Tiskovna konferenca celovške UNI na Dunaiu ..Tiskovno konferenco smo napravili na Dunaju, ker od koroških medijev ne moreš pričakovati objektivnega poročanja," je povedal univerzitetni docent celovške univerze dr. Manfred Moser pred zbranimi dunajskimi časnikarji v petek, 11.10.1984, v dunajskem tiskovnem centru. naš tednik LETO XXXVI. Številka 42 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 18. oktobra 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Da bi avstrijski javnosti objektivno prikazali dvojezično šolstvo, so se pred časnikarji zbrali profesorji celovške UNI: dr. Peter Gstettner, dr. Mirko Wakounig, dr. Foltej Sima in univ. doc. dr. Manfred Moser. Nadalje je dr. Moser povedal, da bi vsak kompromis, kakr- Koroška mladina za skupni pouk Delovna skupnost koroških mladinskih organizacij je na seji 3. 10. 1984 sprejela resolucijo proti ločevanju šolarjev na področju dvojezičnega pouka. Edino mladinska organizacija svobodnjaške stranke (Ring freiheitlicher Jugend) je bila proti resoluciji. V resoluciji so koroške mladinske organizacije dejale, da referendum heimat-diensta, ki ga je podprla FpO zaostruje manjšinsko Politiko, kar pomeni hudo nevarnost za bodočnost. Delovna skupnost je zato Proti ločevanju šolarjev po jezikovnih kriterijih, ker bi teka politika postavila »Berlinski zid" med obe narodni skupnosti In odločno zavrača spremembo pouka v škodo slovenske narodne skupnosti ter podmlnlranje državne pogodbe. Delovna skupnost opozarja na ško-do> ki jo je Avstrija zaradi referenduma že utrpela in aPe!ira na politike, da se ozirajo na znanstvene in Pedagoške predloge znanstvih institucij. šnega hočejo skleniti vse tri koroške stranke skupno s hei-matdienstom, pomenil velik udarec za slovensko narodno skupnost. Naloga vseh nem-škogovorečih demokratov mora biti pomoč slovenskim so-deželanom. Obžaloval .je dejstvo, da slovenski voditelji v tako važnem vprašanju, kot je dvojezična šola, ne nastopajo skupno. Po stališču dr. Mirka VVakouniga, ki je prikazal, kako se resnično odvija pouk na dvojezičnih šolah, je povedal dr. Peter Gstettner, da KHD ni upravičen govornik večinskega naroda. Če že spremeniti zakon o manjšinskem šolstvu potem se naj izboljša. N. pr. nemškogovoreči starši, ki ne želijo dvojezične vzgoje za svojega otroka, naj otroka od tega pouka odjavijo. Tako bi indirektni pritisk, katerega občutijo starši, ko prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku odpadel. Število prijav bi prav gotovo naraslo. Nadalje naj bi šole dvojezičnega ozemlja ne služile samo učenju obeh jezikov. Učence naj bi učitelji vzgojili k skupnemu kulturnemu spoznavanju ter do medsebojne tolerance. Nadaljnje reforme bo krožek natančneje obdelal in predložil širši javnosti. „KHD ni prikazal nobenega resnega predloga, temveč razširjal hujskaške parole, katere smo slišali že v tretjem rajhu," je odgovoril dr. Folti Sima na vprašanje časnikarjev. Na tiskovni konferenci smo lahko slišali, da avstrijska javnost potrebuje še mnogo takšnih in podobnih informativnih prireditev. Ker samo s pomočjo nemškogovorečih demokratov bomo lahko uspeli. Je to mar znak sožitja na Koroškem? Mnogo lepih besedi o sožitju je bilo spet izrečenih na različnih dese-tooktobrskih proslavah po vsej deželi. Nekateri pa so dokazali, da zloglasni duh desetega oktobra kot simbola zmage v nemški noči že zmeraj živi. Prav okoli desetega oktobra se čutijo zastopniki tega duha poklicane, da dokažejo svojo »domovinsko zvestobo" se zato možato kot najhujši strahopetci ter zajci v junaški koži zaletavajo v vse, kar jim pride slovenskega pod njihove robate roke. Letos so se zaleteli v zastavna droga pred kioskom Boroveljske Posojilnice v Podgori. Enega so hudo skrivili, drugega pa docela odlomili. Ce bi na drogovih ne visela napisa »Menjalnica — VVechselstu-be — Bank", bi še gotovo ravno kot smreki štrlela v nebo. A je že tako na Koroškem. Če zlobneži nočejo, niti drog ne sme ravno stati. Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Urednik dunajskega dnevnika „ Kurier" Hervvig Schmidi je v komentarju z dne 9. 10. 1984 naslovil na OVP, predvsem na dunajsko, naslednje besede: „Morda bo prišlo pri analizi OVP o njenem zadnjem volilnem porazu na Koroškem do izraza, da bi se ta stranka ne odrezala slabše, če bi za koroše Slovence zahtevala več pravic. Če bi se izcimilo to, da bi neka stranka zapustila Slovencem neprijazni pakt, potem volilni poraz ljudske stranke ni bil zaman." zborskih volitvah kljub vsemu temu zaman. Drži sicer, da sta koroška SPČ in OVP sklenili predati zahtevo KHD oz. referenduma avstrijskim pravnim fakultetam ter ustavnima službama koroške deželne vlade ter na dunajskem uradu pri zveznem kanclerju. Vendar bi se morali predvsem tudi povezati z univerzitetnimi instituti, ki se ukvarjajo s pedagoškimi vprašanji: saj je šolstvo v prvi vrsti zadeva pedago-vov, torej učiteljev, vendar večinske stranke tega (vsaj Brez pedagogov? Iste (pametne) besede bi Schmidi lahko naslovil tudi na SPČ, saj je Wagnerjeva stranka 30. septembra v bistvu prav tako nastradala kot Knaflova. Seriozne volilne analize namreč dokazujejo, da Haiderja niso podprli samo bivši volilci OVP, temveč tudi S PO. Z drugimi besedami: tako VJagnerju kot Knaflu njuna večletna ter naravnost bolestna bojazen pred nem-škonacionalnimi krogi ničesar ni prinesla. Razen poraza, vrhu tega pa med drugim še komentarje v skoraj vseh avstrijskih in številnih mednarodnih medijih, ki ostro obsojajo protislovensko politiko večinskih strank. In kako bodo socialisti in ljudska stranka reagirali? Bodo pripravljeni kreniti na pot, ki vodi iz hudičevega kroga, v katerem bi jih sicer KHD še naprej ter še bolj glasno klical v peklensko domovino? Bodo pripravljeni zapustiti protislovenski tristrankarski pakt in se odločiti za manjšinsko politiko, ki bi končno koristila manjšini in ne Heimatdienstu? Bojim se, da se bosta večinski stranki naprej vrteli v hudičevem krogu ter, da je bil njun poraz na deželno- doslej) še niso upoštevale. Se mar bojijo pedagogov zato, ker vedo, da ti stvarno zavračajo vsakršno ločevanje otrok? Kot npr. znanstveniki celovške univerze, ki vrhu tega zahtevajo izgraditev dvojezičnosti in ki se z znanstvenimi argumenti postavljajo po robu parolam „Slowenischer Zvvangsunterricht — nein, danke". Ali pa minister za pouk in prosveto dr. Moritz ter njegov „ kolega" pri ljudski stranki mag. Schaffer, ki sta odločno zavrnila zahteve Heimatdiensta in Haiderja, ker pač ne moreta prevzeti fraze „ dvojezično ni bolje". Če bi večinski stranki bili pripravljeni, pritegniti k razpravi o naši dvojezični šoli predvsem tudi znanstvenike pedagoge in, kar je posebno važno, njih argumente res tudi upoštevati, bi lahko z upravičenim optimizmom ocenili njun zadnji sklep. Če želita večinski stranki dejansko najti stvarno in pravično rešitev šolskega vprašanja — kaj ju potem ovira pri tem, da bi upoštevali neosporavana spoznanja kompetentnih pedagogov? Kultura-Politika Koroški dnevi ri zamejskih rojakih v Italiji Stiki med zamejskimi Slovenci, točneje, med koroškimi Slovenci in našimi rojaki na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini so že dolgoletna stalnica v našem narodnopolitičnem življenju. V novejšem času pa so ti stiki zadobili novo kvaliteto, ki je sad poglobitve rednih kulturnih stikov. Lani so bili pri nas na Koroškem »Primorski dnevi“, te dni pa tečejo med rojaki v Italiji »Koroški dnevi “. Organizirale sojih Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Koroški dnevi so od 13. Niz prireditev se je začel v soboto, 13. oktobra tako na Tržaškem kot tudi na Goriškem. Na Opčinah pri Trstu je bil v Finžgarjevem domu koncert otroških zborov iz Škocijana (vodi Helka Mlinar) in Št. Primoža (vodita Sonja Marko in Stanko Polzer). Gostitelj pa je bil otroški zbor »Vesela p_o-mlad“, ki je lani bil gost v Št. Primožu. V nedeljo sta oba zbora na povabilo Prosvetnega društva Štandrež in tamkajšnjega Mladinskega zbora nastopila v župnijskem domu »Anton Gregorčič" v Štandrežu. Povsod so nastopajoča zbora sprejeli izredno prisrčno. Na Goriškem pa so Koroške dneve začele Lutke »mladje" Koroške dijaške zveze. Na povabilo Katoliškega prosvetnega društva »F. B. Sedej" so naši lutkarji v Sedejevem domu v Števerjanu do 21. oktobra 1984. predstavili »Zvezdico zaspanko" Frana Milčinskega. Štever-jan je s tem doživel vsepri-morsko premiero, kajti to je bila prva lutkovna predstava na Primorskem. Lutkarji so v nedeljo dopoldan na povabilo Prosvetnega društva »Hrast" nastopili v župnijskem domu v Doberdobu, popoldan, po krajšem oddihu, pa v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Prireditelj je bil dom sam. Kot že na predvečer v Števerjanu in dopoldan v Doberdobu, so tudi tukaj sprejeli mladina, prav posebno pa odrasli, lutkarje zelo navdušeno. Dekleta Strokovne šole za ženske poklice iz Št. Petra pri Št. Jakobu v Rožu so v nedeljo'popoldan zaigrale v Marijinem domu v Ulici Risorta v Trstu igro »Sinja gora Horeb" tržaškega avtorja Alojza Rebule. Pod režijo Petra Stickerja so dekleta igrala tako odlično, ,Vas ob meji‘ Televizijski film „Vas ob meji“, čigar avtor je urednik dnevnika „Wiener Zeitung", dr. Thomas Pluch, režiser pa Fritz Lehner, je ponovno žel velik mednarodni uspeh: na letošnjem filmskem festivalu v New Yorku, ki bo od 15. do 20. novembra, bodo namreč predvajali Plu-chov televizijski film o koroških Slovencih. Tako bo tudi ameriška filmska publika seznanjena predvsem z dogodki v letih 1972 do 1976. Znano je, da je film „Vas ob meji“ že lansko leto v okviru prireditve „Prix Italia 83“ prejel eno največjih evropskih filmskih odlikovanj. v New Yorku Dobitnik tega odlikovanja je bila avstrijska televizija. Gotovo pomeni predstavitev filma „Vas ob meji“ na filmskem festivalu v New Yorku ponovno čast in odlikovanje za avtorja, režiserja in ORF. Hkrati pa bi ta velika mednarodna pozornost Pluchovemu filmu morala dati misliti vsem koroškim institucijam ter predvsem vodilnim koroškim politikom, ki so svoj čas tako ostro in žolčno napadali avtorja in režiserja. Avtorju, režiserju in ORF vsekakor k ponovnemu lepemu uspehu iskreno čestitamo! da jim je sam avtor, ki je bil navzoč, izrekel največjo pohvalo. Spored prireditev se je nadaljeval v ponedeljek, 15. oktobra. V Peterlinovi dvorani v Trstu je bil ob 20. uri literarni večer koroških pesnikov in otvoritev grafične razstave Valentina Omana. Koroške pesnike sta zastopala Lenčka Kupper in Andrej Kokot, sestri Lucija in Marija Feinig sta prireditev glasbeno olepšali, Andreja Zi-kulnig in Miha Vrbinc pa sta brala iz del naših pesnikov in pisateljev. Danes se nadaljujejo Koroški dnevi z oddajo v živo radia Trsta A o kulturnem življenju koroških Slovencev, sodelujejo pa dr. Janko Zerzer, dr. Pavel Apovnik, Micka Opetnik, Martin Pandel in dipl. inž. Franc Kattnig. Ob 17. uri je v gori-škem Katoliškem domu razstava koroškega tiska in srečanje med celovško ter goriš-ko Mohorjevo. Zvečer pa prav tako v Katoliškem domu diskutirajo za okroglo mizo dr. Matevž Grilc, dr. Pavle Apovnik, dr. Janko Zerzer, Martin Pandel in mag. Janko Merkač na temo »Narodna manišina in večinski narod". Zaključeni bojo »Koroški dnevi" v soboto, 20. 10. in ne-dedeljo, 21. 10. V Mavhinjah, v gostilni Urdih bo na povabilo zbora »Fantje i?pod Grmade" koncert suškega okteta in ansambla »Korenika" iz Šmihela. Obe skupini se bosta udeležili v nedeljo, 21. oktobra, žegna-nja v beneškem Gorenjem Tarbju. Prireditelja sta društvo »Studenci" in časopis „Dom“, Mešani pevski zbor „Rož“ pa bo v nedeljo, 21. oktobra, šel med rojake na Goriškem in v Kanalski dolini. Dopoldan, ob 10. uri, bo na povabilo društev »Lepi Vrh" in »Planinka" pel v ukljanski župnijski cerkvi, popoldan pa v Katoliškem domu v Gorici. »Koroški dnevi" so izjemen prispevek skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru in to v najbolj žlahtnem in pristnem pomenu besede. Poleg tega pa krepijo vezi med zamejci, torej med rojaki, ki dobesedno živijo na prepihu raznarodovanja in potujčevanja. Ne smemo pa pozabiti, da so taki in podobni dnevi tudi velik doprinos k zbližanju med narodi, kajti take prireditve segajo tudi v kulturne prostore večinskih narodov. Franc VVakounig V sredo, 17. 10., so slovenski pravniki obiskali Slovensko gimnazijo (na sliki ravnatelj dr. Vospernik in dekan dr. Ivan Kristan) Lutke »mladje" KDZ so kot prva skupina predstavile lutke primorskim rojakom Vprašanji županu ob 10. oktobru Mladi rožeški župan Herbert Schiller (SPČ) je v svojem slavnostnem govoru na predvečer koroškega praznika rekel m. dr. sledeče: „Die Frauen und Manner des Abvvehrkampfes und die Gestalter der Karntner Volksabstlmmung biirgen fur die Tradition von Wer-ten, an denen sich das SelbstbevvuBtsein der Men-schen in unserem Lande im-mer vvieder aufrichten kann.“ Vprašanje: Ste, gospod župan, mislili pri tej izjavi na stavek dr. Steinacherja, ki je dejal ob spominu na delo ob plebiscitu: „Weil wir Osterreich nicht sagen vvollten, Deutschland nicht sagen durften, vvurde unser Schlachtruf eben Karnten". So to tiste dobrine, o katerih ste govorili? Nadalje je dejal g. župan v omenjen odgovoru: „Bei der Gestaltung der Bezie-hungen zvvischen den bei-den Volksgruppen in Karnten ist davon auszugehen, dali die Grundlage fur die Gestaltung dieser Bezie-hungen nur die Gesetze der Republik Čsterreich und des Landes Karnten sein konnen". Tudi tu vprašanje: Gotovo ste tukaj mislili na podiranje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem, ki je bilo protizakonito in čigar udeležencev še danes niso kaznovali!? kafra Zborovanje zaupnikov in odbornikov osrednjih organizacij kor. Slovencev bo na državni praznik, 26. oktobra 1984, ob 19.30 uri v Celovcu Hala 5/1. nadstropje na sejmišču (Messehalle) v Celovcu Ocenili bomo narodnopolitično situacijo po ljudski zahtevi in deželnozborskih volitvah s posebnim pogledom na dvojezično šolstvo in sklepali o nadaljnjem postopanju. Na sporedu bodo govori, diskusija in kulturni program. Narodni svet koroških Slovencev Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Kmetijstvo Zaradi podražitve zadrževanje kurilnega olja? Neodgovorno ravnanje Stegeria ogroža eksistenco kmeta Kmetje na južnem Koroškem so obupani in ogorčeni, ker v teh dneh, ko bi morali žeti koruzo, nikjer ne dobijo kurilnega olja za svoje sušilnice. Ni pa tako, da kurilnega olja ne bi dobili samo nekaj dni — že ves oktober tolažijo zadruge in tudi Raiffeisen kmete, da upajo na dobavo olja v prihodnjih dneh. Kmetje se zdaj sprašujejo, ali minister za trgovino dr. Steger ni zmožen, da bi za avstrijski trg poskrbel za kmete tako važno kurilno olje, ali pa namerava mini-sterstvo za trgovino skleniti podražitev olja in ga zaradi tega zadržujejo rici Dunaju v skladiščih. Nerazumljivo je, kaj bi lahko bili drugi vzroki, da na trgu ni olja. V času žetve vsebuje koruza še vedno trikrat toliko vode kot drugo žito in je pripravna za shranjevanje šele, ko vsebuje le 14% vode. Zaradi tega je nujno potrebno sušenje koruze, preden jo kmet lahko da v skladišče. Koruzo je treba sušiti takoj po žetvi, ker obstaja drugače nevarnost, da začne plesneti. Iz te plesnice nastanejo strupeni micotoksi-ni, ki povzročajo pri živalih znatno nazadovanje uspešne produkcije. Ker pa kmet zdaj po vsej Koroški ne dobi kurilnega olja za koruzne sušilnice, je prisi- Ek. sv. Ignac Domej, kmet in za-s t o p n i k SJKK, Rinkole: Ijen, da pusti koruzo na polju in čaka doma na boljše čase — ali pa na sneg. Kaj bi to Poroča Heidi Stingler pomenilo za našega kmeta, si iahko predstavljamo. Le še dva tedna je do novembra. In kdo reče kmetu, da ne bo že jutri ali pa v enem tednu padla slana ali pa morda celo sneg. Ali naj kmet pusti zaradi tega neodgovornega ravnanja namestnika kanclerja, ki je obenem tudi minister za trgovino, svojo koruzo na njivi? Kaj si sploh Steger misli pri tem — Tonej Šturm, kmet na Šta-lenski gori: Letina kmeta letos tako ni najboljša, in tako je tudi vreme bilo premrzlo, da bi koruza prav dozorela. To se pravi, da ima kmet že tako in tako manjši dohodek pri koruzi, stroški za sušenje pa bodo še višji. Zato se mi zdi neodgovorno, da hočejo odgovorni — in sicer je to v prvi vrsti minister za trgovino Steger — očitno podražiti kurilno olje, ki ga rabi kmet za koruzne sučilni-ce. To pa še ni vse — se za kmete stavi vprašanje, ali bodo v kratkem sploh dobili kurilno olje. Že od začetka oktobra čakamo na olje, da bi lahko poželi našo koruzo, zdaj pa nas še vedno tolažijo, da bomo olje morda dobili v naslednjih dneh — morda ... — če pa ne, nam pa bo ostala koruza na njivah pod snegom, ali kako?! Sam sem prizadet, ker že štirinajst dni ne dobim kurilnega olja in tako ne morem žeti koruze. Jezi me, da Avstrija, ki živi od kmetijstva, za nas kmete ne more priskrbeti ob pravem času olja. Ali minister za trgovino Steger ne razume, da za nas kmete žetev koruze ni konjiček, ampak, da je ta žetev za marsikaterega od nas eksistenčnega pomena? Prepričan sem, da je za vsem tem le premišljevanje, da bodo sklenili podražitev olja in ga zaradi tega na Dunaju zadržujejo v skladiščih. Od avstrijske vlade bi človek pričakoval, da je zanjo samoumevno, da se zavzema za interese kmetijstva, ki je za avstrijsko prebivalstvo eden najvažnejših faktorjev. ali morda sploh nič?! Naši kmetje ostro protestirajo proti tako neobzirnem ravnanju in zahtevajo, da ministrstvo za trgovino takoj ukrepa, da bodo na trgu zopet dobili kurilno olje za svoje sušilnice. Če se že pripravlja podražitev olja, potem to naj ministrstvo sklene, neodgovorno pa je, zadrževati olje na Dunaju, dokler nove cene niso sklenjene. V drugem primeru, da minister Steger ni zmožen dobiti za avstrijski trg olja, pa terjajo, da ta odloži svojo odgovorno funkcijo in jo prepusti komu, ki jo je dejansko zmožen izvrševati. Kmetje, ki imajo koruzo so letos že tako na slabšem. Slabo vreme skozi vse leto ni dopuščalo, da bi koruza prav dozorela. Zato bodo stroški za sušenje letos višji kot prejšnja leta. Zdaj pa hočejo še podražiti olje — kje pa naj pri tem kmet še kaj profilira? Najhujše pa je, ko kmet zdaj niti ne ve, ali bo dobil kmalu kurilno olje za koruzne sušilnice, ali pa bo moral pustiti koruzo na njivi, dokler bo padla slana ali pa celo sneg. Neodgovorno je ravnanje ministra Stegerja, da dopušča, da se kurilno olje zadržuje na Dunaju, dokler da bodo sklenili podražitev. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210,— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650,— šil. zračna pošta). STRAN a ČETRTEK, 18. oktobra 1984 Naš tednik: Kmalu bo minilo leto, odkar ste prevzeli vodstvo SAK: z novimi odborniki, z novim trenerjem ter s spremenjenim moštvom je klub šel v novo sezono. Če bi napravili prvo bilanco, kako bi po Vašem mnenju izgledala? C. Štern: Prave bilance sicer še ne moremo prav napraviti, saj še ni minilo celo leto našega poslovanja pri SAK. Vendar lahko s prepričanjem trdim, da smo zmogli že precej realizirati v zvezi s cilji, ki si jih je naš odbor stavil ob začetku svojega delovanja. Naš tednik: Kateri so ti cilji — konkretno? C. Štern: Konkretno smo si stavili cilj, da bi se z našim prvim moštvom spet povzdignili v koroško ligo ter se tam etablirali. Zato smo se tudi temu primerno prizadevali za pridobitev kakovostnih legionarjev in mislim, da se je to medtem že obrestovalo. Vsekakor so naši navijači z legionarji zelo zadovoljni. Naš tednik: Za SAK pa igrajo tudi močni koroški „legio-narji“, ki ne obvladajo slovenščine, kar pri nekaterih prijateljih kluba ni naletelo na posebno odobravanje. C. Štern: Gotovo. Vendar bi rad poudaril, da se ti igrlacj zavedajo, da je SAK slovenski klub in se zato tudi v vseh ozirih vključujejo v naše slovensko moštvo. Že večkrat se j® izkazalo, da so ti fantje zares solidarni z našim klubom ter moštvom. Naš tednik: In kaj je z naraščajem? C. Štern: Tu želim poudariti, da je skrb za naraščaj primaren cilj našega delovanja. N® bi rad prezrl truda, ki so ga v to delo investirali prejšnji odbori. Imam v mislih npr. Lenarta Katza ali Andreja Kumra Kljub temu pa sem zelo vesel, da se nam je posrečilo, pridobiti za naraščaj v vsakem oziru kvalificiranega mladega trenerja Franca Šmida. Le-t® oskrbuje treninge in organiziranje tekem ter moštev vsega naraščaja SAK, torej mladincev, šolarjev in dečkov — in to po vsej južni Koroški. ima opravka s približno 50 mladinci, pri čemer bi še posebno opozoril na to, da je medtern ustanovil tudi moštvo malih dečkov (8—10 let). Naš tednik: Lahko si predstavljam, da je plodovito org®' ------^ Gost v Našem tedniku »Uspešno moštvo, a zanimanje naših ljudi je nadvse skromno" Ciril Štern (star 51 let), avstrijski konzul v Ljubljani, šteje že vrsto let med najbolj zveste prijatelje SAK. Vedno spet ga srečamo na tekmah slovenskih nogometašev — od lanskega leta naprej pa je tudi njih predsednik. Naloga, ki jo je konzul Štern prevzel, je nadvse odgovorna, delo pa povezano z vrsto problemov, ki se ne dajo rešiti brez idealizma in vztrajnosti. Kljub temu je predsednik SAK poln optimizma: to ne samo, ker trenutno igra prvo moštvo uspešno, temveč tudi zato, ker vidi v športni dejavnosti pomembno mladinsko delo v prid naše narodne skupnosti. Edino, kar ga je doslej res razočaralo, je „nadvse skromen interes naših ljudi, da bi pristopili k SAK kot člani“. Morda pa se bo to v bodoče le še spremenilo . . . nizacijsko delo z naraščajem še posebno težavno. C. Štern: Brez dvoma. To so otroci, ki jih je treba spremljati ter prevažati od doma na treninge in tekme ter spet domov — to pa križem dvojezičnega ozemlja. Naša želja je zato razširitev števila mladinskih moštev z enakomerno porazdelitvijo po vsej južni Koroški. Doslej smo se osredotočili le bolj na Podjuno. Sicer pa nam pri najmlajših zelo učinkovito pomagajo tudi starši, za kar jim velja naša iskrena zahvala. Nekoliko težje je z doraščajočimi: tu so nam potrebna višja finančna sredstva, še bolj pa primanjkujejo ljudje, ki bi bili pripravljeni Prevzeti prevoz mladincev, če ja kdo res pripravljen, da bi nam priskočil na pomoč, naj Se, prosim, na nas obrne — mladinci ter klub bi bili zelo hvaležni. Naš tednik: Finančni problem je za vsako društvo, zla-st' še za takšno, ki se ukvarja 2 nogometom, posebno kom- gometni klubi zaradi svoje strukture potrebujejo več denarja kot druga društva. Igralci prvega moštva žrtvujejo npr. približno 12 ur na teden za SAK, zato jih tudi malenkostno honoriramo, tako da so vsaj njihovi prevozni stroški kriti. Rad pa bi se na tem mestu zahvalil našim številnim podpornikom — imamo jih tudi nekaj iz vrst večinskega naroda —, predvsem pa še obema osrednjima političnima organizacijama. Naš tednik: In kako funkcionira članstvo in pobiranje članarine? C. Štern: Skromno! Doslej se nam še ni posrečilo, da bi pri naših ljudeh zbudili večje aktivno zanimanje za SAK — Predsednik uspešnega moštva SAK, konzul Ciril Štern plicirano vprašanje. Kako visoki so finančni stroški SAK? C. Štern: Tega Vam na žalost ne bom točno povedal. Na vsak način nas stane sezona več sto tisoč šilingov. Nočem podcenjevati dela drugih društev, zlasti kulturnih, nasprotno: vem, koliko idealizma investirajo npr. kulturni delavci v narodnostno delo. Ne pridemo pa mimo dejstva, da no- s tem, da bi pristopili k našemu klubu. Če upoštevamo idealizem staršev, odbornikov in igralcev, sem razočaran, da ima samo približno 150 članov. Naš tednik: Kako misli odbor premostiti ta deficit? C. Štern: Dosedanje izkušnje so pokazale, da od 9 izvoljenih odbornikov dela samo šest, medtem ko zahteva celovito organizacijsko delo reševanje neštetih podrobnih problemov. Zato bomo na naslednjem občnem zboru, ki bo najkasneje leta 1985, predlagali spremembo pravil: le-t a naj bi vsebovala razširitev odbora s tem, da bi ustanovili pododbore za posamezna področja. Tako predvidevamo ustanoviti med drugim pododbor, ki bi organiziral t. i. „fan-clube“ z zaupniki na podeželju. Na ta način upamo pokriti ves teren, pridobiti nove člane ter skrbeti za čim večjo in učinkovitejšo informacijsko dejavnost o pomenu slovenskega atletskega kluba. Naš tednik: Za zaključek: kako bi v kratkih besedah naslovili Vaše želje na osrednje kulturne in politične ustanove, ki bi morale tudi skrbeti za čim bolj uspešno športno politiko? C. Štern: Dejstvo je, da se šport v naši družbi ne izčrpa samo v fizični dejavnosti. Dejansko zelo močno vpliva na mladino — tudi v narodnem oziru! Tisti, ki aktivno sodeluje v SAK, dobi tudi izoblikovan pogled na narodnostno vprašanje. Vrhu tega smo nedeljo za nedeljo prisotni v krogih in na mestih, kjer bi brez SAK pripadniki večinskega naroda ne bili soočeni z življenjem koroških Slovencev. V tem smislu izvršujemo tudi pomembno informacijsko dejavnost. Zato velja: mladinska dejavnost v zvezi s športom je nekaj, česar pristojni slovenski krogi nikoli ne morejo dovolj podpirati. Naš tednik: Gospod konzul, hvala za pogovor. Rož, Podjuna, Žila Vinko Zaletel predaval v Parizu Slovenci živijo skoro po vsem svetu, toda ob naših lastnih skrbeh in boju za obstanek se malo zanimamo zanje. Poznamo rojake v domovini, v zamejstvu in še v sosednji Nemčiji, kdo pa ve, da živi samo v Parizu in okolici pribl. 30.000 Slovencev? Kot družabni in kujturni ljudje skušajo ustvariti svoja središča, domove. Po dolgem iskanju in priza- PRIREDITVE: „DOBER VEČER, SOSED — GUTEN ABEND, NACHBAR" ob avstrijskem državnem prazniku sreda, 25. oktobra 1984, ob 20.00 uri v mestni hiši v Borovljah Prireditelj: SRD v Borovljah Nastopajo: Stadtchor des AGV Stahlklang; Ansambel „Drava“; Harlekin Company; Moški zbor Borovlje sreda, 25. oktobra 1984, ob 20.00 uri v kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SRD „Radiše“ Sodelujejo: Mannergesangsve-rein Gurnitz; Pevske skupine SRD „Radiše“; Sangerrunde der Karntner Gebietskranken-kasse; Pisatelja — Milica H robat h, Franc Stimpfl sreda, 25. oktobra 1984, ob 20.00 uri v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: SRD „Zarja“ Sodelujejo: Frauenterzett Stein; MGV Veliachtal; MePZ iz Sel; Obirski ženskj oktet; MoPZ SRD „Trta“ iz Žitare vasi; Pevski zbor SRD „Zarja“ iz Železne Kaple; Recitatorji Pokrovitelj: Albin Juvan — župan v četrtek, 25. oktobra 1984, ob 20.00 uri v kinodvorani na Bistrici Sodelujejo: Karntner Kammer-chor; Gemischter Chor Lud-mannsdorf; Tamburaška skupina SRD Št. Janž; Moški pevski zbor Kočna Slavnostni govor: predsednik deželnega zbora v p. Josef Guttenbrunner sobota, 27. oktobra 1984, ob 20.00 uri v kulturnem domu v Dobrli vasi Prireditelj: SRD „Srce“ Sodelujejo: Lindvvurmguintett Klagenfurt (Sereinig); Otroški pevski zbor iz Št. Lipša (Pepca VVeiss); Mešani pevski zbor „Srce“ (Marjan Berložnik) Slavnostni govor: dr. Zdravko Inzko, Tiskovni in kulturni ataše avstrijske ambasade v Beogradu Pokrovitelj: dež. pos. Josef Pfeiffer, župan devanju so ustanovili leta 1979 »Slovenski dom“ v Parizu, v predmestju Chatillon. Lahko si mislimo, kako težko mora biti potniku z malo devizami, zlasti pa študentu v osemmilijonskem mestu Parizu preskrbeti si stanovanje. Slovenski dom more sedaj sprejeti vsaj nekaj rojakov v sobe, poleti pa tudi do 100 študentov, da spijo vsaj pod streho, četudi v spalnih vrečah. Poleg stanovanjske hiše so~ pripravili še dvorano, ki more obenem služiti kot kapela, slovenska šola, in so tam kulturne prireditve in srečanja. Tu ali v sosednji cerkvi imajo Slovenci svojo božjo službo. Dušno pastirstvo opravljata dva duhovnika, eden mora ob nedeljah obiskovati še oddaljene skupine rojakov. Vodja doma in pravi ustanovitelj č. g. Nace Čretnik je za 7. oktobra povabil g. Vinka Zaletela, da pride tja predavat o Koroški. Ker sta z g. Tevžejem Nagelejem mislila poromati na grobove sv. Katerine La-boure, sv. Vincencija in sv. Terezije (»Male cvetke1' misijonske zavetnice) v Li-sieux, je izrabil priložnost in prikazal po sv. maši številnim Slovencem v barvnih slikah ob spremljavi primernih pesmi, življenje, verske in narodne običaje skozi štiri letne čase. Vse dokazuje, da je tu živel in še živi slovenski rod. Lepota Koroške je očarala navzoče, da so ob koncu ginjeni zapeli: »Nmav čez jizaro". V četrtek, 11.10., je bila v pariškem radiju 25-minutna slovenska oddaja: razgovor z g. Zaletelom o verski in narodni problematiki Koroških Slovencev. Zaradi zadnjih političnih dogodkov na Koroškem se naši rojaki v Franciji zelo zanimajo za naše zadeve, zlasti, ker je bil istočasno na obisku v Franciji državni predsednik dr. Rudolf Kirchschia-ger. Vsekakor je »Slovenski dom“ potreben in važen za narodno, versko in kulturno življenje Slovencev v tujini. Slovo od Zlanove Andreje Še komaj je bil do dobra zasvetil sončni žarek, že ga je bil zastrnil temni oblak... Kar prevečkrat v letošnjem letu se je mrtvaški zvon oglašal iz zvonika loške cerkve, a sredi preteklega tedna pa je njegov glas zajokal tako pretresljivo, da je zvenel, kot otroški jok... In ko se je zvedelo, na kako tragični način se je smrtno ponesrečila mlada, komaj triletna Zlanova Andreja, je po vaseh zastal dih, na stotine src je zadrhtelo in marsikatero oko se je napolnilo s solzami. Neizprosna usoda je zadela krut udarec staršem, sorodnikom in vsem znancem, ki so poznali ter vzljubili dekletce, v tem nežnem cvetju njene mladosti. Prisrčna je bila mala Andreja — ljubljenec izmed treh otrok Zlanove družine — njen brezskrbni otroški smeh, njene, od veselja prekipevajoče se mlado življenje je W ■ polnilo domače dvorišče, kot bi slutilo, da mu je odmerjeno le malo časa. Ob veliki udeležbi smo preteklo soboto spremljali malo Andrejo Tarmann na njeni zadnji poti. Otroški zbor domačega, prosvetnega društva, pri katerem marljivo sodeluje tudi njena starejša sestrica Veronika, se je z ganljivim petjem ob odprtem grobu poslovil od, prerano umrlega otroka — bele cvetke so, mokre od solz, zakrile malo krsto. Svečane obrede je oprav-,ljal domači župnik g. Škofič s sobratom. V ganljivih besedah sta skušala, težko prizadetim staršem nuditi tolažbo v njihovi preizkušnji. Njim velja naše iskreno sožalje. P. S. Včasih je pokojna Andreja spremljala tudi sestro Veroniko na vaje otroškega zbora —- ni še dolgo od tega, ko je tako ganljivo, otroško prosila: »jas tucfe pojaua..." Srečanje otrok v Vogrcah Dne 6. oktobra je Katoliška otroška mladina »Pliberk — Žvabek — Suha — Vogrče" priredila srečanje v Vogrčah. Vabila je otroke in starše iz okolice, da bi skupaj preživeli družaben in prijeten popoldan. Gostilničar „Florianiwirt“ je Katoliški mladini dal na razpolago dvorano. Ansambel »Energija" je s svojimi pesmimi otvoril srečanje in otroci so po kratkem času z navdušenjem sodelovali. Nato je Pepej Polesnig prikazal dva filma, katera je pripravil vogrški župnik Vinko Zaletel. Otroci so tem z zanimanjem sledili in nato so se navdušili za risanje na škatlah. S sveto mašo, ki jo je daroval kaplan Stanko Olip, je bil zaključen ta lep popoldan. Popravek Spoštovani bralci! V prejšnji številki Našega" tednika (NT, štev. 41) sta se nam vrinili dve neljubi netočnosti: v članku o Poldeju Miheliču smo pomotoma zapisali, da je doma iz Vrhpolja pri Kranju. V resnici pa je P. Mihelič doma iz Olševka pri Vrhpolju pri Kamniku, kar je bistvena razlika. Drugi spodrsljaj pa nam je »uspel pri rojstnih podatkih dr. Juliusa Kugya. Zapisali smo, da je bil rojen v Podkloštru. Kugy je bil rojen v Gorici. Blizu Podkloštra, in sicer v Lipi, je bil rojen njegov oče. Skrbni bralki, ki nas je opozorila na pomoti, se zahvaljujemo za njeno pozornost in opozorilo, vas vse pa prosimo za razumevanje. Uredništvo Izobraževalni tečaj od 19. novembra do 15. decembra 1984 za mladince od 17. leta naprej in mlade odrasle v Bildungsheim St. Georgen am Langsee Prireditelj: Bildungsheim St. Georgen am Langsee; Delovna skupnost dežela (AKJ/L); Katoliška mladina Koroška (KJ/K) Težišče programa: Jaz in moj čut za življenje; Jaz in družba Jaz in moji odnosi Način dela: Predavanje, diskusije, pogovor, časopisi, skupinsko delo. Cena: 3200 šil, obstaja možnost, da zaprosiš za podporo. Prijave: do 25. oktobra 1984, B. Bildungsheim, 9313 St. Georgen am L., tel.: 04213/2046 Rož, Podjuna, Žila Lutkarji koroške dijaške zveze v Trstu V okviru „ Koroških dni“ v Italiji so bili povabljeni med številnimi drugimi skupinami tudi celovški lutkarji KDZ s predstavo „Zvezdica zaspanka". Po petmesečnem »poletnem spanju" smo spet vzeli lutke iz omare, da bi si z intenzivnimi vajami spet pridobili že pozabljene spretnosti. Režiserja Tineta Varla smo pri teh vajah hudo pogrešali — taval je v megli na poti od Maribora v Celovec. Ko je vendar le prispel, smo se odpravili na pot v daljni svet. Po trourni vožnji smo prispeli v soboto, 13. 10. 1984 v Gorico, kjer so nas že nestrpno čakali otroci in organizatorji. V neverjetni hitrosti je naša skupina, ki je bila takrat večinoma sestavljena iz izkušenih veteranov, postavila oder. Že kmalu nato so se zasvetile zvezdice na gledališkem nebu. Naslednji dan smo se po predstavi v Doberdobu odpravili v Trst. Italijansko-slo-vensko mesto je zelo idilično in najraje bi se bili kar odpravili na plažo in tam uživali prelepi sončni dan. Vendar je klicala dolžnost. Po odlični pojedini v petih obrokih se nam sploh ni ljubilo, da bi znosili težke pripomočke v oddaljeno dvorano. Nato nas je še Peter, ki igra »Zvezdogleda1' zapustil, ker ga je čakal težki izpit na Pred kratkim je v Solno-gradu z uspehom dovršila tretjo diplomo poklicne bolničarke naša rojakinja Majda Pečnik iz Šmihela pri Pliberku. Bralki našega lista ob tem uspehu iskreno čestitamo in ji želimo tudi v bodoče obilo uspeha in zadovoljstva pri tem odgovornem poklicu. Hermiji in Walterju Raku-schek iz Sel se je rodila Dunaju. Bili smo v pravi stiski, iz katere nam je pomagal dragi, nam vsem znani Nužej Tolmajer z neverjetnim zagonom — povsem prepričljivo je bral tekst »Zvezdogleda". Vsi smo bili navdušeni in smo mu takoj ponudili rezerviran sedež v naši skupini. Na žalost moram sporočiti, da tega zaradi povsem dvomljivih vzrokov ni sprejel (ni časa, druge skupine so mu tudi že nudile aranžmaje ...) Po tem težkem delu se je začel zabavni del našega potovanja. Pri dobri kapljici (ni je bilo preveč) smo skupno s Tržačani zapeli stare pesmi in si pripovedovali prijetne zgodbice. Srce se nam je trgalo, ko smo se morali odpeljati iz prelepega Trsta. Dobre volje vendar ni bilo konca ne kraja in peli smo eno za drugo. Ob pol enih zjutraj smo končno prispeli v Celovec. Popolnoma zmučeni smo zlezli v postelje in že smo vsi spali. hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Barbara. Ob srečnem dogodku iskreno čestitamo. V Rožeku je praznovala svojo 70-letnico Terezija Kanzian, pd. Kocijanova mama. Iskrenim čestitkam domačega društva „Marko-vič“ se pridružuje uredništvo Našega tednika. Na še mnoga leta! Te dni se je rodil Mariji in Gerhardu Kropivnik iz Bilčovsa sin, ki ga bosta krstila na ime Roman. Srečnima staršema iskreno čestitamo, majhnemu Romanu pa želimo na življenjski poti vse najboljše. Blato — žalostne vesti V zadnjih mesecih so nas za vedno zapustili kar trije vaščani. Kot prva je po dolgi in težki bolezni v 85 letu starosti za vedno odšla od nas Matilda Černič. Rajna je dolga leta s sestro Lenčko gospodarila pri Črncu na Blatu. Bila je tiha in mirna žena, rada je prebirala naše slovenske knjige in časopise. V življenju je mnogo pretrpela; brat Polt se ni vrnil iz druge svetovne vojne; brat Janez je na posledicah vojne bolezni že jeseni leta 1945 umrl. Posestvo je že pred leti predala v mlajše roke sorodniku posinovljencu Albertu, ki je vsa leta, posebno pa še v bolezni, lepo in potrpežljivo skrbel za pokojno. Rajno smo ob lepi udeležbi sosedov, znancev in sorodnikov na šmihelskem pokopališču položili k večnemu počitku. Matildi Černič je sledil Gabriel Nevart, ki je preživel svojo mladost pri Stefanu na Blatu. Rodil se je leta 1925. Njegovi starši so bili zaposleni pri nekdanjem posestniku Stefanovega posestva — Met-nitzu iz Pliberka. Njegov oče Anej je bil »rnojer", mati Tereza in sestra Elizabeta sta oskrbovali živino. Tudi rajni Gabrijel je bil zaposlen pri Metnitzu. V zadnji vojni je bil hudo ranjen in že preglašen za mrtvega, a k sreči so ga pobrali oz. našli ameriški vojaki in tako je le še ušel smrti na bojišču in se še vrnil iz ameriškega ujetništva. Ko je iskal delo v drugih krajih, se je preselil v Pliberk, vedno pa je še ostal povezan z vaščani, tudi svoje slovenske materinščine ni nikoli zatajil. Pred meseci je hudo zbolel, iskal je pomoč v bolnici v Celovcu, a ni bilo več pomoči. Zadnje tedne mu je potrpežljivo stregla in olajšala bolečine sestra Elizabeta. Dne 16. 9. ga je Bog rešil trpljenja in poklical k sebi. Rajni je v življenju kot aktiven in vnet gasilec mnogo dobrega storil, zato se je pogreba v Pliberku udeležilo mnogo gasilcev, pogrebne obrede pa je opravil duhovnik gasilec — župnik Damej. V sredo 19. 9. 1984 se je v 78. letu starosti končalo truda polno življenje daleč naokoli znanega Breznikovega očeta Franca Flodla. Rajni je bil kmet z dušo in telesom in je dolga leta samostojno in do- bro kmetoval. Pokojni je bil zelo zgovoren človek in veselega značaja, imel je poseben dar pripovedovanja, tako da so ga vsi radi poslušali če je rad malo »poavžval". Dragi pokojnik je ostal tudi do smrti zvest član naše slovenske narodne skupnosti, in ta duh je z ženo Kristino posredoval tudi svojim otrokom. Pred leti je posestvo predal sinu Francu, ki sedaj zelo zvesto gospodari pri Brezniku. Rajni Breznikov oče je zaradi dolgoletne težke bolezni veliko trpel, a kljub temu je bil dobre volje. Velika udeležba ob njegovem pogrebu v Šmihelu je pokazala, kako je bil rajni povsod znan in priljubljen. Pogreba se je udeležilo več duhovnikov, profesorjev, bogoslovcev in študentov, študijskih kolegov sina bogoslovca Jozeja in hčerke Marice. Prišli pa so tudi sorodniki iz oddaljene Tirolske in Štajerske. Vse tri rajne vaščane bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Žalujočim sorodnikom pa izrekamo odkrito in iskreno sožalje. Vaščan • Dom v Tinjah od sobote, 27. 10., ob 14.30 uri PRIPRAVA NA ZAKON nem. Vodi: rektor Jože Kopeinig skupno z drugimi referenti • Kriva Vrba RAZSTAVA ŽGANIH SLIK KLUBA UMETNIKOV AVSTRIJSKE ZVEZE CIVILNIH INVALIDOV Kraj: Mestna hiša Kriva Vrba Razstavljajo: Margit Erlacher in Ožbalt Hafner Čas: od petka, 19. oktobra, do nedelje, 21. oktobra, med 14. in 20. uro. Rožek Preteklo soboto smo pospremili k zadnjemu počitku Marjano Katnik, pd. Fer-movo mamo na Reki pri Št. Jakobu v Rožu. Po krajši hudi bolezni so jo v 85. letu starosti položili v družinski grob. Po trudapolnem življenju se bo odpočila v večnosti. Sinu Toniju in vsem sorodnikom iskreno sožalje! Reportaža Od svojega zborovodje se je poslovil MoPZ SPD „Edinost“ Odšel ie pevec in zborovodja Ogromna množica je v soboto, 13. oktobra spremila zborovodjo Foltija Hartmanna na njegovi zadnji poti na škocijansko pokopališče. Pokojni je bil znan po Koroški in preko meja kot odličen pevovodja, centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze ter človek, ki se je z vsemi močmi zavzemal za boljšo bodočnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pogreba so se udeležili vidni zastopniki koroškega slovenskega cerkvenega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja in tako Foltiju Hartmannu izkazali spoštovanje; poklonili pa so se mu tudi predstavniki kulturnih in zborovskih organizacij Slovenije. Folti Hartmann je bil glasnik enotnega slovenskega kulturnega prostora, v katerem ima koroško-slovenska kultura tudi po njegovih zaslugah odlično in častno mesto. Že v mrtvašnici sta pokojnemu zborovodji zapela v slovo Slovenski oktet ter MPZ „Edi-nost“, tokrat pod vodstvom Jožka Koncilije. Pogrebne obrede je ob veliki asistenci duhovščine opravil domači župnik-mag. Mirko Isop, ki je pri pridigi dejal, da Odgovor na odprto pismo Zveze slovenskih izseljencev (Naš tednik, 4. 10. 1984) V „Našem tedniku“ — 4. 10. 1984 ste izrazili svoje začudenje, da se škof udeleži spominske prireditve umrlim na Ulrichsbergu. K temu bi povedal v premislek sledeče: Velikokrat sem izkazal svojo solidarnost v zadevah Koroških Slovencev in sicer v okviru in duhu, ki ga določa škofijska sinoda 1972. Zato sem npr. daroval mašo za slovenske žrtve nacizma in vodil bogoslužja v dvojezičnih farah na 10. oktobra in povabil na romanje treh dežel h Gospe Sveti, ki sem ga tudi vodil. Vsekakor pa nisem bil pripravljen zavzemati stališča k dnevnim političnim vprašanjem. Zato so namreč po 2. vat. cerkvenem zboru odgovorni laiki, ki se javljajo k besedi tudi na Koroškem. Vabilo na Ulrichsberg sem sprejel v prepričanju, da tam ne bodo ustvarjali protislovenskega razpoloženja in ne bodo slavili vojne. Garancija za to je med drugim bila dolga vrsta dosedanjih govornikov, med njimi tudi prejšnji zvezni kancler Josef Klaus. Če se je ob robu proslav na Ulrichsbergu vendar tu pa tam jav- je Folti Hartmann na poti k večnemu življenju okusil vse grenkobe tega življenja. Med mašo sta ubrano prepevala domači cerkveni zbor pod vodstvom Šimija VVrulicha ter Slovenski oktet. Žalni govori ob odprtem grobu so ponovno pokazali, kakšen ugled je užival Folti Hartmann med ljudmi in kakšno vrzel je zapustil njegov odhod v večnost. Od njega so se poslovili dipl. inž. Franc Koncilija v imenu SPD „Vinko Po- Ijal drugačen duh, potem vendar to'ne gre na račun celotne prireditve, ker je ta odprt forum. Kot škof za vse katoliške Korošce se pod temi pogoji čutim dolžnega, da sprejmem vabilo na spominsko prireditev umrlim, ki se je udeleži tisoče ljudi in se zanašam na razumevanje vseh ljudi, ki jim je pospeševanje demokracije in miru skupna zadeva. V „ Našem tedniku", 4. oktobra, ste mi pisali odprto pismo in izrazili svoje začudenje, da se bom udeležil spominske prireditve umrlim na Ulrichsbergu. Prav k temu sem dobil tudi pismo Zveze slovenskih izseljencev in prosim, da moj odgovor v „Našem tedniku“ pojmujete tudi kot odgovor na Vaše pismo. dr. Egon Kapellari, škof Eine Lapalie? Mit groBer Vervvunderung nahm ich die Entgegnung der Pfarrge-meinderatsmitglieder von Neu-haus auf die Beschvverde der Fa-milie Logar zur Kenntnis. Ein of-fensichtlich betrunkener Mann h at die Mitglieder des siovveni-schen Kirchenchores Neuhaus be-schimpft und dafur von einem Mitglied des Pfarrgemeinderates Applaus erhalten. In einem Leser-brief haben nun die Mitglieder Ijanec", Posojilnice in domače volilne skupnosti, Jožko Hudi kot predsednik SPD „Edinost“, čigar moški zbor je Folti Hartmann vodil nad petdeset let, nadalje dr. Luka Sienčnik v imenu bivših pripornikov, dipl. inž. Feliks VVieser v imenu Zveze slovenskih organizacij, ki je dejal, da je pokojni v najbolj bridkih časih naše narodne zgodovine bil vzgled nezlomljivega značaja in je prav zaradi tega moral v kacet Dachau. Dr. Franci Zvvitter se je des PGR Neuhaus diesen Vorfall als Lapalie dargestellt. Sie haben sich damit eindeutig gegen die Mitglieder des Kirchenchores aus-gesprochen. Da ich manchmal in Neuhaus die Messen besuche, kann ich dem sehr guten Kirchen-chor Neuhaus, der von einem Ab-solventen der Musikhochschuie Graz geleitet v/ird, nur gratulieren. Es gefallt mir, daB der slo weni-sche Kirchenchor Neuhaus — seiner Tradition treu bleibt und hauptsachlich die Lieder sei-nes Volkes singt — bereit ist, auf VVunsch von deutschsprachigen Glaubigen auf Begršbnissen und Hochzeiten auch in deutscher Sprache zu sin-gen — fur Kirchtage und groBere Feste auch Lieder in deutscher Sprache in sein Programm aufge-nommen hat. Wenn deutsche Karntner immer vvieder von der Erhaltung und Pflege ihrer Kultur sprechen, so kann man den slovvenischen Karntnern dieses Recht doch nicht absprechen! Es ist nicht in Ordnung, daB sich der PGR Neuhaus gegen einen Chor aus-spricht, der jeden Sonntag bereit ist, die Messfeier gesanglich zu umrahmen. Ich vermute, daB das einzige „Verbrechen“ dieses Cho-res darin besteht, daB er eben ein slovvenischer Chor ist. Die Mitglieder des PGR Neuhaus sollten sich bemuhen, das gute Einver-nehmen mit iHREM slovvenischen Kirchenchor vvieder herzustellen. Als Christen haben sie auch aus dem Evangelium einen deutlichen Auftrag. Marica Kušej 9150 Drveša vas/Ebersdorf od rajnega poslovil v imenu Slovenske prosvetne zveze in v lastnem imenu — saj je izgubil iskrenega prijatelja. Dejal je, da je Folti Hartmann svojo moč črpal iz te podjunske zemlje, v katero smo ga položili in kjer bo počival ob velikih narodnjakih, Dr. Zerzer je spregovoril v imenu Krščanske kulturne zveze in dejal, da pokojnik nikoli ni omahoval, vedno je ostal zvest svojemu narodu in svoji važni vlogi znotraj kulturnega življenja koroških Slovencev. „V tem bo ostal vsem mlajšim, zlasti doraščajoči generaciji, ki bo take nesebične značaje in narodnjake kmalu poznala le še iz literature, vzgled, po katerem bodo lahko usmerjali svojo lastno življenjsko pot, če se bodo zavedali svojih dolžnosti," je rekel Zerzer. Pred pogrebom je bila žalna seja. Preden je krsto zagrnila zemlja, je zagodla še godba ravenske železarne, so pod vodstvom Hanzija Kežarja zapeli Združeni moški zbori v slovo bivšemu zborovodji in je Slovenski oktet v spomin na Dachau, ko je v tem peklu nacistične strahovlade prepeval Foltijev zbor slovenskih kacet-nikov poln upora in nade na rešitev Aljaževo „Oj Triglav, mcjj dom", zapel prav to budnico. Poslednjič so se pevci Edinosti prežalostni poslovili od svojega spoštovanega pevovodje. Folti Hartmann je nad pol stoletja vodil zbor in mu vtisnil svoj pečat tako močno, da je narod govoril samo še o Foltijevem zboru. Zato predlagamo, da bi se moški zbor „Edinost“ poimenoval po svojem bivšem zborovodji. Franc VVakounio PISMA BRALCEV STRAN q ČETRTEK, v/ 18. oktobra 1984 Reportaža ■ . ■■ ■ ■ ■ i i gr Bi 1 <3 51 l J V soboto, 6. oktobra in nedeljo, 7. oktobra, je bil v tinjskem domu prosvete seminar o arhitekturi in ljudski glasbi na Koroškem, ki ga je pripravil etnološki oddelek Krščanske kulturne zveze. vanje gradbeniške tradicije v deželi, v kateri se že stoletja prepletajo izkušnje in znanje obeh narodov in jih zreducirati na dokazovanje nemške premoči, je po Fistru nedopustno. med drugim se je dolgo zadržal pri Krištanovi kmetiji v Selah, katero smo v Našem tedniku predstavili letos, 12. januarja. Dr. Cevc je obrazložil funkcijo teh gradenj in tudi Ob dejstvu, da naše kulturno izročilo, tu predvsem mislim na glasbeno in arhitekturno izročilo, vse bolj zginja, je bil seminar več kot potreben. Organizator sam že vrsto let zbira narodno blago in ga in-ventarizira. Povabil je pristojne in strokovno kvalificirane predavatelje. To so bili etnolog in sodelavec SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) dr. Tone Cevc, dr. Majda Fister in arhitekt dr. Pe- ter Fister, ki so se posvetili arhitekturni dediščini. Strokovnjak Fister je s temi primeri dokazal, da je na Koroškem celo stavbarstvo moralo služiti nemško-nacionalnemu kopitu. Vse, kar je bilo lepih in večjih hiš, so jih koroški „strokovnja-ki“ dejali v nemški predalček. Nizke in bajtarske stavbe pa so prepustili Slovencem, češ, da oni niso nikoli bili zmožni gradbenih podvigov. Tako ozko in nacionalistično pojmo- Umestna in zelo informativna pa je bila razstava „Arhi-tektura na Zilji11, ki jo je pripravil pravnik dr. Ludvik Druml in jo je prvič predstavil javnosti lani. Verjamemo, da je Drum-lova razstava marsikoga pripravila, da sedaj domačo arhitekturo spoštuje in jo hoče ohraniti. Niz predavanj je začel dr. Cevc. Govoril je o vzrokih, zakaj narodopisci raziskujejo stavbe. Na nekaterih primerih, Prenos izvirnega na novo Ob rob tinjskemu seminarju skušamo danes nakazati primere spajanja tradicionalnega gradbeništva z novo sodobno arhitekturo, ki hoče sloneti na tradicionalni domači gradbeniški tradiciji. Arhitekt Gregor Mak se je spoprijel s to nalogo in na primeru treh hiš (dve stari in ena nova) skušal prikazati možnost tega spajanja. Po mnenju Gregorja Maka naj sodobna arhitektura ne bo kopiranje starega gradbeništva, naj skuša elemente tradicionalnega gradbeništva prilagoditi potrebam sodobne gradnje tako, da pri tem ne izgubi izvirne stilne niti oz. njenega značaja. Mak je izhajal iz primerov Koželove in Kališnikove hiše na Šajdi v Selah (sliki 1 in 2). Koželova hiša je še v izvirnem stanju ohranjena. Z izjemo zidanih fundamentov je nadgradnja lesena, elementi strehe (čop ali tepih, kot mu ponekod pravijo) in balkon (hajnk) so preprosti, a funkcionalni. prav te elemente je Gregor Mak prenesel v načrt za novo hišo v Galiciji (slika 3). Namesto uvoženih tirolsko-ba-varskih, ki pri nas ničesar niso zgubile, je segel po domačih elementih. Nadaljnji stilni element je nadstrešje nad balkonom, ki ga najdemo pri slovenski kašči. Tudi ta nadstrešek je arhitekt Mak prenesel na hišo v Galiciji in ima tu funkcijo žaluzij in zaščite proti nizkemu zahodnemu soncu (slika 5). Stilni elementi balkone izhajajo iz elementov slo- venskega kozolca, podpore balkona pa so vzete iz gradbenih elementov pri Koželovem skednju. Nizki naklon strehe pa je v okviru tamkajšnje zazidave urbanistično upravičen. Drugi primer je hiša Kališnikove domačije (slika 6). Hiša je iz prejšnjega stoletja in že od zunaj izraža dostojanstvo trdne kmečke hiše. Hiša je vsa zidana, na fasadi ni lesa. vzročne vezi med človekom ter njegovim okoljem. Dr. Majda Fister, govorila je o dosedanjih raziskavah stavbarstva na Koroškem, je predstavila tudi obširno bibliografijo o stavbarstvu na Koroškem. Predavanje dr. Petra Fistra, ki je govoril o razvoju stavbarstva na narodno mešanem delu južne Koroške in je prinesel vzorce dokumentacije tega stavbarstva, je bilo praktično dopolnilo prejšnjemu predavanju. Zato je dozidava upravičena, saj strešni element obdrži tradicionalno obliko. Revitalizira-na hiša je primer stilizirane arhitekture sodobne oblike, ki pa je stilno in oblikovno podrejena prvotni in izvirni gradnji. Franc VVakounig Kultura Mojstrska predstava celjskih gledališčnikov v Celovcu Že dve leti je tega, kar je bila v celjskem gledališču premiera drame AMADEUS Petra Shafferja; blizu petdeset ponovitev je predstava že doživela, vselej z velikim uspehom. Kdor si je ta team-work ogledal, je začutil, da je le-ta eden tistih srečnih trenutkov odrske umetnosti, kjer se mojstrska režija (Dušan Mlakar), asketsko-estetska scena (Meta Hočevar) in vrhunske igralske stvaritve brezhibno izpopolnjujejo, ko je gledalec navdušen in pretresen. Os drame je konflikt med dvomim skladateljem na dvoru Jožefa II., Antoniom Salieri-jem, in genijem Mozartom. Ta konflikt pa je pravzaprav drugorazreden; Salieri je dovolj inteligenten, da prepozna v Mozartovi glasbi tisto božansko iskro, ki je samo v resničnih umetninah, dovolj inteligenten, da se kljub družbenim priznanjem zaveda svojega rokodelstva, ki ne bo nikogar nikoli ne osrečilo in ne privabilo solza. Salieriju je Mozart sredstvo, da se spoprime z Bogom, s tistim nedoumljivim, brezbrižnim, hudobnim in nepravičnim Bogom, ki nekomu nenadoma odpre svojo zakladnico, ne meneč se za njegove človeške vrline ali slabosti, drugega pa ne usliši kljub mnogim žrtvam. Salieri uniči s premetenostjo in lokavostjo človeka Mozarta, vendar mora spoznati, da je boj izgubil. Mozartova glasba je nesmrtna, sam pa tone v pozabo. Na zadnji strani gledališkega lista je suhoparno zapisano: Janez Bermež je prejel nagrado Prešernovega sklada 1983 za vlogo Salierija. Zvone Agrež je prejel nagrado Staneta Severja 1982 in nagrado Borštnikovega srečanja 1983 za vlogo Mozarta. Anica Kumer je prejela nagrado Kulturne skupnosti Celje 1984 za vlogo Constanze. Ko so pred leti na Dunaju uprizorili Amadeusa, je predstava naletela delno na odpor, ogorčenost je bila velika — kako si upa kdo takole prikazovati našega glasbenega velikana — kot razuzdanca, ki je brezsramno užival v prostaški, analno obarvani erotiki, lahko-miselneža, ki je zagonil vsak belič, kot nesposobneža, ki ni mogel preživljati niti sebe, kaj šele svojo družino. O, fuj, ne Mozart, pač pa Shaffer! Se sreča, da ni napisal kakšne drame npr. o Goetheju! Ali pa o Miklovi Zali! Kajne, Rok Arih? Kaže, da naše gledalstvo ni tako omejeno kot dunajsko, saj aplavz ob koncu predstave kar ni hotel nehati. Slovenska prosvetna zveza, ki je vabila v mestno gledališče, si lahko čestita za kvaliteto. Žal pa si je to kvaliteto ogledalo vse premalo ljudi. Je bil slabemu obisku res vzrok sončen dan? Bi jih prišlo več, če bi deževalo? Pa kulturna preobremenjenost naše publike? Kje so ostali dijaki slovenske gimnazije? Nobenega avtobusa s podeželja ni bilo ... Ali pa ... ? Naprej raje ne razmišljam, sicer me bodo obsodili na deset let nekvalifi-ciranosti brezpogojno. S. B. Apel za dvojezičnost dežele Koroški center za izobraževanje odraslih je sprožil serijo predavanj o kulturni zgodovini obeh narodnih skupnosti na Koroškem. V sredo, 16. oktobra zvečer je v celovški Mestni hiši predaval univerzitetni profesor dr. Otto Kronsteiner o starih jezikih Koroške in današnji dvojezičnosti. Predavatelj, znan po svojih študijah o krajevnih, ladinskih in osebnih imenih v alpskem prostoru, je s svojim predavanjem močno zatresel nekatere temelje koroškega zgodovinopisja. Tako je zavrnil tezo — ki je na Koroškem že prava dogma — da so Slovenci pri svojem prihodu v alpske predele Evrope menda podrli vse dosedanje kulturne in druge spomenike, kar pomeni, da so Slovani bili navadna brezkul-turna tolpa, torej barbari. Prav tako je predavatelj nastopil proti kgroški stvarnosti, ki je izbrisala iz svoje zgodovine karantansko obdobje. Predavatelj je menil, kako bi se naj mogla prav na karantanskih tleh razviti starocerkvena slo-vanščina, če so Slovani bili barbari? Dobo Hotimira, Boruta Gorazda in drugih slovenskih karantanskih knezov je treba spoštovati, tako Kronsteiner. Uvodoma je predavatelj brez ovinkov povedal, da je Koroška skozi vso svojo zgodovino bila večjezična, najmanj pa dvojezična. Zato je njena dvo- jezičnost tudi danes nekaj popolnoma normalnega in historično pogojenega. Tu, v tej deželi so se vedno prepletali različni jeziki in se medsebojno bogatile različne kulture ter so od tega profilirali različni narodi Enojezičnost dežele (ki jo je najzadnji zahteval Haider, šele tedaj, ko bo to nemška de-češ, da bo dežela svobodna žela) je za Kronsteinerja abnormalno stanje. Po njegovem je totalitarizem nekega jezika prav tako nevaren, kot vsak drug totalitarizem. (Tega se pa nekateri na Koroškem gotovo ne bojo veselili). In ta totalitarizem se odraža v določenih mitih, ki segajo celo tako daleč, da nekateri z rodovniki skušajo dokazati svojo pristnost (pragermanski izvor). In pragermanski oz. nemški je na Koroškem pač tisti, ki govori nemško. Kronsteiner pa je dejal, da jezik ne more biti meri- lo pripadnosti k nekemu narodu, kajti znano je, da je jezik mogoče odložiti. Če pa je s tem že pridobljena druga etnična identiteta, na je drugo vprašanje. Menjanje jezika je posledica oblastnih struktur. O koroški tezi, da arhivi dokazujejo nemški značaj dežele, je predavatelj samo menil, da to ne drži, kajti germanizacija krajevnih imen še ne pomeni germanizacije prebivalstva. Kronsteinerjevo predavanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik koroškega deželnega zbora Schantl, je bilo apel za dvojezičnost dežele. Franc VVakounig Otvoritev razstave Poldeja Miheliča V petek, 12. oktobra je bila v Mohorjevi knjigarni v Celovcu odprta razstava slovenskega naivca Poldeja Miheliča iz Kamnika. Po pozdravu umetniške voditeljice mohor-janske galerije, mag. Alnke Inzko, ki je dejala, da izhaja Mihelič iz kulturno izredno plodnega kamniškega kota, je delo in lik Poldeja Miheliča predstavil kustos gorenjskega muzeja v Kranju, dr. Cene Avguštin. „Po Maksimu Gaspariju in Gvidu Borolli smo imeli Slovenci le malo slikarjev, ki bi s tako občutljivostjo in toplino kot Polde Mihelič znali obuditi spomin na nekdanjo slovensko vas. Njegovo delo nas danes še bolj privlači, ko stara podoba naših kmečkih naselij umira in ko moderna civilizacija z bolečo doslednostjo zavrača nekdanje vrednote, materialne in duhovne. Stilni izraz Poldeta Miheliča je daleč od realizma, čeprav so detajli slikane arhitekture, figur in predmetov velikokrat taki kot v resnici." Razstavljena dela so takoj zbudila veliko pozornost med prijatelji likovne umetnosti, posebno pa med ljubitelji naivnega slikarstva in upodabljanja. Otvoritve razstave se je udeležil tudi vodja belja-škega kulturnega oddelka, Adolf Scherer Podlistek Rib v teh bajerjih je bilo nepopisno mnogo, ocl postrvi do klinov in kapunov, tudi kak len som ali krap se je prikazal med lokvanji, ki so se razmigali v okno, a mnogi so vedeli povedati, da so bile v bajerju tudi ščuke, ki so ves ta zarod redčile in ga delale zdravega. Više gor, preden so se začeli nizati bajerji, je bilo strelišče z lopo, pod borovci pa so bile klopce iz lesa in mize. Streliška lopa se je odpirala spredaj, tako kakor se odpirajo svinjaki, notri pa so bile mize, na katere so se ulegali strelci. Streljalo se je tod malokdaj, če se prav spominjam, le na cerkvene praznike ali kak državni praznik, tedaj so v Strugah pekli pujske, ribe, mi pa smo sedeli pri mizah, duhali smole, poslušali pokanje in se veselili kaj vem česa. Tu so rasli še kostanji in hrasti, otroci smo posebno radi stikali pod njimi, iščoč plodove. In celo nekaj bukev je bilo, katerih lubje je bilo polno vrezov z imeni in letnicami njihovega nastanka. Starost drevesa pa je črke in številke popačila do neberljivosti. Le kak Z ali Z se je še dal razbrati. A brž ko si se po serpenti-nastih stezicah povzpel do roba, odkoder je bil razgled na Struge najlepši, se ti je za hrbtom odprla tišina belških polj, oplojena s poletno vročino, sredi te žitne beline so stali stogovi, polni dehteče, oksidirane lucerne ali kakega repinclja, v zraku pa so lebdele kanje, predirno opazujoč tla pod sabo. In če se je kje premaknila kaka bilka, so se spustile v pikira-nje. V tej tišini pa so pridne - roke dekel in gospodinj molče izgrebale iz razorov plevel po več ur sklonjene predse, z rdečo ruto na glavi so se pomikale meter za metrom, puščajoč za sabo opleta in prerahljana tla. No, in pogled z roba teh polj na Struge je bil res najlepši. Kakor živo ribje oko so zrla jezerca, najlepše pa je bilo največje jezero, ki je bilo temno zeleno, gladko, živo. Na njegovem spodnjem robu, kjer je bil vstop vanj dosegljiv vsakomur, so se zbirali ob ognju kopalci. Plavati v tem velikem bajerju, ne da bi ves čas kurili ogenj, je bilo tudi sredi najhujše poletne ice nemogoče. Moral si se ogreti še od ognja, ko si prišel iz vode. Pa še nekaj: če nisi imel kopalk, si se okopal kar nag, ne le mi, otroci, tudi odrasli so kar goli zabredli v hlad vode in se vrnili iz nje trepetajoč, nato pa brez sramu vstopili v spodnjice in se prišli gret k prasketajočemu kresu. Iz Strug je vodila še ena pot, pot po reki Beli, ki se je kakih trideset metrov proč od struškega velikega jezera zlivala v Savo. A zlivala se je kot ponikalnica. Otroci smo radi hodili po izsušenem koritu, skakaje s tople skale na toplo skalo, kakor z lobanje na lobanjo. Nenadoma pa si le naletel na reko, ki se je kakor zobje glavnika razlivala v tenkih in številnih curkih in ponikala. Nekolikanj više pa se je potem Bela že prikazala v svojih tolmunih, ki so bili topli in kjer so začele ribe begati pred nami na vse strani. Po reki Beli se je prišlo na Koroško Belo, tedaj mogoč- no vas pod Stolom. Premogla je farno cerkev, občino, šolo, dva prosvetna doma, sokolskega in ajmohtarske-ga, kakor so pravili fantovskim odsekom gospoda župnika. Imela je kak ducat gostiln, trgovinic in pa seveda pokopališče. Belani so bili pevečini kmetje, ki so imeli tudi svoje hoste na pobočjih razvejenega Stola dol do Ajdne, njive pa, kakor smo že omenili, na belškem polju, jugozahodno od železnice. Koroška Bela s starimi kmečkimi domovi, kjer so bili na omet pripeti sv. Florijani, zavetniki glasilcev, je bila prijetna vas, rad sem jo obiskoval; od vsepovsod je dišal gnoj ali plodovi zemlje, repa, pesa, krompir. Posebno dragi so mi bili vonji živine, zlasti grenki konjski in topli goveji vonj. Celo vonj prahu je bil prijeten zavoljo snovi, ki so razpadale v njem. Zlasti konjska scani-na je dehtela po strdi. (Dalje prihodnjič) ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so v tako lepem številu pospremili našega rajnega očeta Foltija HARTMANNA na njegovi zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo domačemu župniku mag. Mirku Isopu ter ostalim častitim duhovnikom za opravljene obrede. Naš oče je z dušo in telesom bil zavzet za petje; zato nam je v posebno zadoščanje, da so se številni pevski zbori — moški zbor Edinost iz Pliberka, šentvidski in škocijanski cerkveni pevci, združeni moški zbori, posebno pa Slovenski oktet ter ravenska godba na pihala tako lepo poslovili od dragega rajnega. Iskrena hvala gre govornikom slovenskih organizacij in ustanov tostran in onstran meje za besede tolažbe in priznanja za opravljeno kulturno delo našega očeta. Slovenski prosvetni zvezi in vsem udeležencem pri žalni seji, posebno pa prof. Radovanu Gobcu za ganljive besede iskren koroški „boglonaj“. Posebno priznanje gre domačim zdravnikom Dr. Ervvinu Bergerju, dr. Hans-Jorgu Molderingsu in dr. Dieterju Schmidtu za prizadevno bolniško oskrbo. Ker se ne moremo vsem osebno zahvaliti za vsa žalna pisma in žalne brzojavke, naj velja vsem hkrati s tem naša iskrena zahvala. Vemo, da ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča družina Hartmann. Vljudno Vas vabimo na JUBILEJNO PROSLA VO ob 80-letnici Slovenskega prosvetnega društva „ZVEZDA “ v Hodišah v nedeljo, dne 28. oktobra 1984, ob 14. uri pri Čimžarju v Dvorcu SODELUJEJO: mešani pevski zbor „Mojcej“ iz Šentilja, Mannerquinlett Rauschelesee, moški pevski zbor,, Svoboda“ iz Loge vasi, Volkstanzgruppe Keutschach, mešani pevski zbor,, Gorjanci" iz Kotmare vasi, pevski zbor,, Svoboda" iz Loške doline na Notranjskem, mešani pevski zbor „Edinost" iz Škofič, godba na pihala „ Kovinoplastika Loš", Rauschelesee Duo, Tamburaški ansambel domačega društva. Radio/televizija STRAN -i/) ČETRTEK, I C. 18. oktobra 1984 STRAN u q ČETRTEK, lO 18. oktobra 1984 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 19. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Ogenj in luč — 10.15 Goriva — 10.30 Halo televizija — 11.20 Tom in Jerry — 11.30 Vaeter, cunjač — 11.45 Orientacija — 12.15 Poročanje iz inozemstva — 13.05 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Veverica Pušel — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.15 Modna revija — 21.20 Zmota z urada — 22.05 Šport — 23.05 Poročila Sobota, 20. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Zemlja brez sonca — 12.05 Nočni studio — 14.35 Račka zvoni ob pol osmih — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Poročila — 17.05 Kdo brklja z nami? — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Joachim Fuchsberger — 22.00 Današnji junaki — 22.45 Šport — 23.45 Poročila Nedelja, 21. oktobra: Studio vzhod — 12.00 Šport — 13.00 Mi stanujemo — stanujemo mi — 14.50 41 stopinj ljubezni — 16.15 Ena, dva ali tri — 17.00 Poročila — 17.05 Izlet v vesolje — 17.15 Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Volitve na Predarlskem — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Hišni prijatelj — 21.50 Nočni studio — 22.55 Poročila Ponedeljek, 22. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — TV-kuhinja — Šolska TV — 41 stopinj ljubezni — 11.55 Secret Sguirrel — Visoka hiša — 13.00 Poročila — 17.00 Poro- čila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Mojster Eder in njegov Pu-mukl — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Ceste v San Frančišku Torek, 23. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 11.20 Šport ob ponedeljkih — Avstrija v sliki ob nedeljah — 12.40 Volitve v ZDA — 13.15 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Holmes & Yoyo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.45 Zrcalne slike — 22.30 Poročila Sreda, 24. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Argumenti — 12.00 Materija 4. načina — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Majhen zmaj i — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 | Za lahko noč — 18.00 Biro, biro — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 O Malley prosim javit — 21.50 HFK prezentira: patriotični pogovori — 22.35 Šport Četrtek, 25. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 O Mal-ley, prosim javiti — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Potepuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 TV-kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kugy — Rockn Roli — 23.04 Arhitektura 1984 — 23.50 Poročila e Radiše POHOD NA OSOJNICO (Zvvanzgerberg) Prireditelj: SPD Radiše Čas: nedelja, 21. oktobra 1984 skupni odhod ob 9.30 uri pri Jugu v Dvorcu. Ob slabem vremenu pohoda ne bo. TJ LJUBUANA - 1. in 2. SPORED TJ L SPORED Petek, 19. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Domači ansambli — 17.55 Jack Holborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Mura — 19.30 TVD — 20.00 Manjšine — bogastvo Evrope: Nema problema, dokumentarna oddaja o Hrvatih na Gradiščanskem — 20.35 Ne prezrite — 20.50 Proti vetru — 21.40 TVD — 21.55 Raz-seljevanje ulice Angel Sobota, 20. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Pedenjžep — 8.35 Zbis — 8.55 Smogovci — 9.25 Pustolovščina — 9.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — 10.20 Skrivnostni svet A. Clarka — 10.45 Manjšine — bogastvo Evrope: Jezik srca — jezik kruha? dokumentarna oddaja o Retoromanih v Švici — 11.25 Poročila — 16.50 Poročila — 16.55 Nogomet — 18.45 Čudeži narave — 19.30 TVD — 20.00 Policijska pištola 357 — 22.05 Zrcalo tedna — 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja — 22.55 Poročila Nedelja, 21. oktobra: 9.20 Poročila — 9.25 Živ žav — 10.15 Jack Holborn — 10.45 Marco Polo — 11.55 625 — 12.15 Kmetijska oddaja — 14.50 Čez tri gore — 15.25 Nepremagljivi — 17.50 Športna poročila — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Kugy — Kapitel IX. — 21.15 Športni pregled — 21.45 Reportaža z nogometne tekme Olimpija : Maribor. Ponedeljek, 22. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Smogovci — 17.55 Orodja prihodnosti — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo —■ 18.45 Video šola — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Čas čistokrvnih psov — 21.35 Dokumentarec meseca — 22.15 TVD II — 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja. Torek, 23. oktobra: 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.35 Šolska TV — 17.40 Zbis — 17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Rudnik in njegova okolica —- 18.55 Knjiga — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Citadela — 20.50 Aktualno — 21.55 TVD II. Sreda, 23. oktobra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.10 Ciciban, dober dan — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Antična in srednjeveška naselja in mesta v Makedoniji — 18.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Filmska delavnica — 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 TVD II — 22.05 Komika Borštnikovega srečanja. Četrtek, 25. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.50 Šolska TV — 17.55 Bratovščina Sinjega galeba — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Tednik — 21.05 Šogun — 21.05 TVD II. e Bilčovs KABARET KOROŠKIH SLOVENCEV Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bil-čovsu Čas: sobota, 27. oktobra 1984, ob 20.00 uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Nastopa Kabaret mladje Koroške dijaške zveze • Celovec PREDAVANJE O MAKEDONSKI MANJŠINI V BOLGARIJI IN GRČIJI Prireditelj: Slovensko šolsko društvo Čas: sreda, 24. oktobra 1984, ob 19.30 uri Kraj: Mladinski dom SŠSD, Mikschallee, 9020 Celovec Predava: Makedonski književnik tovariš Momirovski 2. SPORED Petek, 19. oktobra: 16.15 Ura iz parlamenta — 17.30 Mi stanujemo — stanujemo mi — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Bela hiša, vhod od zadaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Brat drevo — 21.15 Čas v sliki in politika v petek — 22.05 Brezglasen v vesoljstvu — 23.35 Poročila Sobota, 20. oktobra: 15.45 Jesen v Tessinu — 15.50 2 x 7 — 16.15 200 let letošnjega vina na Dunaju — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vsakdanji zakon — 21.45 Poročila — 21.50 Zrcalne slike — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Mercenario Nedelja, 21. oktobra: 9.00 Ekspedicija k središču zemlje — 9.30 Le Passe Muraille — 11.00 OR F Stereo koncert — 14.30 Šport — 17.00 Poročila — 17.05 TV-križanka — 17.45 Folk Festival 1984 — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Vsakdanji zakon — 21.45 Poročila — 21.50 Columbo — 23.05 Šport — 23.25 Poročila Ponedeljek, 22. oktobra: 17.00 Al-hu Akbar — Alah je velik — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Bela hiša vhod od zadaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bolnišnica na robu mesta — 21.15 Čas v sliki — 22.05 Lahek rop — 23.30 Poročila Torek, 23. oktobra: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Bela hiša vhod od zadaj — 19.15 Srečanje z drevesi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Čas za-smehovalcev — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2, nato poročila Sreda, 24. oktobra: 17.30 Dežela in ljudje — Avstrija v sliki — 18.30 Bela hiša vhod od zadaj — 19.15 Srečanje z drevesi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 VVagner — 21.10 Novo v kinu —. 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Zgubljeni svet Josefa Rotha — 23.10 Pour Elise — 23.35 Poročila Četrtek, 25. oktobra: 17.00 Nogomet — 17.30 Bog — Mladini novo ljubezen — 17.45 Šolska TV — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Bela hiša vhod od zadaj — 19.15 Srečanje s drevesi — 19.30 Dali, dali — 21.00 Čas zasmehovalcev — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Dracula — 23.30 Poročila • Dom v Tinjah DANES — a w-60 "•*** “,N mag ’ USE- DNEVI MEDITACIJE ZA Vodltelj: m. Ivan An.olls e Pliberk ČRNA MAGIJA, ROKOHITR-STVO, ČAROVNIŠKI IN DRUGI TRIKI Čas: četrtek, 25. oktobra 1984, ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana v Pliberku Prireditelj: katoliška mladina v Dobu in katoliška prosveta Nastopa: žpk. Mirko Pihler • Dobrla vas EL-SERVIS čas: sobota, 20 oktobra 1984 od 15. do 17. ure Kraj: prostori posojilnice Dobrla vas V okviru posvetovalne službe EL-Dobrla vas Vam je na razpolago dr. Matevž Grilc. Irh padiIElovec Slovensk^aje Sobota, 20. oktobra: °bZ°mik 09.00—09.55 Voščila. ■ '6da, 24. oktobra: Nedelja, 21. oktobra: <.i0r,1500 Koroški obzornik 07.05-07.35 Duhovni nag^ Mudske pesmi in viže. — — Voščila. Kev in svet. Ponedeljek, 22. oktobfftrtek> 25. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzorf. — „Glasba ne pozna meja1 avstrijski skladatelji v izve.f 15.00 Koroški obzornik “ladinska oddaja. avstrijski skladatelji v 14 Vfctelr oe slovenskih poustvarjalcev (I- ^ 26. oktobra: kleva)- ,1°-19.00 Državni praznik Torek, 23. oktobra: °bota, 27. oktobra: 09.30—10^00 Domača zab^-lO— glasba. Jpisel. 19.00 Voščila — Duhov- 2. SPORED Petek, 19. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Vsak petek na začetek — 18.15 Družinski magazin — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.35 Baletna oddaja — 22.05 Sijajni dr. Clitterhause Sobota, 20. oktobra: 15.20 Igrani film — 17.00 „20. oktober11 — 18.00 Osvoboditev Beograda — 19.00 Spominski album — 19.30 TVD — 20.00 Ulični pevci — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.05 Športna sobota — 21.25 Glasbena akademija vam predstavlja — 21.45 Cervantes — 22.35 TV-galerija Nedelja, 21. oktobra: 10.55 Velika šolska ura — 14.00 Rugby — 15.30 PJ v boksu — Budučnost — Slavija — 16.30 Konjeništvo — 16.55 Glasbeno popoldne — 18.25 PJ v vaterpolu — Partizan : Vasas — 19.30 TVD — 20.00 Svet v letih 1900—1939 — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Citadela — 22.10 TV Esej. Ponedeljek, 22. oktobra: 16.55 TVD — 17.15 Muzikant in princesa — 18.15 Narkomanija — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Zabavnoglasbena oddaja — 21.55 Serijski film. Torek, 23. oktobra: 15.55 TVD — 16.15 Kdor hoče, ta zmore — 16.45 PJ v košarki — Radnički : Budučnost — 18.15 Čas knjige — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Pojoča jesen — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Dokumentarna oddaja — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 čas jazza. Sreda, 24. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Potopljena vas — 18.15 Zapisi z vasi — 18.45 Bemus 84 — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — 22.00 TVD. Četrtek, 25. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Čuvaji časa — 18.15 Ljudje pripovedujejo — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 20.00 Bitef na TV: „Pirosmani, piro-smani“ — 22.30 Zagrebška panorama. • CELOVEC MISIJONSKA TOMBOLA Čas: sreda, 24. oktobra 1984, ob 19. uri i Kraj: Modestov dom Prireditve STRAN ČETRTEK, 18. oktobra 1984 STRAN ČETRTEK, 18. oktobra 1984 Šport PRIREDITVE • Celovec Glasbena šola na Koroškem razpisuje mesto GLASBENEGA PEDAGOGA za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10, ali Viktringer Ring 26, Celovec. Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji. SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV v nedeljo, 28. okt. 1984, ob 14.30 uri, v ljudski šoli v Žitari vasi Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in SPD „Trta“ v Žitari vasi v nedeljo, 4. nov. T984, ob 14.30 uri, v Modestovem domu, Dr. Richard-CanavalstraBe 114, v Celovcu Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Modestov dom v Celovcu • Št. Primož Koncert gradiščansko-hrvatske Rok-skupine BRUJI Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Čas: sobota, 20. okt., ob 20. uri Kraj: kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu Solidarnost HRVATI — SLOVENCI Soprireditelj: Krajevno združenje ZVEZE SLOVENSKE MLADINE Škocijan • Bilčovs NADALJEVALNI ZBORO-VODSKI TEČAJ Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza Čas: sobota, 20. okt., ob 15.30 uri Kraj: društvena soba Vodita: prof. Jožko Kovačič in prof. Janez Kampuš Vabljeni so tudi zborovodje, ki se prvega tečaja niso mogli udeležiti. e Vogrče KONCERT Z ROJAKI IZ TRSTA Prireditelj: MoPZ „ Kralj Matjaž" iz Libuč Cas: sobota, 27. oktobra, ob 20 uri Kraj: dvorana gostilne Florian-wirt v Vogrčah Sodelujejo: Ženski pevski zbor „lvan Grbec" iz Skednja pri Trstu; Mešani pevski zbor »Primorsko" iz Mačkolj pri Trstu; Moški pevski zbor »Kralj Matjaž" iz Libuč e Celovec OTVORITEV RAZSTAVE KOROŠKE PANJSKE ČELNICE (iz narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze) Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Čas: ponedeljek, 22. okt., ob 19. uri Kraj: Aula slovenica v Celovcu • Brnca PREDAVANJE »DOMAČE ŠEGE IN NAVADE" Prireditelj: SPD »Dobrač" Čas: sobota, 27. oktobra 1984, ob 19.00 uri Kraj: pri Prangerju v Zmotičah • Brnca IGRA: »SVETI PLAMEN" Prireditelj: SPD ,,Dobrač" na Brnci Čas: sobota, 3. novembra 1984, ob 19.30 uri Kraj: kulturni dom na Brnci Predstavili se bodo domači igralci. e Celovec IZLET KATOLIŠKE MLADINE NA GRADIŠČANSKO Čas: 26. — 27. oktober Cena: 550,— šil. Program: 26. 10. 10.00 Štinac, ogled cerkve (Špiralkirche) 12.00 Grossmučen, kosilo 14.30 Otvoritev spomenika, Salvadore Dali-umetnik Prenočitev v Traussdorfu — vinske kleti 27. 10. 10.00 Grad Forchtenstein 12.00 Kosilo 14.00 Einsiedlersee — vožnja s čolnom, vožnja z vozom (Pus-stavvagen) Prijave sprejema: Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 511166 Odhodi avtobusov: 5.55 Globasnica 4.00 Pečnica 6.00 Šmihel 4.00 Št. Jakob 6.10 Pliberk 4.08 Podgorje 6.15 Žvabek 4.10 Sveče 6.20 Suha 4.15 Bistrica 4.00 Št. lij 4.20 Št. Janž 4.10 Bilčovs 4.25 Kapla ob Dravi 4.20 Velinja vas 4.45 Borovlje 4.25 Kotmara vas 5.05 Sele 4.35 Celovec 5.20 Šmarjeta 4.55 Tinje 5.30 Galicija 5.05 Škocijan 5.40 Žitara vas 5.15 Št. Primož 5.50 Dobrla vas 5.40 Dobrla vas e Sele ČRNA MAGIJA, ROKOHITRS-TVO, ČAROVNIŠKI IN DRUGI TRIKI Čas: sobota, 27. oktobra 1984, ob 20. uri Kraj: Sele — farna dvorana Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo »Planina" Vstopnina: šil. 10.— za otroke, šil. 30,— za odrasle Kljub številnim izpapm SAK zopet na prvem mestu Jože Gregorič je po težki poškodbi zopet dobil stalno mesto v prvem moštvu. V nedeljo se je pa na žalost zopet poškodoval in verjetno ne bo mogel igrati v Šmihelu. Zmaga proti Avdičevemu moštvu Žrelec : Sele 1:0 (1:0) Postava: Užnik 4, Jakopič 5, Vrhovec 4, Dov-jak 3, J. Čertov 4, A. Čertov 2 (46. min. Ferra 0, 75. min. W. Hribernig 0), Travnik 4, Olip 0, Hobel 3, Oraže 4, N. Hribernig 3. Žrelec: 300 gledalcev Sodnik: Fischer (slab) Strelec: Hobel, 2. min. Rdeči karton: N. Olip 20. min. Že tretjič zaporedoma zmaga Selanov z 1:0. Toda strelec ni Travnik, marveč Hobel. Selani so v Žrelcu proti Avdičevemu moštvu pričakovali eno točko, toda po borbeni igri so tekmo zasluženo zmagali, čeprav je Nan-ti Olip v 20. minuti po nepotrebnem bil izključen. Tekma se je začela po okusu gostov. V 2. minuti je Travnik žogo lepo podal v kazenski prostor Hoblu, ki je priložnost za gol hladnokrvno izkoristil. Po naglem vodilnem golu, so Selani še priigrali marsikatero priložnost za gol, a je žal niso znali izkoristiti. V 20. minuti je slabi sodnik Fischer brez vzroka izključil Nantija Olipa, režiserja selskega moštva. Domači igralci so odtlej zaigrali bolj udarno, Selani so se morali precej braniti, a to je kratkotrajno. Enajsterica izpod Košute Je v protinapadih dosegla vrsto priložnosti, vendar nadaljnjih golov ni bilo več. Žrelski vratar Damej je precejkrat prišel v škripce, a"jo le nekako zvozil. Gostitelji so svoje navijače spet razočarali, na splošno so igrali razcefrano in neplodno. V določeni meri so se taki igri pridružili še Selani. Ni pa dvoma, da je zmaga Selanov popolnoma zaslužena, čeprav je niso pričakovali. Tekme Selanov V nedeljo, 21. 10. 1984 ob 13.30 uri Dobrla vas I — Sele I na igrišču v Dobri! vasi! Kdaj bo Globasnica spet slavila zmago Globasnica : Železna Kapla 1:3 (0:2) Globasnica: Matschek 1-2, Medvoz 3, Fara 2, Hutter 2, Micheu 3, Sadjak 2, Dlopst 2, Ko-netschnig 1-2 (45. min. Vauče 1), Beliš 1, Schatz 1-2, Wolbl 2 Železna Kapla: Fido 4, Edlinger 4, Kock 4, Ošina 3, Prašnik 3, Rozman 4, Germadnik 4, (70. Prešern 0), Bolterl 4, Jerlich 3, Sporn 5, Kuchar 4. Globasnica: 400 gledalcev Sodnik: povprečen Strelci: Jerlich 28. min., Sporn 40. min., Prešern 77. min. oz. Wolbl 68. min. Tekma je od vsega začetka bila zelo hitra in gostitelji so kmalu imeli lepe priložnosti za gol. V peti minuti so zadeli le prečko. V 15. minuti pa je slila bila ista. Po lepi podaji je Wolbl ponovno zadel les. Po ofenzivnem začektu domači- nov so se Kapelčani opomogli v hitrih protinapadih velikokra* prišli nevarno pred gol Matsche-ka. V 28. minuti je Jerlichu uspelo dati prvi gol za goste. Po tem zadetku so Globašani hoteli z vso silo izenačiti, toda v hitrem protinapadu je najboljši igralec na ign* šču, Sporn, z veliko pomočjo domačega vratarja Matscheka da1 drugi gol. V drugi polovici so napadi GIO’ bašanov bili prava redkost, vendar je VVolblu uspelo rezultata skrajšati na 1:2. Četrt ure pred koncem srečanj9 pa je Prešern, ki je zamenjal odličnega Germadnika (poškodova1 se je) dal tretji gol. Ker je v soboto premagal KAC prvega iz VVeitensfelda, je imel SAK možnost v nedeljo proti zadnjemu na lestvici iz VVeitensfelda z zmago zopet prevzeti vodstvo na lestvici. Čeprav je bil Lie-benfels zadnji na lestvici, vsekakor ni igral le obrambno. Tako se je razvila hitra igra, na obeh straneh so se vrstile lepe poteze. Gledalci so pri tej igri prišli na svoj račun. di kazni Jagodič (2 tekmi zaprt) in Velik (3 tekme). Na srečo sta zopet igrala Roman Razcinsky in Gusti Zablatnik. Znova se je izkazalo, kako važen je velik in kakovosten kader igralcev, ki dovoljuje tudi večje število izpadov. Že v 4. minuti je Ratajec izkoristil nepozornost nasprotne obrambe in z glavo dal prvi gol za SAK. Pod vodstvom kapetana Messnerja so gostje naposled igrali popolnoma SAK — Liebenfels 4:1 (2:1) Postava: Naschenvveng 3, Sadjak 4, Štern 3, Woschitz 3, Lampichler 3 (46. Urban 3), Zablatnik 3, Kreutz 4, Razcinsky 5 (67. Wieser 0), Jovičevič 5, Gregorič 3, Ratajec 5; Košatovo igrišče, 300 gledalcev Sodnik: Harring (poprečen) Strelci: Ratajec (4. min.), Jovičevič (55. in 67. min. enajstm.) in ^Razcinsky (40. min. prosti strel) oz. Messner (44. min.) Vrsta izpadov se je pri SAK pretekli teden povečala. Poleg Polanska in Luschnlga sta izpadla zara- ofenzivno in imeli v prvi polovici tri odlične možnosti za zadetek. SAK je pri tem imel veliko srečo. Kljub napadalni igri gostov je dal SAK drugi gol. Roman Razcinsky je iz prostega strela z občutkom prekanil nasprotnega vratarja in povišal na 2:0. Gostom je še pred polčasom uspelo skrajšati na 2:1. Obramba SAK pri tem golu ni zapustila najboljšega vtisa. Po odmoru je postala tekma še bolj zanimiva in pestra. Gostom je pošla s časom moč in SAK je prevzel komando in pod režijo Razcinskega ter legionarjev Jovi-čeviča in Ratajca močno pritiskal na nasprotna vrata. Občudovanja vreden je bil Roman Razcinsky, ki Šmihel že tretjič neporažen Končno igrajo Šmihelčani zopet uspešno. Po dveh visokih porazih so zdaj v treh tekmah slavili kar dve zmagi. V zadnjih dveh tekmah celo niso dobili nobenega zadetka. Torej so Šmihelčani ravno prav pred tekmo z SAK v najboljši letošnji formi. Kot že v zadnjih tekmah, je bila tokrat tudi v Št. Andražu odločilna taktika trenerja Mačka. V soboto se bo pa dejansko izkazalo, ali je Šmihel res tako dober, kot to kažejo zadnji rezultati. Št. Andraž — Šmihel 0:1 Postava: Guetz 3, Andrej 3, Šuler 4, Lopinsky 4, Motschnig 3, Blažej 4, Mačk 3, Pajenk 3, Mijatovič 3, Krištof 3 (46. Buchvvald 3), Berch-told 3; Št. Andraž, 200 gledalcev Sodnik: Strnad (poprečen) Strelci: šuler (56. min). Št. Andraž je letos prišel šele tekom prvenstva v formo in je bil v zadnjih petih tekmah neporažen. Seveda so domačini na domačih tleh zopet pričakovali poln uspeh svojega moštva. Šmihelu je bilo to zelo prav, kajti tako so lahko igrali brez vsakega psihičnega pritiska. Domačini pa so igrali tako, kot so to Šmihelčani pričakovali. Z vso silo so skušali že ob začetku odločiti tekmo, toda obramba Šmihela je stala trdno. Predvsem šuler se je nekajkrat izkazal in Nogometaš NT 1933 Stanko Blažej Je bil letos zopet med najboljšimi svojega moštva. Na sliki mu hoče ravno nasprotnik potisniti žogo skozi noge. Nič ne de, le da se to v soboto proti SAK ne bo zgodilo. skoraj vse visoke žoge odbil iz kazenskega prostora. Čeprav so se Šmihelčani koncentrirali na protinapade, ravno tukaj niso imeli uspeha. Hitri Marko Krištof je že v polčasu popol- noma izmučen prepustil svoje mesto Buchvvaldu, kateremu pa prav tako ni uspelo resno ogrožati nasprotna vrata. Domačini so napadali, toda šmihelska obramba je uničila vse napade že pred kazenskim prostorom. Odločilni gol je padel v enem redkem protinapadu. Po kotu je legionar Jože Suler prekanil vratarja Hofstatterja in s tem zagotovil svojemu moštvu obe točki. Čeprav Šmihel s to zmago gotovo ni računal, kaže, da je moštvo zopet v dobri formi. Podliga vzhod 1. SAK 11 73 1 24:8 17 2. VVeitensfeld 1164 1 18:12 16 3. ASV 11 632 14:9 15 4. St. Leonhard 11 53324:18 13 5. Sele 11 524 13:11 12 6. Št. Andraž 11 524 16:18 12 7. Dobrla vas 11 2 72 17:15 11 8. Šmihel 115 15 18:20 11 9. Velikovec 11 344 15:16 10 10. Borovlje 11 263 12:17 10 11. VVolfsberg 11 2 4 5 15:16 8 12. KAC 11 245 15:20 8 13. Žrelec 11 2.2 7 8:17 6 14. Liebenfels 11 1 3 7 12:24 5 Izidi 11. kola SAK — Liebenfels 4:1 (2:1) Žrelec — Sele 0:1 (0:1) Št. Andraž — Šmihel 0:1 (0:0) Borovlje — Dobrla vas 0:0 VVolfsberg — St.Leonhard 1:2(1:1) Velikovec — ASV 0:0 KAC — VVeitensfeld 2:0 (0:0) Naslednje kolo: S 12. kolo (20./21. 10): Dobrla vas — Sele, Št. Leonhard — Žrelec, VVeitensfeld — VVolfsberg, Liebenfels — KAC, Šmihel- — SAK, ASV — Št. Andraž, Borovlje — Velikovec. Strelci 9 golov: Kumer (ASV) 7 golov: Stuckler (VVolfsberg), Roscher (Dobrla vas) 6 golov: VVeber (St. Leonhard), Bernhard (VVeitensfeld), Jovičevič (SAK) 5 golov: Jelenko (Velikovec), Polanšek (SAK), Hobel (Sele) 4 gole: Travnik (Sele), Velik, Razcinsky (SAK), Krištof, Vauče, Šuler (Šmihel) 3 gole: Rajec (SAK) 2 gola: Buchvvald, Pajenk (Šmihel), F. Dovjak (Sele) se je ogromno gibal in tekel, čeprav še pred tednom dni kljub injekcijam ni mogel igrati. Tekmo sta končno odločila legionarja. Ratajec je z žogo pretekel pol igrišča, preigral celotno obrambo in podal žogo Jovičeviču, ki je možnost hladnokrvno izkoristil. To je bil res čudovit gol. Čeprav je bila zdaj tekma že odločena, se je Liebenfels tudi naprej izredno boril. Po prekršku nasprotnikovega vratarja nad Ratajcem je Jovičevič iz enajstmetrovke povišal na 4:1. Drugo moštvo SAK je ponovno slavilo zmago. Proti Liebenfelsu so zmagali 3:1, pri čemer bi morala biti zmaga znatno višja, saj so napadalci zapravili pet stoodstotnih priložnosti. Franc Gostenčnik Trener Franc Gostenčnik iz Raven na Koroškem je gotovo vsakemu nogometašu in navijaču na Koroškem dobro poznan. Gostenčnik je treniral nad deset let Pliberk, bil prvak 1. razreda in podlige. S Šmihelom je postal prvak 1. razreda in je uspešno vodil moštvo v podligo. Po teh uspešnih letih je prevzel moštvo na Metlovi in se z njim že v prvem letu uvrstil na odličnem drugem mestu v 2. razredu. Lani je treniral tudi SAK, ki pa je kljub njegovi pomoči izpadel iz koroške lige. „S strani igralcev sem dobil premalo pomoči, čeprav sem jim zelo zaupal," je dejal Gostenčnik, ki danes zopet trenira na Metlovi. Franc Gostenčnik je po poklicu nastavljenec v železarni na Ravnah. V prostem času se v največji meri bavi z nogometom, ostali čas pa je doma pri družini. Z veliko pozornostjo seveda spremlja vse tekme moštev, ki jih je doslej treniral. Prav zaradi tega smo ta teden izbrali njega za naše »prerokovanje", kajti boljšega poznavalca nogometa v Šmihelu in pri SAK gotovo ni. Šmihel — SAK 1:3 Dobrla vas — Sele 0:0 St. Leonhard — Žrelec 3:1 VVeitensfeld — VVolfsberg 4:1 ASV — Št. Andraž 2:0 Liebenfels — KAC 0:4 Borovlje — Velikovec 0:0 Bilčovs — Kriva Vrba 1:0 Klopinj — Globasnica 2:1 Železna Kapla — Labot 1:1 Šport Dobrolčani čakajo Selane Borovlje : Dobrla vas 0:0 Dobrla vas: Novvak 3, A. Sadjak 3, Wernitznig 3, W. Kolleritsch 4, K. Kolleritsch 3, Pernek 4, Sirnik 4, Prosen 2, Radif 2 (55. Golautschnig 2) Marin 3, Leitsoni 2 (83. min. Wintschnig); Borovlje, 150 gledalcev Sodnik: Zellot (slab) Tokat so morali Dobrolčani kljub dobri igri pustiti točko v Borovljah. K temu je velik del doprinesel slabi sodnik Zellot, ki je dopoldne že sodil tekmo VVolfsberg — St. Leonhard. Kratko pred koncem so domačini hudo poškodovali Leitsonija, ki si je zlomil ličnico (Jochbein). Sodnik Zellot je spregledal tudi ta prekršek in s tem kronal svoje katastrofalno sojenje. Vrhu tega je končal tekmo pet minut prezgodaj in komaj ušel dobrolškim navijačem. Marijan Sadjak, ki šteje med največje talente v Dobrli vasi, v nedeljo še ne bo mogel igrati. Pred sedmimi tedni se je v tekmi proti SAK hudo poškodoval in je imel do preteklega torka nogo v mavcu. Hud poraz za Bilčovs Gospa Sveta — Bilčovs 7:0 (4:0) Postava: Schaunig 3, (30. min. Gasser 3), W. Kuess 3, Sablatnik 1, Schellander 1, J. Kuess 1, Stangl 3, Glantschnig 3, Thummer 2, Hobel 2, Partl 2, Schofmann 2. Gospa Sveta, 100 gledalcev Sodnik: Zeppitz (dober) Strelci: Schabelofer (3), Pucker (2), Mekul in Spielberger Ta visok poraz Bilčovsa proti Gospe sveti z 0:7 bo šel v zgodovino moštva. Čeprav so gostje iz Bilčovsa v prvih 45. minutah bili enakovredni nasprotnik, so gostitelji vodili po 20. minutah že s 4:0. Vsekakor je to bila velika zasluga obrambe, ki je domačinom pripomogla do zadetkov. Vrhutega se je vratar Schaunig v prvi polovici hudo poškodoval. Bilčovščani so imeli težave s kadrom, saj so nekateri igralci igrali vso tekmo pod 23 in potem še v prvem moštvu. Odbojkarska tekma v dvorani glavne šole v Pliberku SK Aich/Dob - Grabštanj v petek, 19. 10. 1984, ob 19. uri V soboto, 20. oktobra, ob 15.15 uri, veliki derbi na igrišču v Šmihelu! ASKti Šmihel — SAK Predtekma Šmihel pod 23 — SAK pod 23, ob 13.15 uri Pridite in podprite vaše moštvo! Mnenje igralcev Jože Gregorič (SAK): „ŠMIHEL JE FAVORIT" Šmihel je trenutno v odlični formi in v zadnjih tekmah ni dobil nobenega zadetka. Pri nas pa se vrsta izpadov vedno veča, v Šmihelu sploh ne vemo, kdo bo igral. Poleg Polanška, Lu-schniga, Velika, Jagodiča, Lam-pichlerja verjetno tudi jaz ne bom mogel igrati, ker sem težje poškodovan. Neodločen izid bi bil za nas že uspeh. Zmaga bi bila presenečenje. Marko Krištof (Šmihel): »TOKRAT SE BOMO MAŠČEVALI" Letos smo že dvakrat izgubili proti SAK, toda v soboto se bomo maščevali. Borili se bomo za vsako žogo in dokazali, da smo odlični nogometaši. Čeprav je SAK trenutno na prvem mestu, gotovo ni tako dober, kot pišejo časopisi. Bilanca tekem v zadnjih treh letih jasno dokazuje, da je SAK za nas ugoden nasprotnik, saj je skoraj vsakikrat pustil točke v Šmihelu. Veselim se že tekme. Kaj pravijo navijači k derbiju? Marijan Fera, doma v Dvoru pri Šmihelu (Navijač SAK) „SAK SO KOS LE SODNIKI" Čeprav Šmihel ni slabo moštvo in je trenutno v dobri formi, proti SAK ne bo zmagal. V podii-gi so SAK kos le sodniki, enakovrednih nasprotnikov ni. Tudi Šmihel ne bo preskočil svoje sence. Ker poznam kot fotoreporter obe moštvi, sem prepričan, da bo SAK odnesel zmago. Šmihelčani pa naj ne bodo žalostni in razočarani, saj so že Selani pustili obe točki v Šmihelu. Peter Koren, doma na Suhi pri Šmihelu (Navijač Šmihela) „TUDI NAVIJAČI SE NAJ OBNAŠAJO ŠPORTNO" Tekma proti SAK bo gotovo najtežja v tej sezoni. Kljub temu upam, da se bo naše moštvo dobro odrezalo, saj je proti SAK še vedno dobro igralo. V zadnjih treh tekmah smo osvojili kar pet točk in s tem dokazali, da smo odlično moštvo. Računam na vsak način z eno točko, še boljše pa bi bilo, če bi zmagali. Upam, da se bo tekma odvijala na igrišču športno, predvsem pa se naj bi gledalci zadržali v športnem duhu. Albert Messner, doma v Dobu pri Pliberku (Navijač SAK) „SAK BO Z TEHNIKO ,PODRL1 ŠMIHELČANE" SAK je na vsak način boljše moštvo. Predvsem v tehniki ima tolikšne prednosti, da Šmihel tudi z borbenostjo ne bo mogel resno ogrožati SAK. Na igro bo gotovo prišlo veliko število gledalcev, ki bodo gotovo videli zmago SAK. Z zmago v Šmihelu, bi bil SAK že znaten korak bližje kroni jesenskega prvaka. Štefan Blažej, doma na Letini pri Šmihelu (Navijač Šmihela) „SAK NE BO ZMAGAL" Pričakujem na tem derbiju veliko gledalcev in napetost na igrišču. Prepričan sem, da SAK ne bo zmagal, ker je naš vratar Guetz v odlični formi. V zadnjih dveh tekmah ni dobil gola. Naši igralci so gotovo dosti motivirani, saj velja ta derbi v Šmihelu kot najbolj zanimiva tekma v prvenstvu. Upam, da se bodo igralci tega zavedali in se do zadnjega borili.