Novi dok tor ji zna no sti s po dročja geo gra fi je na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni
167
Geografski vestnik 89-2, 2017 Poročila
Ju ri ca Boti ć:
Vpliv kre pi tve bošnjaške na cio nalne iden ti te te na geo po li tične od nose
na Bal ka nu
The inf luen ce of strengt he ning of the Bo sniac na tio nal iden tity on geopo -
li ti cal re la tions in the Bal kans
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 366 stra ni
Mentor: dr. Jer nej Zu pančič
Zagovor: 28. 12. 2016
Naslov: Put mira 5, HR – 21217 Kaštel Novi, Hr vaška
E-pošta: ju ri ca_bo tic @ya hoo.com
Izvleček: Glav no ra zi sko val no vprašanje di ser ta ci je, ki obrav na va po dročje po li tične geo gra fi je in
na rodnega vprašanja, po sred no pa sega tudi na po dročje re li gi je ter vprašanja sta bil no sti in var no sti,
je preučitev po ve za no sti med kre pi tvi jo bošnjaške na cio nal ne iden ti te te in spre mem ba mi geo po li tičnih
od no sov na Bal ka nu. Pri ra zi sko va nju te ma ti ke so bile uporab lje ne zgo do vin ska pri mer jal na me to da,
pri mer jal na me to da, raz lične ana li ze sta ti stičnih po dat kov ter in ter pre ta ci ja in ovred no te nje in for ma -
cij, zbra nih na te re nu z an ke ta mi, in terv ju ji in raz ličnimi te ren ski mi in di ka tor ji. V za ključkih je bilo
mo goče: a) po tr di ti prvo hi po te zo, po ka te ri so Bošnja ki de zo rien ti ra ni v kon tek stu post-Day ton ske
ure di tve Bi H in no vih meja na Bal ka nu, ter izražajo po tre bo po po li tičnem tu tors tvu; ter b) le del no
po tr di ti dru go hi po te zo, po ka te ri se vpliv kre pi tve bošnjaške na cio nal ne iden ti te te na od no se na Bal -
ka nu odraža po sred no prek vpli va is lam skih držav na Bošnja ke. Ti vpli vi so raz lični gle de na raz no li kost
družbe nih raz mer ključnih is lam skih sil, kot so Turčija, Savd ska Ara bi ja in Iran.
Ključnebesede: Bošnja ki, Bo sna in Her ce go vi na, Bal kan, na cio nal na iden ti te ta, geo po li ti ka
Pe ter Ku mer:
Vpliv družbe no geo graf skih de jav ni kov na gos po dar je nje z majh ni mi
za seb ni mi gozd ni mi po sest mi
The role of so cio-geo grap hic fac tors in ma na ging pri va te small-sca le forest estates
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, 2017, 134 stra ni
Mentorica: dr. Irma Po točnik Sla vič
Somentorica: dr. Mimi Ur banc
Zagovor: 27. 9. 2017
Naslov: Znans tve no ra zi sko valni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet -
no sti, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljublja na
E-pošta:pe ter.ku mer @zrc-sazu.si
Izvleček:Dok tor ska di ser ta ci ja obrav na va raz no li ko družbeno sku pi no last ni kov majh nih zasebnih
gozdnih po se sti v Slo ve ni ji, ki ima jo v la sti pet ali manj hek tar jev goz da. Ti last ni ki spre je ma jo od ločitve o 40%
po vršin naj po memb nejšega na rav ne ga vira v Slo ve ni ji. Nji ho va šte vilčnost (oko li 279.000) predstavlja iz -
ziv za državo z dve ma mi li jo no ma prebi val cev. Na men ra zi ska ve je bil ugo to vi ti vpliv družbe no geografskih
de jav ni kov na gos po dar je nje temi po sest mi. Upo ra bil sem kom bi na ci jo kvan ti ta tiv nih in kva li ta tiv nih
me tod. Po dat kov no os no vo so pred stav lja li »in deks last ni kov goz dov«, splet no-poštno anke ti ra nje in
uteži, ki so jih de ležniki po de lje va li de jav ni kom. Kvan ti ta tiv na ana li za je vključeva la opi sno sta ti sti ko,
sta ti stične te ste in op ti mi za cij sko me to do vo di te ljev. Kva li ta tiv no ana li zo sem opra vil na pod la gi tran -
skrip cij po glob lje nih pol struk turira nih in terv ju jev in fo ku snih sku pin s po močjo ute me lje val ne teo ri je.
Last ni ki majh nih za seb nih gozd nih po se sti so v pri mer ja vi z vse mi za seb ni mi last ni ki goz dov v Slove -
ni ji re la tiv no bo lje izo braženi, med nji mi je manj ak tiv nih kme tov, več žensk in so bolj od da lje ni od
svo jih po se sti ozi ro ma jih več živi v ur ba nih de lih ter so manj vključeni v gos po dar je nje z goz dom. Gozd
jim pred stav lja nez na ten oseb ni do ho dek ven dar ima kot del družin ske za puščine po memb no čus tveno
vred nost. Ana li za je po ka za la dva tipa last ni kov, to je »vključene« in »od sot ne«. V zad njem delu sem
na ve del več smer nic za traj nost no gos po dar je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi.
Ključnebesede: last ni ki majh nih za seb nih gozd nih po se sti, vključeni last ni ki, od sot ni last ni ki, so -
cial no geo graf ski de jav ni ki, gos po dar je nje z goz dom, raz vrščanje v sku pi ne, ute me lje val na teo ri ja, Slo ve ni ja
168
Poročila Geografski vestnik 89-2, 2017
Moj ca Ilc Klun:
Slo ven sko iz se ljens tvo in dias po ra v pro ce su geo graf ske ga izo braževanja
Slo ve nian emi gra tion and dias po ra in the pro cess of geo grap hi cal education
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, 2017, 339 stra ni
Mentorica:dr. Tat ja na Re snik Pla ninc
Zagovor:28. 9. 2017
Naslov:Uni ver za v Ljubljani, Fi lo zof ska fa kul te ta, Od de lek za geo gra fi jo,
Aškerčeva uli ca 2, 1000 Ljub lja na
E-pošta:moj ca.ilc @ff.uni-lj.si
Izvleček:V dok tor ski di ser ta ci ji smo ovred no ti li vključenost te ma ti ke slo ven ske ga iz se ljens tva in
dias po re v slo ven skem vzgoj no-izo braževal nem si ste mu. Preučeva nja smo se lo ti li s kvan ti ta tiv no in
kva li ta tiv no ana li zo iz bra nih učnih načrtov ter iz bra nih učil raz ličnih šol skih pred me tov. Re zul ta ti ana -
liz učnih načrtov iz bra nih šol skih pred me tov so po ka za li, da so vse bi ne slo ven ske ga izseljens tva in dias po re
v učnih načrtih sla bo za sto pa ne ozi ro ma po večini iz ku ri ku lar nih do ku men tov iz puščene. Re zul ta ti ana -
li ze učbe ni kov in sa mo stoj nih de lov nih zvez kov so po ka za li, da av tor ji (re cen zen ti, ured ni ki) te vse bi ne
v ne ka te re učbe ni ke po lastni pre so ji po memb no sti, vključuje jo, ne gle de na to, da so te vse bi ne iz puščene
iz ku ri ku lar nih do ku men tov. Ker so re zul ta ti obeh ana liz po ka za li, da pri ha ja med nji ma do pre cejšnjih
vse bin skih raz lik gle de pri sot no sti vse bin slo ven ske ga iz se ljens tva in diaspore, smo med 1103 učenci
in di ja ki iz ved li ra zi ska vo, v ka te ri nas je za ni ma lo zna nje, poz na va nje, ra zu me va nje in za ni ma nje učen -
cev ter di ja kov za te ma ti ko slo ven ske ga iz se ljens tva in dias po re. Re zul ta ti ra zi ska ve so med dru gim po ka za li
sla bo poz na va nje os nov ne ter mi no lo gi je in željo učen cev ter di ja kov po večji vključeno sti vse bin sloven -
ske ga iz se ljens tva in dias po re v šol ski si stem. Na pod la gi re zul ta tov ana liz in ra zi ska ve smo ob li ko va li
tri ino va tiv na učila, ki so združena v di dak tični kom plet »EMIgra ci je«, s po močjo ka te rih lah ko učitelj
učin ko vi te je poučuje o slo ven skem iz se ljens tvu in dias po ri.
Ključnebesede:di dak ti ka geo gra fi je, slo ven sko iz se ljens tvo, dias po ra, ku ri ku lar ni do ku men ti, učbe -
ni ki, ino va tiv na učila
169
Geografski vestnik 89-2, 2017 Poročila
Da nie la Ri bei ro:
Vpliv po kra jin skih pr vin na rabo zem ljišč in re gio nal ni raz voj kraških
ob močij: na pri me ru Bele kra ji ne
Im pact of lands ca pe fea tu res on land use and re gio nal de ve lop ment in karst
areas: a case study of Bela kra ji na
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, Uni ver zi tet ni po di plom ski štu dij vars tva oko lja, 2017,
281 stra ni
Mentor: dr. Dušan Plut
Somentor: dr. An draž Čarni
Zagovor: 7. 11. 2017
Naslov: Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Sloven ske aka de mi je zna no sti in umet -
no sti, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na
E-pošta: da nie la.ri bei ro @zrc-sazu.si
Izvleček: Na men dok tor ske di ser ta ci je je bil preučiti vpliv po kra jin skih značil no sti na rabo tal in
re gio nalni raz voj kraških po kra jin na pri me ru Bele kra ji ne. Spr va smo z in dek som vpli va člo ve ka na
obre me nje nost kraškega oko lja oce ni li sta nje na treh pi lot nih ob močjih (občine Črno melj, Met li ka in
Se mič). Na nje go vi pod la gi smo ra ven obre me nje no sti v Beli krajini opre de li li kot niz ko. V dru gem
sklo pu smo preučili dve štu di ji pri me rov (na se lji Ad lešiči in Bo jan ci), kjer smo po drob ne je preučili po -
kra jin ske spre mem be s pou dar kom na rabi tal v zad njih dveh sto let jih. Re zul ta ti so po tr di li opuščanje
ob de lo val nih zem ljišč in za raščanje po kra ji ne. V tret jem sklo pu smo opra vi li kvan ti ta tiv no (ka zal ni ki
traj nost ne ga raz vo ja) in kva li ta tiv no ana li zo (in terv ju ji) po kra jin skih pr vin traj nost ne ga raz vo ja. Re -
zul ta ti kvan ti ta tiv ne ana li ze kažejo, da je Se mič naj bolj trajnostno raz vi ta občina, med tem ko je bil
Črno melj opre de ljen kot naj manj traj nost no raz vi ta občina. Re zul ta ti kva li ta tiv ne ana li ze po kra jin skih
pr vin niso po ka za li večjih raz lik med občina mi, a smo zaz na li do ločene raz li ke med sku pi na mi de ležni -
kov. Skle ne mo lah ko, da bi mo ral biti traj nost ni re gio nal ni raz voj na kraških ob močjih pri la go jen
po seb no stim te po kra ji ne, po se bej nje nim ran lji vo stim. Ker je pra vil no vred no te nje raz voj ne ga po ten -
cia la in uprav lja nje s kraškimi ob močji zelo po memb no za Slo ve ni jo, smo pred la ga li po seb ne ka zal ni ke
na me nje ne kraškim po kra ji nam. Kras na mreč ni zgolj ome ji tve ni de jav nik, tem več tudi raz voj ni po -
ten cial po kra ji ne.
Ključnebesede: po kra jin ske pr vi ne, raba tal, traj no sti re gio nal ni raz voj, kraške re gi je, Bela kra ji na
Lu ci ja Miklič Cvek