Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih • Jezik v naravoslovju 437
Kako povedati
Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih
Boris Sket
Le začnimo pri Homeri (Uvod)
Jezik in izrazoslovje sta namenjena sporazumevanju. Nepravilna ali spremenjena raba besed in spremenjeno oblikovanje besedil vodita v nesporazume, nerazumevanje. Osnova takim nesporazumom je lahko nevednost (neizobraženost, nerazumevanje, miselna površnost ...) ali preprosto izu-metničenost. Jezik se seveda razvija in razvoj je spreminjanje. To moramo sprejeti. A z »znanstvenim« jezikom, na primer jezikom naravoslovne vsebine, so pri tem težave. Po eni strani je prav to jezik, ki mu je spreminjanje vsiljeno, nujno. Skoraj vsako novo spoznanje zahteva tudi novo označitev, poimenovanje ... Brez tega preprosto ne gre. Obenem pa je ravno to jezik, ki zahteva posebno previdnost v rabi besed, saj vsaka sprememba lahko pripelje do nesporazuma. Prav ta jezik moramo ohranjati, pomen besed, pojmov, moramo vzdrževati čim bolj nespremenjen, nedvoumen. »Razvoju« navkljub.
V	slovenskih znanstvenih naravoslovnih besedilih naletimo na množico težav, nekaj jih bom skušal urediti in pojasniti. To so na primer spremembe pomena, pa neprimerna raba izrazov, pa uporaba izrazov ali formulacij, ki napeljujejo na napačno razmišljanje, sklepanje. Marsikateri bralec, tudi če je znanstvenik, si pa želi, da je jezik sam na sebi logičen in celo lep. Nepotrebni lepotni spodrsljaji takšnega bralca preprosto motijo.
V	poljudnih besedilih imamo še dodatne težave. Na strani pisca, kako povedati zapleteno stvar, da jo bodo razumeli tudi nestrokovnjaki. In na strani bralca, doklej
verjeti piscu, da njegove poenostavitve še ne zavajajo. Kako ugotoviti, ali se je pisec le nerodno izrazil, ali je napisano res nekaj novega, res v nasprotju z že prej usvojenim? Je bil pisec strokovnjak, ki ve, kaj si lahko dovoli? Kako prepoznati, da je novinar ali sekundarni pisec premalo verno posnel neko znanstveno besedilo? Kako prepoznati pomoto ali kako prepoznati blef in bleferja? Prosim za malo uvidevnosti, če sem ponekod uporabil primer, ki ni niti znanstvene niti naravoslovne narave. Gre le za demonstracijski pripomoček.
Do nesporazumov pripelje tudi na videz čisto spodobno rabljeni jezik, če so misli, trditve, neprimerno ali nerodno formulirane. Temu je lahko razlog neznanje, piščevo nerazumevanje. Pogosto pa kar dober namen (saj veste: Pot v pekel je posuta z dobrimi nameni ...), da bi bil zapis čim prijetnejši za branje in čim lažji za razumevanje. To je seveda res hvalevredno, če ne gremo v prizadevanju predaleč ali pa v napačno smer, kar se dogaja kar zelo pogosto. Včasih poenostavljeno besedilo preprosto zavaja. Kot dolgoletnega bralca, tu in tam tudi pisca, poljudnih in znanstvenih besedil, me je vedno marsikaj motilo. Končno sem sklenil popustiti dolgoletnim pritiskom vestí in želji, da bi se znebil tega bremena - sklenil sem nekaj zapisati ... Pisanje sem namenil bralcem, da bodo lažje razumeli, zakaj česa ne razumejo, da bodo razumeli, da česa preprosto ne moremo razumeti, da pomislijo na to, da morda tudi pisec česa ni razumel. Ali pa, da bo prav prebral nekatere trditve, ki so pogosteje zapisane napačno ali vsaj premalo prav. No, in po malem skušam biti
438 Jezik v naravoslovju • Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih ■
Za konec uvoda: primer »oziroma«
Začnimo za konec uvoda z eno najpogosteje zlorabljanih besed, »oziroma«. V prebranih besedilih sem uspel izluščiti tele domnevne pomene: »kar pomeni ...«; »in«; »ali« (= torej, »to pomeni«); »pravzaprav ne to, ampak ...«. Nekaj primerov.
V	stavku: »Kroglice so bile rdeče oziroma modre barve,« je pomen besede povsem nedoločljiv. Lahko pomeni: »pravzaprav ne rdeče, ampak modre«; »so bile rdeče in modre barve«, kar spet lahko pomeni: »nekatere rdeče, druge modre« ali pa »so bile modro-rdeče« ali (oziroma!) »dvobarvne«.
V	neki doktorski disertaciji sem pa prebral: »Organizme smo nabirali enkrat letno v spomladanskem oziroma jesenskem času.« Kaj naj pa to pomeni? Kdaj torej?
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi za »oziroma«: »publ., v ločnem priredju 1. za vezanje {dveh} stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari.« A beseda je za naravoslovna besedila skoraj neuporabna.
tudi poučen za pisce. Domišljavo si drznem opozoriti na pasti, ki bi se jim veljalo izogniti pri pisanju. Bralcu in sebi v dobro. Od tu naprej pa poskušajmo šibkosti in napake navajati v nekakšnem redu, po »poglavjih«, ki so:
Spremembe imen, izrazov. Ohlapno izražanje, dvoumni izrazi. Napačno rabljene besede (ali besedne zveze).
Modno in sproščujoče izražanje. Napačna raba besed (ali besednih zvez). Napačen prevod in estetski kiksi. Brezupno opletanje s količinami in števili. Čisto neprimerno, nerodno izražanje, teleologija.
Pa še nekaj stavkov za lepoto.
Sprememba imen, izrazov,
je lahko posledica nemarnosti ali želje po izboljšanju. Lahko je seveda razlog za spremembo, zavit v meglo preteklosti, pozabljen. Ali pa je kar posledica pregrešne želje po »originalnosti«.
Nekatera živalska imena, priljubljena v mojih mladih letih (torej že zdavnaj), so preprosto izginila. Namesto splošno poznanih morskih somov imamo zdaj morske pse,
namesto letečih psov leteče lisice, morskega pajka so prekrstili v veliko rakovico. Namesto morskih gob imamo spužve, kar je dobro; prvotno ime se je ohranilo le še pri »gobah« za umivanje, ki pa so zdaj le še iz plastičnih mas (sintetike) in celo te komaj še uporabljamo. No, ne ravno. Nova imena ne služijo nič slabše, v primeru prekrščanja v spužve bi celo rekel, da smo prišli na boljše. Čeprav bi kak zadrtež v tem videl nezaželen hrvatizem. Mislim, da smo za jastrebe imeli neke druge ujede kot danes. In še bi se našlo.
Pa tudi splošnejši pojmi spreminjajo imena. Danes skoraj ne vemo več, da smo membrani nekoč lepo rekli opna. Tudi ne, da je marmoriran vzorec pravzaprav marogast. Morda se kdo spomni le še Žogice Marogi-ce. Kaj ne zveni očarljivo? Nekatere izraze smo celo sami zavestno spremenili, popravili. Tako smo na primer biospeleologijo zamenjali s speleobiologijo. Vsebina te vede namreč ni nekako biološko obarvano jamoslovje (torej biološka spele-ologija), to je biologija jam, ali natančneje, biologija podzemeljskih habitatov in živali. Poudarek je torej na biologiji. Pojma, ki sta pogosteje na tapeti, sta sovražniki in roparji. Na primer: »Pingvini
Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih • Jezik v naravoslovju 439
... Želijo se namreč prepričati, da nanje ne preži njihov najhujši sovražnik - leopardji tjulenj ... najljubša hrana so mu prav pingvini ...« (ScIl, 2016: 80.)
Živali v resnici ne ropajo po svojem okolišu, le svoj nujni obrok si uplenijo. Zato je neki moj kolega poskusil vpeljati bolj nevtralni izraz plenilci, kar se mu je izjemno dobro in hitro posrečilo. Sploh pa živali ali rastline ne škodujejo drugim iz nekih sovražnih nagibov. Tisto, kar še vedno največkrat imenujemo sovražnike, so dejansko bodisi plenilci (predatorji) bodisi zajedalci. Ena vrsta drugi lahko konkurira, jo zajeda, a vse to brez trohice sovraštva ali kakega podobnega čustva. To so kvečjemu nasprotniki, nič hujšega.
Malo drugače je z besedo koda. Te najbrž nismo »pokvarili« zavestno, namensko, temveč bolj pod pritiskom govornih težav, torej zaradi praktičnosti in lepote govorjenega. Mišljen je pravzaprav kod, ki pa je Slovencu (v imenovalniku ali nominativu) težko razločno izgovorljiv. Kod je ključ za prevajanje (kodiranje, kodificiranje, šifriranje) informacij; je sistem dogovorjenih znakov; semkaj spadata seveda tudi genski kod, pa črtna koda. Izhaja iz latinskega codex - knjiga, zakonik. Koda v nepokvarjeni rabi pa je -zaključni del skladbe (v glasbi). Seveda spet iz latinščine, tokrat coda, cauda - rep. Torej, recimo, koda v informatiki je potvorba, sprejemljiva praktičnosti in lepoti v prid. Naj omenim še primer, o katerem sem že nekje pisal. Zamenjava izraza »naravni izbor« z »naravnim odbiranjem«. Problem ni samo v tem, da je izraz po nepotrebnem nov. Problem je neprimernost novega izraza. Za razliko od umetnega izbora (umetne selekcije), ki je res odbiranje, v »postopku« naravnega izbora odbiranja preprosto ni.
Ohlapno izražanje, dvoumni izrazi
Kolonija je skupina družno živečih osebkov. Tukaj se vsi bolj ali manj strinjamo. Vendar pa je to zelo nedoločna, ohlapna oznaka. Oznaka za enako ohlapen pojem.
Pri nas smo nekoč že uporabljali za različne tipe kolonij različne, bolj določujoče izraze, Angloameričani pa ne. In tako danes pod vplivom angleške vsepomenske colony tudi v slovenščini opuščamo raznoliko (in bolj natančno) poimenovanje. Skušajmo to popraviti. Kolonija naj še vedno ostane na primer kolonija (skupina, družba) gnezde-čih galebov, kolonija pingvinov in podobno. Visoko organizirano skupino zadružnih žuželk, na primer mravelj ali čebel, pa bomo raje imenovali zadruga, saj se v nekaterih primerih njena sestava in delovanje neverjetno ujemata s staroslovansko zadrugo (preverite po Wikipediji (Wikipedii): »A zadruga (Cyrillic: 3a^py^a, pronounced ['zadruga]) refers to a type of rural community historically common among South Slavs... formed of one extendedfamily or ...« In tako dalje.). To je namreč skupina s povsem določeno sestavo, z določenim načinom medsebojnega sporazumevanja, medsebojnih odnosov, z delitvijo dela. So tudi zadruge iz različnih osebkov, polimorfne zadruge. Manj primerna, a uporabljana izraza za isto sta družina in država. Za skupino organsko, telesno, povezanih osebkov so si že moji učitelji izmislili oznako korm, slovensko lepše kopuča. Take so »kolonija« znamenitega volvoksa ali pa »kolonije« koral. Tudi v kormu so lahko (pod) osebki različni in je tak korm pravzaprav že osebek višje stopnje, saj so različni osebki v njem med seboj odvisni. V tesni zvezi s povedanim pa je še označitev nastanka kopuče. Navadno brez pomisleka zapišejo: »Celice so se sprijele.« V resnici pa večcelične tvorbe le v izjemnih primerih nastajajo z združevanjem, sprijemanjem osebkov, navadno nastanejo tako, da se osebki po delitvi ne ločijo, ostanejo združeni v ve-čceličnih tvorbah.
In v evoluciji je morda prišlo celo do nastanka večceličnosti z ločevanjem v celice znotraj enoceličnega osebka. Tako naš cenjeni pokojni učitelj prof. Jovan Hadži; bistro, a ne sprejeto ...
Se nekaj. Izraz celica je v splošni rabi tu-
440 Jezik v naravoslovju • Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih ■
di za telo »enoceličnih« bitij, bakterij, alg, protozojev; če smo natančni, pa so celice le osnovni gradbeni delčki (mnogoceličnega) telesa in tako imenovani enoceličarji sploh niso sestavljeni iz celic, so dejansko neceli-čarji. Spet ne preveč upoštevana Hadžijeva »domislica«. Ki je bila bistvena v sklopu Hadžijeve hipoteze o nastanku večceličnosti s celularizacijo, sicer pa manj. Zlasti v raznih zdravniških nasvetih zelo pogosto naletimo na takele: »zaradi diure-tičnega delovanja pomaga pri odpravljanju zastajanja tekočin v telesu« ali pa »tablete jemljite z veliko tekočine«. V teh in podobnih primerih je verjetno bistvena le voda (in sploh ne pride v poštev za kakršne koli tekočine kot alkohol, bencin, živo srebro ...); torej, navadno bi veljalo reči, da v telesu (v tkivih) zastaja voda, saj je vse drugo le dodatek. Tablete pa tudi jemljemo z vodo ali vsaj s pijačo (po možnosti nealkoholno).
K »ohlapnemu izražanju« bi lahko uvrstili tudi neprimerno rabo oklepaja. Z besedami v oklepaju želi pisec navadno pojasniti ali natančneje določiti pomen prej povedanega. Pri tem pa s prisilno rabo prvega sklona v oklepaju vse prepogosto zabriše odnos med besedami pojasnila in besedami zunaj oklepaja. Na primer: »To je primer bionike (biomimetika), vede ... « namesto »To je primer bionike (biomimetike), vede ...« Ali pa: »Številni procesi potekajo samo v posebnih razmerah (temperatura, zračna vlaga ...) ...,« namesto »... samo v posebnih razmerah (temperaturi, zračni vlagi ...) ...«. Pa: »Če je oko daleč od ključavnice (velika gorišč-na razdalja), lahko ... « namesto »Če je oko daleč od ključavnice (če je goriščna razdalja velika), lahko ...«
Raba oklepaja v taksonomskih latinskih imenih pa je stvar zase.
Pa še tale formulacija: »Poznate Ljubljano bolje od voznika avtobusa?« To sicer ni naravoslovno vprašanje, berem ga le vsak dan v avtobusu, na poti v Biološko središče. A
se podobna formulacija v različnih izpeljavah (navadno pritrdilnih) najde tudi v naravoslovnih člankih. Kaj pomeni? Poznate Ljubljano bolje kot (jo pozna) voznik avtobusa?
Poznate Ljubljano bolje kot (poznate) voznika avtobusa?
Napačno rabljene besede ali besedne zveze
Nekateri izrazi ali besedne zveze so dvoumni ali pa preprosto napačni. Neredko zato, ker njihove »sopomenke« pomenijo v angleščini nekaj drugega. So pa vsaj modni. Zelo pogosto rabljena, priljubljena beseda je »primerljiv«. Sliši se lepo, bolj imenitno kot »podoben«, a v devetdesetih odstotkih primerov naj bi pomenilo prav slednje. Prav bi bilo uporabiti besedo primerljiv za stvari, pojave ..., ki jih je mogoče, jih je smiselno primerjati. Podobno naj pa ostane podobno.
V	tem primeru je angleški comparable enako nesmiseln kot naš primerljiv. Mi pa smo se odločili (?) za eno besedo za dva različna pojma. To je spet siromašenje jezika. (Jabolko in hruška sta in nista primerljivi. Tudi sta in nista podobni.)
Tudi izraz robusten je nekoč pomenil le robusten, zdaj pa se pojavlja v dveh pomenih. Eden je iz nekdanje udomačene tujke, izvirajoče iz latinske besede robustus, ki pomeni tršat, grob, zajeten, tudi (Verbinc) krepek, močan. Dobimo ga tudi iz angleške besede robust, odporen, obstojen, vztrajen, neobčutljiv. V naravoslovju zelo priljubljen in uporaben izraz. Nerodno je le to, da včasih ne vemo, kaj naj pomeni. Seveda je oboje izpeljano iz latinske besede robustus. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je izraz robusten pridobil na negativnosti in pomeni:
1.	ki zaradi izredne telesne razvitosti deluje nerodno, okorno:
2.	ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti.
V	naravoslovnih besedilih pa največkrat pomeni 3. obstojen, ki ga (naravno ali mate-
Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih • Jezik v naravoslovju 441
matično) okolje ne more zlahka spremeniti. Lahko bi rekli, da v klasičnem slovenskem pomenu prevladuje negativna konotacija, v angleškem pa pozitivna. Torej v nekaterih besednih zvezah zahteva dodatno pojasnilo.
Povsem prevajalski greh je izkušnja (iz experience = poskus, skušnja, doživljaj, doživeti, pretrpeti) - s čimer je v večini besedil mišljeno doživetje. V slovenščini pomeni »izkušnja« nekaj drugega.
Ko pripovedujemo, v kakšnih pogojih uspeva kaka rastlina, žival - in to počnemo neštetokrat -, skoraj vedno mislimo na razmere. Menim, da je to nekakšen funkcionalni hrvatizem, saj imamo v srbohrvaščini za pogoje in razmere enak izraz, uvjeti/uveti. Pri nas pa bi morali reči, da rastlina raste v primernih razmerah; takšne razmere pa so res pogoj, da preživi.
Modno in sproščujoče izražanje
Biser modnega izražanja je beseda sploh. »Tiskani mediji, sploh pa splošni dnevnoin-formativni tisk, so to že povsem sprejeli ...« Novi pomen besede se je že zelo uveljavil, v dnevnem tisku ga srečamo vsakodnevno. Petim pomenom iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika je dodan še (nepotrebni) šesti. Zdaj nam pomeni tudi zlasti ali posebno (ki imata spet vsak po dva pomena). A ta »sploh« ima zanimivo zgodovino. Nedavno sem bral tole: »Močarilec, sploh človeška ribica, tu in tam tudi bela kačica imenovan, se zove v ptujim jeziku proteus ...« in tako dalje (Henrik Freyer 1850). Kaj pa je tukaj pomenilo »sploh«?
Med mojimi kolegi, pa tudi sicer, je zelo priljubljen izraz predstavniki. Na primer: »Qingtianci so predstavniki ljudstva Han.« Ali pa: »... ribe so predstavniki vretenčarjev.« Navadno mislimo pripadnike vretenčarjev ali česar koli že, saj jim nič ne daje položaja predstavnikov. Nobenega pooblastila nimajo.
Napačna raba besed (ali besednih zvez)
je bodisi posledica jezikovne zapletenosti, neizmerne površnosti, neznanja ali pa »pre-finjenosti«.
Berem Gogolja: »dame v mestu N ... odlikovale po nenavadni ... spodobnosti v besedah ter izrazih ... nobena rekla: useknila sem se, ... pljunila sem ... iz govorjenja pregnale skoraj polovico besed ... « zaradi prefi-njenosti. Tako zaidemo iz vonjanja namesto vohanja v »prefinjenost«, pa namesto priro-dopisa, naravoslovja, v »zgodovino narave«, ki je le površnost.
V naravoslovnih besedilih pa vse prepogosto slišim ali berem, da žaba diha čez kožo. Površnost, nemarnost. Saj seveda vsak ve, da lahko diha le skozi kožo. In s pljuči (ali skozi pljuča), se ve.
Pa tudi, da hrana »... potuje skozi prebavila, izločanje pa je ... boleče«. Ali pa: »Ptice odnesejo pojedena semena daleč, preden jih izločijo.« In: »... imela velika usta, ki so bila namenjena tudi izločanju, saj na fosilu niso opazili zadnjične odprtine.« Morda se iztrebljati zdi komu grdo, ostudno. Vendar, izločanje opravijo izločala; izločamo vodo in metabolite. Ostanke hrane pa iztrebljamo po črevesu in večinoma skozi anus. Res, bolj poredko tudi skozi usta. Vsekakor, kar nas zapušča skozi prebavila, iztrebljamo. Izločamo pa skozi izločala in seč odtakamo iz mehurja.
Beremo, da »je vonjal dišeče cvetje,« in: »Ženske niso vedele, da vonjajo dojenčka, a so si bile enotne, da je vonj prijeten,« lahko pa tudi: »... zdravniki so ... začeli vonjati smrdljive pline iz črevesja. Zdravniki bi lahko torej postavljali diagnoze z vonjanjem prdcev ... « Saj bi bilo tudi vohati najbrž nespodobno, grdo. A vonja pač tisto, kar lahko zavohamo. In, tako živali kot rastline, imajo tudi vonjalne organe; mi pa njihove izločke zaznamo z vohali ali vohalnimi organi, jih vohamo.
442 Jezik v naravoslovju • Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih ■
Berem: »Kolibri ... se otresa dežnih kapljic ... s stresanjem glave in telesa.« Ali pa: »Hudourniki imajo dolga krila in majhno telo, zato ...« Zelo pogosta napaka, ne le v poljudnem, tudi v znanstvenem slovstvu, smiselno tudi v angleščini. A skoraj neizogibna. Ne ločujejo med telesom in trupom in včasih je ta razloček tudi težko spraviti v razumen stavek. Vendar pa so glava in okončine tudi deli telesa, preostanek telesa, brez njih je trup. Kar komaj še kdo zazna. Tudi v angleščini, da se razumemo. Kar zapletena zadeva.
Primer: »izselitev iz Afrike«.
Napačen prevod (navadno iz angleščine)
Včasih smo poznali malega in velikega pando. Zdaj se pojavlja orjaški panda, ki je v resnici čisto luštna in nič orjaška zver. Ne vem, zakaj ga Angleži imenujejo giant panda, morda imajo drugačna merila za velikost; mi pa seveda ... ponekod izraz giant prevajamo z orjaškim, tudi če ni v skladu z našim pojmovanjem »orjaškosti«.
Pod vplivom angleščine se nam naši klasični leteči psi zdaj pojavljajo kot leteče lisice (flying foxes). So pa to, seveda, veliki, rastlinojedi netopirji, niti psi niti lisice ...
Morda v hudo zmoto pa nas pelje besedilo, doma v »mednarodni« znanosti, ki se je prijelo v nič krivi poljudni znanosti in pri nič krivih Slovencih. »Človek se je preselil iz Afrike ...,« pa: »Z drugimi besedami: ko so anatomsko moderni ljudje zapustili Afriko in začeli naseljevati druge kontinente ...« Torej v nasprotju med zapisom in našim vedenjem naj bi Afrika nekoč ostala povsem brez človeka, brez rodu Homo ali vsaj brez vrste Homo sapiens. Mislim, da je ta slovenski zapis povsem nedvoumen. Nedvoumen pa nam se zdi tudi angleški zapis v znanstvenih publikacijah: » ... has been hypothesized that the exodus of Homo sapiens out of Africa and into Eurasia ...« Mar ta angleški zapis pomeni kaj drugega kot navidez logični prevod v slovenščino?
V opravičilo poljudnim piscem: takšna zavajajoča formulacija, kot da je prišla iz znanstvenih zapisov: »... has been hypothesized that the exodus of Homo sapiens out of Africa and into Eurasia ...« (Res pa pozneje pove:) »... and expanding further into Eurasia etc ... The model simulates ... dispersal ...« Pravilno tolmačenje, razvidno tudi iz ilustracij. Sicer pa je exodus - (iz)selitev, Ek-sodus (grško: e^oSoQ exodos) pomeni »odhod«. V slovenščini nam je povsem jasno, kaj pomeni odhod. Homo sapiens pa se seveda ni izselil, temveč se je razširil iz Afrike - po vsem svetu. Bistvena razlika.
Ker nam standardni prevajalci očitno ne morejo odpomoči, mi ni preostalo drugega, kot poiskati za pomoč dovolj potrpežljivega angleškega »nejtiv spikerja«. In prijazni gospod Martin Cregeen mi je povedal: »Certainly, the English usage is not precise but: ,The species Homo sapiens left Africa and dispersed across Asia etc' does not mean (necessarily) that all members of Homo sapiens left Africa. ... Does that help?« (»Seveda, angleška raba ni precizna (dodatna točka - navzdol - za angleščino), a ,The species Homo sapiens left Africa etc.' itd. ne pomeni (nujno), da so vsi člani družine Homo sapiens zapustili Afriko,. - Ali to kaj pomaga?«) In še odrešujoči dodatek (»a slight addendum«): »I think that if an English author meant that the entire species left Africa, he would probably use a different verb, such as ,abandoned'.« ((»Kratek pripis«): »Mislim, da če bi angleški avtor dejansko imel v mislih, da je celotna vrsta zapustila Afriko, bi verjetno uporabil drug glagol, npr. abandon - zapustiti, odpovedati se.«) Mislim, da v slovenščini to nikakor ne velja (smem tukaj reči še eno čez angleščino?). Res pa se skriva (!) pojasnilo tudi zapisano, nekaj odstavkov preč, le da prevajalec ni opazil zveze (ga začutil kot takega): »Ker so bili migranti zelo majhen del celotne afriške populacije . «
Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih • Jezik v naravoslovju 443
»... in da se vsaka hoče razširiti ...« je verjetno prevod namiga »... high rate at which all organic beings tend to increase«. Iz »evolucijskih« besedil. Vendar za tend najdemo po slovarjih še pomen negovati, usmeriti se, težiti k, imeti za cilj. Dodal bi še nagibati se k (ki je sicer tudi are inclined to). Torej, v tem primeru, živa bitja so (močno) nagnjena k porastu (naraščanju). Ta »tend to« je primernejši, ker ne vključuje kakšnega zavestnega hotenja, ki ga nemislečim bitjem ne moremo pripisati. Torej
ne gre za hotenje, tu je le nagonsko opravljanje tistega, česar rezultat je naraščanje, porast. »Porast« pa seveda tudi ni nedvoumen. Mišljen je porast populacije, naraščanje števila osebkov.
Veliko rabljen, vendar ne povsem jasen pojem, izraz, je disperzija. Navadno lahko pomen razberemo iz sobesedila. Vsekakor smo besedo začeli uporabljati po angleških dispersion, dispersal. V slovarjih - na primer v spletnem slovarju PONS - pa najdemo takele:
Primer: »molekularno«.
Nerodne besede nastajajo zlasti pri izpeljevanju iz tistih angleških pridevnikov, ki sploh niso izvirno angleški. Taka nerodnost je na primer molekularni; je izpeljanka iz molekule. Vendar naši kolegi besede niso izpeljali iz slovenskega samostalnika »molekula«, temveč iz angleškega pridevnika molecular. Tako smo dobili »molekul-ar-ni« namesto priročnejšega »molekulski«. Torej z nadgrajevanjem angleškega samostalnika v angleški pridevnik, ki mu sledi nadgrajevanje angleškega pridevnika v slovenski pridevnik. Nekaterim pa naj bi imela »molekulski« in »molekularni« različen pomen.
slovenski samostalnik molekul-a
sl. obrazilo za pridevnik -ski (sicer tudi -ni)
slov. pridevnik molekul-ski
angleški samostalnik molecul-e
angl. obrazilo za pridevnik
angl. pridevnik
molecul-ar
»nadgrajena« angl. osnova molecular > molekular
sl. obrazilo za pridevnik -ni (sicer tudi -ski)
izmaličen sl. pridevnik
molekular-ni
Res pa lahko molekularni in molekulski uporabljamo tudi v rahlo različnem pomenu.
Nekaj podobnega je - k sreči manj rabljena beseda - denisovanski, denisovanci. To so bili nekdanji prebivalci Denisove jame v Altaju. Mi zlahka uganemo, kaj pomeni ^eHHCOBa ne^epa in bi te sorodnike s pametjo poimenovali za denisovce (tako, kot smo nekdanje prebivalce Neanderthala naredili za neandertalce). Tudi v »prevodu« Denisova Cave bi se še znašli. Angleško govoreči svet pa ni zmožen v Denisovi prepoznati pridevnika (kar je opravičljivo). Tako so namesto na primer »Denisovs« seveda naredili »Denisovans«. Točneje, Denisovan Hominin (pa tudi manj moteče Denisova hominin). In ker slovansko govoreči svet ni zaznal pasti, smo spet uporabili za izpeljavo svojega celo angleško ime in tako zakuhali »denisovance« (Denisovance).
Podobnih primerov je še več, a so jih razgledani pisci še za časa popravili. Tako je bilo s talibani, s šerpasi (z že požegnanimi old boysi), še s kom. Naravoslovci imamo morda rešen problem molekularnega, a je v jeziku težko biti dosleden. Izraz celularni bi pa res le težko sprejemljivo popravili. Latinsko cellula, angleško cell, zato skoraj neizbežno pridevnik cellular, celularni. No, zlahka pa bi se sprijaznil z bolj domačim, čeprav preprostim, »celični«.
444 Jezik v naravoslovju • Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih ■
dispersal — razpršitev, razselitev, razpad, razhod, širjenje,
dispersion — razdeljevanje, razširjenost, porazdelitev, disperzija, raztresenost — absence of mind, razpršenost — dispersion, razkropiti se - to disperse, (to scatter).
Če je beseda nelogična, bo za nekoga, ki jezik čuti, delovala neprijetno; bo moteča, grda.
»Ta parček(!) čipkastih rac je doma iz Južne Amerike.« Po starem bi rekli, da »je iz Amerike« ali pa da »je doma v Ameriki«. Saj je najbrž še vedno tam. Podobna bi bila tudi besedna zveza »prihaja iz Amerike«, kakršno prakticirajo predvsem naše lepotne kandidatke v intervjujih ... »Prihajam iz(s) Ptuja.« Končno pa, kdo ve, če je ravno tisti parček rac res tam ali od tod.
Brezupno opletanje s količinami in števili
Razumem, vsaj na silo, kaj naj bi pomenilo, da je 6 trikrat več kot 2. Vendar, le na silo in le za silo. Po pameti je 6 le trikrat toliko (in ne trikrat več) kot 2. Kaj pa je trikrat manj kot 6? To vidim neštetokrat zapisano, a še nisem uspel priti do nedvoumne rešitve. Najbolj verjetno se mi zdi, da je mišljena tretjina, 1/3. Vendar se bojim, da je to že davno izgubljena bitka; k sreči mi povedo, da ni kje zapisano in kodificirano, da bi moralo biti tako. Torej je to vendar napačno formulirano. Nekako tako, kot »drug za drugim ...«. To večinoma tudi prav razumemo — v vsakdanjem jeziku. A v znanstvenem, ali celo že v poljudnoznanstvenem, je drugače. Tam se neredko vprašamo, ali sem prav razumel. Morda pa je mišljeno drugače. Pa smo tam. V vsakdanjem jeziku to niti ni problem. V množici spremljevalnih besed in stavkov bomo morda našli tudi zanesljivo rešitev. A v znanosti, tudi poljudni, moramo biti gotovi. Ko sem se že sprijaznil, da je 6 dvakrat več kot 3, pa vendar nekje preberem, da je »sadje še enkrat dražje, kot je bilo«. Se da tudi ra-zumljiveje povedati, mar ne?
Podobna zmeda je pogosto z odstotki. »V meduzi je 95 odstotkov vode.« Torej preostane zunaj tiste meduze le še 5 odstotkov (vse) vode. Ne bo štimalo. Res pa je, da 95 odstotkov meduze sestavlja voda, da je 95 odstotkov meduze voda. Še huje je, ko v znanstvenem članku naletimo na trditev (tokrat v angleščini), »da je 20 oC dvakrat višja temperatura kot 10 oC«. Ena nejasnost in ena huda strokovna napaka v istem stavku. Nejasnost: kaj res pomeni »dvakrat višja«? Ta problem obrav-namo drugje v tem članku. Napaka: pomislite, - ali temperatura »prične« pri 0 oC? Kaj sledi iz ugotovljenega? Ko vemo, da gre po pravilu vsak rokopis za znanstveno revijo skozi roke urednika in dveh visoko kvalificiranih recenzentov (peer review).
Dogovorimo se: tako kot besede »oziroma« se bomo tudi izjav z »več kot« na vso moč izogibali.
Čisto neprimerno, nerodno izražanje, teleologija
Morda so vse to nepomembne drobnjarije. Preostane pa nam še šopek nerodnosti, ki zavajajo naše mišljenje na kriva pota. Zalo-stno je, da so takih formulacij polni odlično posneti naravoslovni filmi. Ponujajo številne primere za razumevanje evolucije, vendar ... jih - vsaj tako je videti - pripisujejo načrtovanemu razvoju, morda stvarniku. »Bogomolka se je tako razvila, da bi ... prelisičila plen.«
»Zaradi plenilcev so morale živali razviti oklepe ... «
»Alge so našle pot do hladnejših območij.« »Rastline so pretentale žuželke (da jim prenašajo plodove).«
»Rastline so razvile različne taktike.« Rastline niso ničesar razvile, to se jim je razvilo. »Rastline .. se trudijo ustvariti potomce .. Zato goljufajo. Se bojujejo za svetlobo.« Prav čisto nič od tega se seveda ne dogaja! »Rastlina hoče nekaj za nagrado ... nekatere vrste niso zadovoljne z muhami ... Vrčnica
Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih • Jezik v naravoslovju 445
hoče hrano iz tupajinih iztrebkov.« Težko bi verjel, da rastlina kaj hoče. Zlasti kaj takega. Niti od večine živali niti od mesojede rastline ne pričakujemo kakšnega zadovoljstva. Pač pa se to bitje mora zadovoljiti (mora zadovoljiti svoje potrebe) s čim skromnim. Sicer ne preživi.
»... rastline (rabijo svetlobo), zato naredijo
vse, da...... vitica opleta ... išče oporo ...
iskati znajo (korenine) tudi hranilne snovi ... Rastlina je našla sijajno rešitev.« Pa spet: »Rastline so razvile .. trudijo se ustvariti potomce .. Zato goljufajo. Se bojujejo za svetlobo. Rastline so razvile učinkovitejši način opraševanja (s cvetom).« Ne! Rastlina se z ničemer ne trudi. Vitice ničesar ne iščejo in korenine ničesar ne znajo. Vse to se je pojavilo in razvilo s slučajnimi mutacijami in izpopolnilo z usmerjeno selekcijo, naravnim izborom, ker se je pokazalo na vsaki stopnji razvoja za koristno in koristnejše. Poteka, ne da bi rastlina (ali pa žival) to hotela. Ne nudi rastlini nobenega zahrbtnega zadovoljstva, omogoča pa ji obstanek. In res na koncu izgleda, kot da vse to počne neko prefrigano bitje, s točno določenim namenom. In od današnjega stanja izgleda, kot da je nastajalo po izdelanem načrtu.
»... vsaka žival mora iznajti rešitev v kompe-ticiji ...« Ne, sploh ni treba, da jo iznajde. A obdržala se bo le, če se ji to slučajno posreči. Drugače povedano, poznamo le take živali, rastline, bakterije, ki se jim je to posrečilo. Drugih preprosto (več) ni.
»Zato da bi ... zato da bi ... zato da bi ... « Nič
v naravi ni bilo narejeno »zato da bi«, z nekim namenom, tudi ne »neprijeten« vonj raflezije. Prav je le: zato ker ...; cvet smrdi zato, ker se je predniku naredila taka mutacija in se je ta pokazala za koristno.
Ali pa: »Gosenica nagonsko ve, kako (delati zapredek) ...« Kvečjemu »nagonsko čuti«. Ko bi vedela, to ne bi bil nagon. Nagon ali instinkt je »prirojeno, nehotno teženje človeka
ali živali k določenemu ravnanju, stanju«. A to je bil le še en dodaten zaplet. In seveda: »Bakterije vedno poskušajo razviti odpornost proti zdravilom.« Bakterije poskušajo, lepo vas prosim!
»Evolucija izpopolnjuje .. razumevanje, kako lahko evolucija poskrbi za neverjetno raznolikost ... « Pa: »Brez evolucije, ki je poskrbela,
da se starši zaljubijo v svojega otroka, starši ne bi doživljali svojih otrok ... « Pri tem se velja ustaviti. Kdo ali kaj je evolucija? Evolucija vendar ni nekdo, ki bi kaj počel - ali pa doživljal. Evolucija je dogajanje, je proces. V tem primeru je evolucija samo nastajanje te neverjetne raznolikosti. Evolucija je proces, ki poteka (ki se dogaja) v živemu svetu. Je posledica interakcije (medsebojnega vplivanja, sodelovanja) procesov v njem in vplivov okolja. V živem svetu poteka evolucija, kar pomeni samo, da se živi svet spreminja. Čeprav je do določene mere tudi njen akter. In neživi svet seveda tudi. Drugače povedano: razumevanje,
raznolikost, .... se razvijajo v evoluciji, so torej
njen produkt, obenem pa seveda vplivajo na nadaljnji potek evolucije, prožijo evolucijske procese, v katerih se razvija kaj drugega. »Če so živali hotele živeti na suhem ... « Saj niso ravno hotele, čemu le. Res pa se jim je lahko razširilo bivalno okolje na še nezasedeno kopno le, če so se jim razvile določene lastnosti. Na ta račun so potem doživele neslu-ten dodaten razcvet, odprle so se jim povsem nove možnosti razvoja.
»Zemlja zna preživeti take katastrofe.« Pa smo spet tam! Še Zemlja naj bi nekaj znala.
Ne bom se spuščal v vprašanje, ali je tako besedovanje posledica nerazumevanja (nerazumevanja evolucije) ali pretirana težnja po popularnosti, poljudnosti (morda že pravi naravoslovni populizem) ali morda le neroden prevod (!!!). Vsekakor je zavajajoče in ne razlagajoče.
In mimogrede: »V Severnem Jadranu naj bi živelo pet različnih vrst meduz.« Seveda,
446 Jezik v naravoslovju • Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih ■
če niso različne, niso vrste. (Vrste so pač tisto, kar je različno). A če se vrnemo k tematiki tega poglavja: To je bilo za smisel.
Pa še nekaj stavkov za lepoto napisanega, rečenega.
Če je izraz, beseda, nelogična, bo na nekoga, ki jezik čuti, delovala neprijetno; bo moteča, grda. Stavek: »Fosil devet metrov dolgega ... dinozavra Brachylophosaurusa cana-densisa so odkrili ...,« res moti. Motečemu in nelogičnemu slovenskemu sklanjanju latinskih imen se lahko izognemo bodisi z dodatno slovensko oznako, ki jo brez škode sklanjamo (v tem primeru je bila ta sploh že dodana, a ne izrabljena!), ali pa s poslovenjenjem latinskega imena. Na primer: »Fosil .... dinozavra Bra-chylophosaurus canadensis so odkrili ...,« ali pa na primer: »Fosil .... kanadskega brahi-lofozavra (Brachylophosaurus canadensis) so odkrili .«
Za povsod prisotno, pa zelo nadležno dih jemajočo naravo imamo prav uporabno in čisto čedno slovensko oznako - je osupljiva.
Ampak, seveda, breathtaking je pač tudi dih jemajoč.
... Pravijo: »blagodejno deluje na črevesno mi-krobioto.« V resnici učinkuje na mikrobiota.
Mikrobiota so skupek mikrobov, mikrobion-tov, to je torej množina, srednji spol, tako kot so polja, morja ... in skripta (latinsko scripta). Slednja smo tudi bolj ali manj dokončno po-ženščili v »skripto«.
In za zaključek so tu biološki odpadki. Če upoštevamo, da je biologija znanost (!) o življenju, mora biti vsaj Ljubljana neverjetno naklonjena znanosti, ko celo znanstvene odpadke tako vestno zbiramo. Pa naslednja pripomba. Ko se je tale rokopis nekaj mesecev medil v urednikovem predalu, je akademska srenja opravila nekaj razprave o slovenščini. In »denisovci« so se pojavili. A to je naključje. Ta članek niti ni mogel vplivati na siceršnje dogajanje, niti ni mogel biti pod njegovim vplivom. Kako rad bi bralca zvabil še k branju bloga: Kako nategujemo slovenščino...
Medicina • Škodljivi vplivi sodobnega načina življenja na človekov imunski sistem
Škodljivi vplivi sodobnega načina življenja na človekov imunski sistem
Mina Pirih, Lučka Šetinc
Živimo v času, ko je neoporečnost prehrane vprašljiva, čedalje več ljudi pa je premalo telesno aktivnih in ima preveliko telesno težo. Zaradi višjih higienskih standardov smo kot otroci deležni manj stika z mikroorganizmi, v odrasli dobi pa veliko ljudi občuti posle-
dice psihičnega stresa in neustreznih spalnih navad. Gibamo se v okolju, ki je zaradi brezžične komunikacije (pre)nasičeno s sevanjem. Kljub temu živimo dlje - vprašanje pa je, ali v vseh pogledih bolj kakovostno in zdravo.