.— ; št. 3561 po Din 7.—.
Posnemalnik „Titan" za 1501 po Din 2200.—.
„Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 1001 K : po 1700 Din, za 130 1 K po Din 1800 ali isti stroj s podstavkom Din 2750.—.
Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din.
Reporeznl stroj E. W. A. po Din 700. —.
Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gT Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970,— Din, 420 cm po 1025,— Dfa, 290/420 po 1120.— Din.
Telečji napajalniki po Din 130.
Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Dta 70. Razne kmetijske potrebščine:
Grablje železne, 10 zobne po Din 9.— za komad.
Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavostl ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din.
Kultlvatorji (ročni) po 18, 20 in 25 Din komad.
Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za štihanje po 23 Din komad.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.— in palice za nasatvljanje Din 4.—
Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—.
Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad.
„Ptičjl strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—.
Robkalnl stroj za koruzo EMR po Din 950.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din.
Trljer. Original Kruger Reform „Einfach" (dva sita-tr«-salca in trije cilindrski siti) po Din 2520.—.
Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—.
Poljedelski strofl:
Unlversal plugi:
Sackov plug D7 MN po Din 1180.—.
Sackov plug D6 MN po Din 1000.—.
Sackov plug EFB5 po Din 920.—
Sackov plug E9E po Din 1300.—.
Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—.
Obračalni plug UW5 po Din 1040.—.
Obračalni plug NW5 po Din 1300. —.
Plužni lemeži Sack: 7M24 po Din 52.—, 6R24 po Din 48.—.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožempo Din 175.—.
Podzemeljski plug Sack XII po Din 400.—, Sack XV po Din 400—.
Sackov kompL plug z sedmimi izruvači za krompir po Din 1250.—.
Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420.
Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) ©o Din 440.—; „Planet" štev. 18 Din 220.
Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800.—.
Osipalniki: z enim prednjim kolesom, kompletni po Din 780; H SE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390.
Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 po Din 750.—, A4 po Din 760.—.
Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 900.— SB3 po Din 980.—.
Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160.
Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000.
Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trockenbeizer Ideal, 1) po Din 950.—.
Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780. « devetimi (peresnimi noži po Din 1980.
Prepojenje krav.
„Pri vnetju sramnice preko 300 krav zdravljenih z „Bissulin"-nom, vse z dobrim uspehom, vse krave so pravilno teletile."
Živino zdravnik Dr. S. Berliner Tieraztliche Woclienschrift 1908 Nr. 16.
„Bussulin se izdaja le na živinozdravniško odredbo.
H. Trommsdorff, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica št. 8.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
reg. zadr. z neom. zav.
Račun poštne hranilnice št. 14257	BrzojavEe: jmetsH dom" Telefon 2.847
u Ljubljani, Taučarjena (Sodna) ul. žtea. 1, pritličje
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod naj-ugodnejšemi pogoji.
Obrestuje
vloge nagSiO/ brez od-knjižice ** '•> povedi čistih.
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Preskrbuje :
Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice
na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8.-12.% in od 3.-4.%
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije.
Vinogradniki! Uporabljajte edino modro galico znamke „Marengow, ker je
najboljša I
— Analiza kr. hrvatsko slavonskega zem. kemijsko analiznega zavoda v Zagrebu pod štev. 136 kaže :
„Marengo" gallca je 99-6 °/D modra galica.
Brzojavi: Agimex, Zagreb. — Generalno zastopstvo:
ZLATKO A. FISCHER, ZAGREB, Mažuraničev trg štev. 14. j
Najboljše umetno gnojilo je doslej vendarle domači
5UPEHF0SF9T
ZNAMKE
JBHICB"
gar. 16/i8 /o v vodi rastopljiv. Vsaka originalna vreča ima žig „DAN1CA". Najnižje,franko vsaka postaja Slovenije, enake cene pri odjemu od 5000 kg. naprej. Na drobno in posamezne vagone prodaja to izvrstno gnojilo KMETI1SKA DRUŽBA v LJUBLJANI
in pa tovarna sama. Priporoča se za mnogobrojna naročila
99
zastop. LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP ŠTEV. 48.
Najboljše dušičnato gnojilo za krompir, koruzo, peso posebno pa hmelj je
čilski soliter
ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in trgovcih z umetnimi gnojili.
Njegova raba je preprosta, učinek gotov. Potrebna pojasnila in tiskana navodila o vseh umetnih gnojilih podaja na pismena vprašanja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 16.
Brez umetnih gnojil ni najvišjih pridelkov!
Napačno je, uporabljati samo superfosfat. Vsaki kmetovalec mora trositi razven superfosfata na oral še
IOO — 150 kg 40%" ne kalijeve soli, in 50 — 100 kg apnenega dušika.
Pojasnila in brošure o uporabi vseh vrst umetnih gnojil daje brezplačno
Agri - kulturno - kemijski ured, Zagreb.
Trg N., br. 4/b.
L« proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaljna beseda po 1 Dn. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Brinje, slive, fige
ia žganiekuho oddaja po nizkih cenah	tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta št.	2. Zahtevajte ponudbo I	32
Proda se:
1 kosilni stroj ,,Deering", 1 kosilni stroj ,,Cor-mick", 1 verižna gnojnična pumpa. Pojasnila daje: Fr. Malasek, Novomesto.	138
Brinje,
vsakovrstno nudi najcenejše tvrdka I. KNEZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3.	148
Knjigo: »Sadjarstvo"
(spisal Franjo Kafol), priporočamo vsem sadjarjem, da si jo naročijo [tri Kmetijski družbi, dokler je še v zalogi, ker bo prva izdaja kmalu razprodana. Cena 10 Din.	171
30 grabelj
iz dobrega lesa, lično in trpežno izdelane po 15 in 17 Din so na prodaj! (Pri odjemu vseh — popust'. Naslov pove uprava ,,Kmetovalca" pod štev. 170.	170
Vino, kis in slivovka!
Prodam ceno 30 hektolitrov rizlinga, 30 graševine, 20 Portugalke, 25 jabolčnika, 40 kisa in 30 sli-vovke. Josip Šrimpl, Hum na Sutli.	169
Konjski hlapec,
poljska dekla in hlapca za vole, zanesljivi in z dobrimi spričevali se iščejo I Oskrbništvo graščine Bokalce, p. Vič pri Ljubljani.	168
Vabilo
na redni letni občni zbor Splošne gospodarske zadruge v Sevnici ob Savi, ki se vrši v nedeljo 29. niaja 1927 ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih v Sevnici s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo načeistva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1926. 4. Volitev načeistva. 5. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem metu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 167	Načeistvo.
Domače zajce — mladiče
Angora svilozajce, pepelnjake (blaue Wiener), francoske ovne, vse čistokrvne pasme ima na prodaj: Gašper Homer, v Mariboru, Krekova ul. 1. 166
Vabilo
k rednemu občnemu zboru ,,Kmetske hranilnice in posojilnice" v Št. Janžu (Dolenjsko) r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 29. maja t. 1. ob 8 uri dopoludne v prostorih g. načelnika Ignaca Majcna s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega obč. zboru. 2. Poročilo načeistva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev račun, zaključka za 1. 1926. .5. Volitev načeistva. 6. Citanje revizijskega poročila. 7: Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje, ne glede na število navzočih članov. — Načeistvo.
165
Bika, pinegavske pasme
15 mesecev starega, ima na prodaj: Franc Pogačnik, v Lescah štev. 59. (Gorenjsko). 164
Najboljša kosa sveta
za Din 18.— dokler traja zaloga pri Fr. Stupicl, trg. z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani.
Sreča Te išče!
Opozarjamo vse čitatelje lista, da je današnji številki priložena tiskovina za naročitev srečk ,,Državne razredne loterije" najsrečnejše tvrdke: M. S. Serdarušič, Beograd, Jevremova ulica 32.
172
Gospodarske stroje:
sejalnica, nova ,.Turbo-Ventzky", sejalnica dobro ohranjena ,,Samsej-Ježek", železni lahek ogrinjač ,Ježek", leseni okopač, kovaško delo, za vso kulture, dvojni plug, obrtač z železnim kovcami, mlatilnici ..Bacher" z pretresačem za pogon z vitljem ali motori. izvrstna marka, brzoparilnik 80 Itr. nov, tudi za žganjekuho, dvovprežno graško kočijo, na pol krito, fini koleselj, eno ali dvo-vprežen, malo rabljen, motorno kolo ,,DKW m navadno kolo ,,Puch", proda: Vlastelinstvo ,,Kraljev vrelec" Kostrivnica, pošta Podplat, Slovenija.
162
Samo iz domačega platna
se perilo ne trga! Zato pa dajte v tkanje laneno prejo, da jo stke v domače platno tkalnica ,,Krosna" v Ljubljani, Zrinskega cesta 6. 161
Več priklop, vozov (Parizer)
za izvoz lesa z Fordsom-traktorjem kupim. Dobro ohranjene vozove z najmanjšo tovorno težo od 6000 kg in vsaj 10 cm širokimi platišči blagovolite ponuditi na upravo graščine Snežnik, p: Starltrg pri Rakeku.	173
Dva lepa bika
plemenjaka, Holandske rase. ima na prodai: Josip Matjan, Vižmarje, pošta: Št. Vid pri Ljubljani.
174
Vabilo
na VIL redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem r. z. z n. z.
ki se vrši v nedeljo, 12. junija t. 1. ob pol 9. uri predpoldne v posojilniških prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo načeistva o poslovnem letu 1926. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načeistva. 4. Volitev dopolnitve nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Načeistvo.	176
Važno za psahega živinorejca!
Odstranjena je bojazen pri napenjanju živali. Kdor ima
gobfini odpirač
„Express" D. R. P. se mu ni treba bati pogina živali. Od merodajnih oseb v kmetijstvu in tehniki priznano, priporočeno in sijajno odobreno. Premirano s srebrno svetinjo na razstavi pitane živali v Koln a./R. in Wels Oo. 1926. Brezštevilni dopisi od živinozdravnikov, kmetijskih zadrug, strokovnih šol graščinskih oskrbništev in kmetovalcev pričajo o dobrem glasu gobčnega odpirača „Exspress", zato ne sme pri nobenemu živinorejcu manjkati.
Glavno zastopstvo:
Tomaž Obervvalder,
Zg. Domžale 29. (Slovenija).
Zastopniki se iščejo.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
,,MASTIN"
ki pospešuje rast odebelitev in omastitev domače, posebno klavne Sivine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din.
Lekarna TRNKOGZV
Ljubljana, Mestni trg ¥
(Zraven Rotovža.)
Rešeno
je vprašanje kako se ubranimo grozdnega sukača.
JRSOLfl"
arsenovo sredstvo za škropljenje.
JI0LEX"
arsenovo sredstvo za prošenje.
Preizkušeno z najboljšim uspehom v vseh vinorodnih pokrajinah Jugoslavije, Austrije
in Ogerske. Počenši od prvega škropljenja je treba, da se brozgi modre galice na vsakih 100 litrov stalno primeša 30 do 40 dkg „Arsola". V dobi cvetja in koncem julija je potrebno, da razen škropljenja, oprašimo enkrat do dvakrat ves trs s sredstvom „Molex". Zahtevajte navodila! Za ta sredstva se iščejo prodajalci v vseh vinorodnih krajih.
ARSOLA stane Din 44'— kg MOLEX stane Din 30 — kg.
KAŠTEL" D. D.
KARLOVAC.
V