Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 4. marca 2022, leto 7, šte­vil­ka 5 Podjetje Publikus, s strani Občine Kamnik pooblaščeni koncesionar za ravnanje z odpadki v občini, je v lanskem letu uvedel t. i. super ekološke otoke, nekaj pomembnih sprememb pa se obeta tudi letos. Za čistejše okolje bomo lahko poskrbeli tudi s spomladanskimi čistilnimi akcijami, ki bodo letos znova organizirane. Odpira se nova zasebna zobna ordinacija v Kamniku MAJA GRMOVŠEK S.P., PEŠNICA 48, ZGORNJA BESNICA Skrb za odpadke vedno bolj pomembna ZOBOZDRAVSTVO IN USTNA HIGIENA SENČAR Maistrova ulica 16, 1241 Kamnik (tik ob glavni avtobusni postaji) E: zobozdravstvo.sencar@gmail.com T: 031 513 871 Jasna Paladin Eden od t. i. super ekoloških otokov v občini, na katerem je mogoče oddati tudi odpadno olje / Foto: Jasna Paladin Odpadke iz narave lahko poberemo tudi med sprehodi. AKTUALNO Most bodo prenovili in razširili Izbrani izvajalci Direkcije RS za infrastrukturo so začeli obnavljati kamnit most pri izviru Kamniške Bistrice. Delna zapora bo za promet veljala do julija. stran 5 Brnot Veternik iz občinske uprave in pojasnjuje, zakaj na t. i. super ekoloških otokih ni več zabojnikov za odpadno embalažo. To namreč lahko zbiramo doma, prav tako kot tudi mešane komunalne odpadke in biološko razgradljive odpadke. 'Od vrat do vrat' v pilotnem projektu občani v Podgorju, Šmarci in Volčjem Potoku že nekaj mesecev lahko zbirajo tudi papir. Kosovne odpadke lahko dvakrat letno oddamo na podlagi izpolnjenega kupona, nevarne odpadke na organiziranih akcijah po krajevnih skupnostih dvakrat letno, prav tako odpadno električno in elektronsko opremo. Vse ostale odpadke lahko odložimo v Zbirnem centru Suhadole. Bistvena sprememba, ki bo uvedena letos, predvidoma julija, bo ločeno zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže po sistemu 'od vrat do vrat' na območju celotne občine Kamnik. Koncesionar bo v mesecu maju vsem uporabnikom razdelil tipske posode z modrim pokrovom, hkrati pa poskrbel za dobro obveščanje občanov glede spremenjenega načina zbiranja papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže. V mesecu juliju bo koncesionar z ekoloških otokov odstranil posode za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže pa tudi papirja in kartona. Na posameznih ekoloških otokih bodo v prihodnje tako nameščene posode za ločeno zbiranje le še tistih odpadkov, ki jih občani ne bodo zbirali po sistemu 'od vrat do vrat'. HIŠNI SEJEM S POPUSTI DO Samo 12 dni! Od 3. Tako pravi župan Matej Slapar, s katerim smo se pred letošnjim občinskim praznikom pogovarjali o aktualnih projektih in načrtih za letošnje leto. stran 10, 11 3. do 14. 3. 2022 . ep ty sle Beau Daisy OBČINA KAMNIK PRAZNUJE Delamo zagnano in učinkovito -70% m drea Tilsa ose ch R Fren Priloga OBČINA KAMNIK PRAZNUJE Od 9. do 16. strani Tilsa Velja za posteljnino Ava, dimenzij 140 x 200 cm, 39,90 € 11,97 €. Na voljo več vzorcev in dimenzij. Ava POSTELJNINE že od 11,97€ Svilanit OUTLET Kamnik Kovinarska cesta 4 01 839 61 00 Vsak delavnik med 8. in 19. uro. AD Vita d.o.o., Tovarniška 7 b, 3210 Slov. Konjice odlaganje odpadkov v smislu 'linije najmanjšega odpora'. Na ta način se izgublja smisel ločenega zbiranja odpadkov, to je smotrno ravnanje z odpadnimi materiali in varovanje okolja v širšem pomenu,« poudarja Mihaela Foto: Jasna Paladin Kamnik – Spomladanski meseci so čas, ko se lotimo čiščenja domov in – prav bi bilo – tudi okolice, v zvezi s tem pa se nam porajajo vprašanja, kam katero vrsto odpadkov lahko odložimo. Na spomladanskih čistilnih akcijah, ki bodo konec marca in v začetku aprila, bo za odvoz in pravilno odlaganje odpadkov poskrbela občina, občanom pa je poleg smetnjakov, ki jih imamo doma, in ekoloških otokov za vse vrste odpadkov namenjen predvsem Zbirni center Suhadole. »Osnovni namen postavljanja ekoloških otokov je občankam in občanom ponuditi možnost oddajanja tistih vrst odpadkov, za katere ni organiziran odvoz odpadkov po sistemu 'od vrat do vrat' ali kakšen drug organiziran način oddaje. Pri tem je treba predvsem upoštevati količino nastajanja določene vrste odpadkov. Treba se je zavedati, da ekološki otoki ne smejo postati divja odlagališča oziroma zgolj dodaten prostor za nekontrolirano 2 petek, 4. marca 2022 Občinske novice Kamničan-ka pred volitvami Za nedeljo, 24. aprila 2022, so razpisane volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Uredništvo Kamničan-ke bo v času volilne kampanje samostojno odločalo o objavah z volilno vsebino, v presoji uredništva oziroma odgovorne urednice bo izbor tem, sogovornikov, selekcija dogodkov, upoštevano bo pravilo informativne pomembnosti. V času volilne kampanje ne bomo objavljali strankarskih sporočil za javnost, nenaročenih prispevkov in pisem bralcev, za katere bomo presodili, da vsebujejo predvolilna sporočila oziroma navijajo za to ali ono politično stranko, listo ali kandidata. Zavrnili bomo objave vsem, ki bodo popravke poskušali izrabiti za volilno kampanjo. Organizatorjem volilne kampanje bomo v skladu z veljavnim cenikom zagotovili enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. Vsa plačana obvestila, propagandna sporočila ter predstavitveni članki in pogovori bodo v časopisu posebej označeni in razpoznavni kot propagandno volilno sporočilo. Jasna Paladin, odgovorna urednica Vsako podrto drevo bodo nadomestili z novimi Jasna Paladin Kamnik – Kot smo že poročali, je Občina Kamnik z izbranim izvajalcem začela graditi 3200 metrov dolgo makadamsko kolesarsko povezavo med Kamnikom in Godičem, ki bo povečini urejena tik ob reki Kamniški Bistrici. Za gradnjo kolesarske povezave je Občina Kamnik pridobila soglasja vseh lastnikov zemljišč in tudi vsa soglasja nosilcev urejanja prostora, med njimi tudi Zavoda Republike Slo- venije za varstvo narave, Zavoda za gozdove in Direkcije Republike Slovenije za vode. A nekatere občane je zmotilo dejstvo, da gre za zeleni predel mesta, kjer naj sečnja dreves ne bi prišla v poštev. »Ob gradnji se bo občina izo­gibala večjemu podiranju dreves oziroma bo ta podirala zgolj tam, kjer bo to res nujno potrebno. V sklopu izvedbe bo za vsako podrto drevo zasadila tri nova drevesa in potrebno grmičevje,« sporočajo z občine. Dvaindvajseta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Svetniki še zadnjič po videokonferenci Občinski svetniki so na februarski seji med drugim razpravljali o letošnjih prejemnikih občinskih priznanj, potrdili program oskrbe s pitno vodo, se seznanili s potekom gradnje Osnovne šole Frana Albrehta in razpravljali o možnostih ustanovitve krajinskega parka. Jasna Paladin Kamnik – Občinski svetniki so se na 22. redni seji 16. februarja (domnevno še zadnjič) sestali po videokonferenci. Vodenje zavoda začasno prevzema Luka Svetec Svetniki so se v uvodu seznanili s predlogom Sveta Zavoda za turizem in šport Kamnik za izdajo soglasja k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda. Kot smo že poročali, je dosedanji direktor Rok Jarc podal svoj odstop, za vršilca dolžnosti pa je bil predlagan in tudi potrjen Luka Svetec, ki je ta položaj prevzel 1. marca. Kot je tudi sam pojasnil svetnikom, namerava delo opravljati za polni delovni čas, zato se bo na zavodu tudi zaposlil (do sedaj je bil zaposlen v Uradu župana). Pojasnil je, da je na temo razvoja turizma v Kamniku diplomiral, da z zavodom sodeluje od leta 2019, odkar je zaposlen na občini, zato ima s turističnimi projekti v občini že nekaj izkušenj. Delo vršilca dolžnosti bo lahko opravljal največ eno leto oz. do izbire direktorja s polnimi pooblastili. Pestra razprava o občinskih nagrajencih Nova kolesarska povezava bo nadomestila številne uhojene poti na tem območju, ki trenutno potekajo po zasebnih zemljiščih. / Foto: Jasna Paladin ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka je izšla v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno jo prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 18. marca 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 10. marca 2022. Sledila je obravnava predloga o letošnjih prejemnikih občinskih priznanj. Predlog so oblikovali člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Ivanka Učakar. Kot je pojasnila, so prejeli veliko predlogov, jih skrbno pretehtali in odločili, da letos podelijo naziv častne občanke in častnega občana, dve zlati, dve srebrni in tri bronasta priznanja Občine Kamnik. Glavni očitek, ki smo ga slišali v razpravi, je bil, da so priznanja spolitizirana, način izbora vsaj pri dveh pa nehigieničen. »Vse predlagane zelo spoštujem, a ne morejo biti predlagani, če so aktivni člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki oblikuje predlog, in aktivni člani občinskega sveta, ki to potrjujejo. Gradite spomenike sami sebi, zato si teh priznanj ne zaslužite. Prav zaradi takih stvari se ljudem politika zameri,« je denimo dejal svetnik Žan Potočnik (LMŠ). O predlogu so svetniki glasovali v paketu; za jih je glasovalo 14, proti jih je bilo šest, ostali pa so bili vzdržani. Nagrajenci so letos tako naslednji: Anton Tone Smolnikar in Marjeta Humar (častna občana), Dušan Papež in Bojan Pollak (zlato priznanje), Tomaž Plahutnik in Miha Babnik (srebrno priznanje) ter Janez Golob, Martin Gorenc in Darinka Slanovec (bronasto priznanje). Nagrajence predstavljamo v posebni prilogi ob občinskem prazniku na straneh 14, 15 in 16. Proračunska rezerva Proračunska rezerva Občine Kamnik v višini 180 tisoč evrov bo tudi letos namenjena sanaciji naravnih nesreč. Za preventivne ukrepe na vodotokih je namenjenih 30 tisoč evrov, do 40 tisočakov bodo namenili za sanacijo zemeljskega plazu Žaga–Podstudenec, do 60 tisoč evrov sanaciji zemeljskega plazu nad javno potjo v Županjih Njivah, do 30 tisoč evrov za sanacijo zemeljskega plazu pod cesto v Zagorici nad Kamnikom in 20 tisočakov za sofinanciranje zemeljskih plazov na zasebnih kmetijskih površinah. Nova kategorizacija občinskih cest Sledilo je sprejetje dopolnjenega odloka o kategorizaciji občinskih cest v prvi obravnavi, katerega namen je uskladiti kategorizacijo občinskih cest glede na merila zakonodaje in ugotovitve dejanskega stanja ter vzpostaviti občinsko cestno omrežje v takšni meri in obsegu, da bo tudi v nadaljevanju kar najbolje služilo prebivalcem. V predlogu odloka so tako že odpravljena neskladja z dejanskim stanjem v naravi. Programa oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda Soglasno so svetniki sprejeli tudi Program oskrbe s pitno vodo v občini Kamnik za obdobje 2022–2025. Predstavil ga je strokovni sodelavec Tadej Kovačič, ki je med drugim povedal, da program zajema aktivnosti, ki bodo zagotavljale stalno in zadostno oskrbo z zdravo pitno vodo v vseh javnih vodovodnih sistemih, s katerimi gospodari Občina Kamnik. Prav tako mora program opredeliti večja obnovitvena dela vodovodnih omrežij in naprav. Na podlagi predvidene porabe vode so v programu predstavljene predvidene višine prihodkov in odhodkov. »Iz programa je razvidno, da je za leto 2022 načrtovanih 1.089.247,50 evra prihodkov in prav toliko odhodkov. Za redno vzdrževanje je predvidenih 994.504,50 evra,« je pojasnil. Potrdili so tudi Program izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanje odpadne in padavinske vode za leto 2022. Višja svetovalka za gospodarske javne službe Marjana Kadunc je predstavila aktivnosti na tem področju. »Trenutno se aktivno pripravlja manjkajoča dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije Stahovica–Črna. Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije v naselju Bistričica je bilo treba zaradi novelacije geodetskega posnetka umakniti, novelirana vloga pa se je na Upravno enoto Kamnik oddala v mesecu decembru, tako da v kratkem pričakujemo gradbeno dovoljenje. V pripravi so tudi projektne dokumentacije za kanalizacijo v Motniku, kanalizacijo in vodovod na Selih pri Kamniku, v Rožičnem in v Znojilah, kanalizacijo od Potoka do Snovika, kanalizacijo v Stolniku, kanalizacijo na Lazah v Tuhinju, kanalizacijo v naseljih Vir pri Kamniku in Soteska in kanalizacijo Golice– Zgornji Tuhinj–Laze.« Kako poteka gradnja nove šole Svetniki so se nato seznanili z delom komisije za preučitev možnosti za ustanovitev Regijskega parka KamniškoSavinjske Alpe (več o tem na strani 3) in potekom gradnje nove stavbe Osnovne šole Frana Albrehta, kar naj bi bila stalna točka tudi na prihodnjih sejah občinskega sveta. Dela, ki potekajo že od oktobra, je predstavil podžupan Bogdan Pogačar, ki v imenu občine vodi projekt. »Izvajalec je v mesecu okto- bru najprej izvedel sondažni izkop, s katerim je bilo ugotovljeno, da se v območju lamele A nahajata opuščena žerjavna proga in pa obstoječe hidrantno omrežje, ki ni bilo vrisano v katastru komunalnih vodov. Za navedena dela je bilo treba pridobiti soglasje na ustrezno popravljeno PZI projektno dokumentacijo s strani družbe Elektro Ljubljana, zato je prišlo do določenih terminskih odstopanj glede na trenutno potrjen terminski plan,« je med drugim dejal podžupan, sicer pa gradnja hitro poteka, saj je veliko temeljev in sten že zabetoniranih. Za dela v mesecu novembru je občina že prejela račun v višini 171.787,63 evra, za december pa v višini 101.110,51 evra. Izvajalec je za zdaj predlagal štiri podizvajalce, ki vsi izpolnjujejo zahtevane pogoje, zato bo z njim sklenjen prvi aneks. Prav tako je odgovorni projektant začel pripravo projekta notranje opreme. V prihodnjih mesecih bo na občinski svet v obravnavo in sprejem predložen dokument novelacije investicijskega programa, v katerem bo treba uskladiti vire financiranja z individualnim sklepom ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga za zdaj na občini še niso prejeli, ter z ocenami vrednosti notranje opreme. Ulica poimenovana po Edvardu Peperku Svetniki so sprejeli še tri prostorske akte in pa sklep, da se ena od ulic na območju KA-23 Kamnik – Poljane poimenuje po Edvardu Peperku. Peperko, rojen Kamničan, se je kot pripadnik Teritorialne obrambe boril v osamosvojitveni vojni in bil pri Trzinu smrtno ranjen. V spomin na njegovo predanost domovini in obrambi njene suverenosti so pred časom poimenovali eno izmed slovenskih vojašnic. V občini Trzin so ob 30. obletnici njegove smrti in vojne za Slovenijo odkrili spominsko znamenje. Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode Republike Slovenije. S poimenovanjem ulice pa so se mu ob soglasju svojcev zdaj poklonili tudi v rodnem Kamniku. 3 petek, 4. marca 2022 Občinske novice Združenje zgodovinskih mest Slovenije, katerega članica je tudi Občina Kamnik, je v Državnem svetu RS sodelovalo na posvetu z naslovom Kulturna dediščina v razvojnih programih 2021–2027. Izzive starih mestnih jeder na primeru Kamnika je državnim svetnikom predstavil župan Matej Slapar. Ljubljana – Posvet Kulturna dediščina v razvojnih programih 2021–2027 sta organizirali dve komisiji Državnega sveta, in sicer Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport in Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Kot je v uvodu pojasnil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, to dokazuje široko podporo pomenu kulturne dediščine in razumevanju njene razvojne vloge, še posebej v mestnih središčih in starih mestnih jedrih. Župan Matej Slapar je poudaril, da ima Kamnik, ki je v Združenje zgodovinskih mest Slovenije vključen od leta 2016, tako kot številna druga slovenska mesta, pomembno zgodovinsko noto, kjer se lahko opazuje dediščina preteklosti, živi kultura sedanjosti in ustvarja dediščina prihodnosti. Tako Kamnik kot tudi druga podobna mesta se v zadnjih letih soočajo s številnimi izzivi, ki jih prinaša sodoben način načrtovanja in življenja. »Lokalne skupnosti so se zato primorane na tovrstne izzive hitro odzivati in iskati ustrezne pristope ter kratkoročne in dolgoročne rešitve, s katerimi kar najbolje poskrbijo za okoljske, gospodarske in družbene izzive. Zavedamo se pomena ohranjanja kulturne in druge dediščine v mestih in mestnih središčih, hkrati pa jih želimo oživiti in narediti pri- Foto: Državni svet Republike Slovenije Jasna Paladin Župan Matej Slapar je državne svetnike opozoril predvsem na težave, ki jih pri ohranjanju in oživljanju starih mestnih jeder prinašajo omejeni občinski proračuni. vlačna tako za tamkajšnje prebivalce kot tudi za obiskovalce. Lokalna skupnost je kot lastnica številnih kulturnih in naravnih spomenikov primorana ohranjati njihovo vrednost in poskrbeti za vse vidike razvoja. Največjo težavo pri tem predstavlja omejeni proračun, ki ga je treba enakomerno porazdeliti med vsa področja dela, pri čemer pa imajo prednost nujni ukrepi, zato kulturna dediščina in z njo povezane nenujne akcije pogosto ostanejo nekje v ozadju. Na občini se trudimo sorazmerno vlagati tudi v obnovo in ohranjanje kulturne in druge dediščine, do sedaj pa smo za potrebe revitalizacije kulturnih in drugih objektov pogosto posegali tudi po evropskih, nacionalnih in drugih razpisih, s pomočjo katerih smo poskrbeli, da dediščina naših prednikov ni bila potisnjena v ozadje. So pa potrebe po obnovi še vedno velike, predvsem bo treba več vlaganja nameniti obnovi stranskih ulic, trgov in hiš, obnovi in odkupu degradiranih industrijskih površin v mestu ter oživljanju mestnega jedra. Poleg okrnjenega proračuna pa nam pri načrtovanju razvoja v mestnih središčih težavo predstavljajo tudi lastniki nepremičnin in lastniški odnosi, ki so pogosto nerešeni, ljudje pa niso pripravljeni vlagati v obnovo. Da bi mestna jedra oživili, bi bila občina primorana številne stavbe odkupiti, obnoviti in jih napolniti z vsebino, ki bi predstavljala dodano vrednost pri razvoju. Tako bi mesta dobila novo funkcijo, privabila različne veje gospodarstva in kreative ter postala bolj privlačna tudi s turističnega vidika. To bi imelo pomemben doprinos tudi k bolj kakovostni ponudbi za turiste ter k trajnostnemu razvoju v mestnih središčih, mesta pa bi postala privlačnejša tudi za mlade. Da bi dosegli želene uspehe, se trudimo predvsem z manjšimi akcijami oživeti mestno jedro ter na ta način spodbuditi ljudi in ponudnike, ki tam živijo oziroma delujejo. Lokalnemu prebivalstvu pomagamo s subvencioniranjem obnov spomeniško zaščitenih objektov, z brezplačnimi parkirnimi dovolilnicami, z oddajanjem mestnih javnih površin, vključno z vrtovi v neposredni bližini mestnega jedra; uporabnike poslovnih prostorov podpiramo s subvencioniranjem najemnin, povezali smo jih s skupno valuto 'Maistrov desetak', s katero se lahko plačujejo številni artikli in storitve pri lokalnih ponudnikih, organiziramo pa tudi razne dogodke in festivale, ob katerih mesto še posebej zaživi in postane še bolj privlačno predvsem za mlade in tudi tuje goste,« je državne svetnike nagovoril župan Matej Slapar. Razmišljajo o krajinskem parku Ker soglasja za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe s strani vseh vpletenih občin s tega območja ni, si kamniški občinski svetniki za zaščito narave želijo poskrbeti sami. Jasna Paladin Kamnik – Občinski svetniki so aprila lani ustanovili Komisijo za preučitev možnosti za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, saj so se v javnosti znova pojavile pobude po tovrstnem zavarovanju tega območja. Komisija se je v minulih mesecih seznanila z razlogi preteklih neuspelih poizkusov ustanavljanja Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe in proučila različne možnosti za zaščito tega območja. »Med člani komisije je bilo izraženo enotno stališče, da je treba območje Kamniško-Savinjskih Alp zaščititi in ohraniti prihodnjim rodovom. Ustanavljanje zavarovanega območja narave je zelo občutljiva tema, ki terja premišljen pristop, in potrebno je soglasje vseh občin območja Kamniško-Savinjskih Alp, predvsem pa je potrebno soglasje prebivalcev tega območja. Trenutno popolnega konsenza za ustanovitev regijskega parka med občinami in prebivalci območja ni, zato aktivnosti za ustanovitev regijskega parka v tem trenutku niso smiselne. Poznamo več kategorij zavarovanja, med drugim tudi krajinski park, pri katerem bi Občina Kamnik lahko samostojno vodila postopke,« je delo komisije povzela Barbara Strajnar in dodala, da so se člani na ogled dobre prakse odpravili na strokovni obisk Notranjskega regijskega parka, ki ga je leta 2002 samostojno ustanovila Občina Cerknica. Na podoben način bi neodvisno od ostalih občin k zavarovanju narave lahko pristopila tudi Občina Kamnik, pa je dejal predsednik komisije, svetnik Žan Potočnik. »Na delu območja, kjer bi želeli bolj zaščititi naravo, kot na primer na območju velikoplaninske planote in doline Kamniške Bistrice, je smiselna ustanovitev krajinskega parka. Ta korak pa je mogoč le ob popolnem konsenzu vseh članov občinskega sveta in župana. Do prebivalcev in deležnikov v tem prostoru lahko pristopimo le z enotnim nastopanjem in odprtim sodelovanjem. Mislim, da lahko zadeve pripeljemo do napredka. Vsi se zavedamo, da je to območje prekrasno in ga bo treba na neki način zaščititi. Kar se zadnja leta dogaja v dolini Kamniške Bistrice, ni nikomur v ponos. Zadeva je prišla tako daleč, da smo pred ključnim trenutkom, ko bo treba nekaj storiti. Kolegi v komisiji smo tvorni za sodelovanje in smo si bili zelo enotni. Deležniki bodo zadeve lažje sprejeli, če sami določimo pravila ravnanja,« je dejal in si zaželel politično enotnost, ki je osnova za nadaljnje korake. Svetniki so na februarski seji v zvezi s to tematiko sprejeli sklep, s katerim so komisijo zadolžili, da nadaljuje svoje aktivnosti in preveri zainteresiranost deležnikov v občini Kamnik za vzpostavitev krajinskega parka. V prvem koraku bodo raziskana hišna imena na območju krajevnih skupnosti Tunjice, Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik. Klemen Klinar Kamnik – Po vaseh je nekoč veljalo, da so se ljudje med seboj poznali le po hišnih imenih. V nekaterih krajih to gojijo še danes, ponekod pa so hišna imena že na robu pozabe. S hišnim imenom se ljudje čutijo bolj povezane z domačim krajem, saj staro hišno ime potrjuje, da hiša v kraju ima zgodovino. raščali in ob njih živijo. Da se ohrani pristni domači zven imen, so ta zbrana in zapisana v pristnem domačem narečnem izgovoru. Projektu se letos pridružuje tudi občina Kamnik, kjer bodo v prvem koraku raziskana hišna imena na območju krajevnih skupnosti Tunjice, Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik. V okviru projekta bodo v krajih naštetih krajevnih Glinene tablice (primer iz občine Komenda), ki bodo na hišah zaznamovale stara hišna imena Od leta 2020 je raba hišnih imen vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Najbolj prepoznavna akcija zbiranja in zaznamovanja hišnih imen poteka na Gorenjskem že od leta 2009. V 22 občinah in več kot 400 naseljih je bilo do sedaj zbranih že skoraj 13 tisoč hišnih imen. Zbrana so le stara hišna imena, starejša od 80 let. Pri njihovem raziskovanju pomemben vir predstavljajo župnijske knjige in katastri Avstro-Ogrske. Najpomembnejši vir pa so domačini, ki so z njimi od- skupnosti stara hišna imena najprej temeljito zbrana, kasneje pa označena z glinenimi tablicami na hišah, v tiskani knjižici in na spletnem portalu www.hisnaimena.si. Za več informacij o projektu lahko pokličete na Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske, ki bo projekt strokovno izvajala (telefon: 04/581 34 16 ali e-pošta: klemen.klinar@ragor.si). Domačine iz obravnavanih naselij vabimo, da na zgoraj navedene kontakte sporočijo svoje staro hišno ime. Projekt financira Občina Kamnik. Vrtanje prve globoke vrtine že poteka Stahovica – Občina Kamnik je z izbranim izvajalcem v teh dneh začela vrtati globoko raziskovalno vrtino pri glavnem kamniškem vodovodnem zajetju Iverje (na sliki), ki bo ena od treh vrtin, ki jih v prihodnjih letih nameravajo izvrtati na tem območju z namenom zagotavljanja zadostnih količin pitne vode. Vrtalni stroj je že prišel do globine 30 metrov, končna globina pa bo 170 metrov. Vrtanje prve poskusne vrtine bo skupno trajalo predivoma tri tedne, v javni vodovodni sistem pa bo priključena še letos. J. P. Foto: Jasna Paladin Izzivi zgodovinskih mest Začetek zbiranja starih hišnih imen 4 petek, 4. marca 2022 Občinske novice, mnenja Gibanje Zdrava družba tudi v Kamniku Mnenje občinske svetnice Kamnik – Gibanje Zdrava družba, ki je – kot pravijo pobudniki – povezalo različne lokalne iniciative, društva in skupine ter vzpostavilo lokalne in regijske koordinacije, deluje tudi v občini Kamnik. Regijska koordinacija v Kamniku je aktivna že dve leti, vodi pa jo Katja Krajnc. Za ozaveščanje prebivalstva so začeli izdajati svoje glasilo Ozaveščeni, ki je dostopno v tiskani in spletni obliki. Za cilj so si zadali postati vodilna in zaupanja vredna nacionalna entiteta, eden od njihovih nacionalnih projektov pa je projekt Posvojimo kmeta, ki ga bodo razvijali tudi v Kamniku, zato k sodelovanju že vabijo vse zainteresirane. Gibanje ima status nestrankarske ljudske liste, za volitve poslancev v Državni zbor pa so že začeli zbirati podpise. J. P. Višja povprečnina, več Kakšen bo Kamnik denarja za obnovo cest? leta 2035 ISKRENE ČESTITKE OB MEDNARODNEMU DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU! OO NSi KAMNIK NSI, DVORAKOVA ULICA 11A, LJUBLJANA Spoštovane občanke Kamnika, ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, vam za praznik iskreno čestitamo ter se vam zahvaljujemo za vaš prispevek na vseh področjih našega skupnega življenja. LISTA DUŠANA PAPEŽA, PODJELŠE 2, KAMNIK Naročnik: SD, Levstikova 15, 1000 Ljubljana Kamnik – Na uradni spletni strani Občine Kamnik je objavljen Javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v Kamniku za leto 2022, na katerega se zainteresirani lahko prijavijo do 9. marca. Objavljen je tudi Javni poziv za sofinanciranje delovanja mladinskega centra v Kamniku za leto 2022; rok za prijavo na ta razpis pa je 4. marec. J. P. Drage mame, materinski dan je praznik vseh mater tega sveta. Praznujte ga s ponosom in srčnostjo. Občinski odbor SDS Kamnik SDS, TRSTENJAKOVA ULICA 8, 1000 LJUBLJANA Spoštovane občanke, žene, dekleta in matere, iskrene čestitke ob dnevu žena. Nives Matjan, svetnica LMŠ Bogdan Pogačar, svetnik NSi Po letu 2015, ko se je povprečnina znižala na 522 evrov, so imele posledično številne slovenske občine primanjkljaj sredstev za svoje investicije. Občina mora najprej pokriti stroške, ki jih nalaga zakonodaja (npr. predšolska vzgoja), šele potem pridejo na vrsto investicije, po sistemu »če kaj ostane.« Šele vlada Marjana Šarca je dosegla dogovor z občinskimi združenji o višji povprečnini, ki je znašala 573,50 evra. Po moji oceni je v občini Kamnik velik problem, ker storitve vzdrževanja občinskih cest opravlja zasebno podjetje. Občina z več kot štiristo kilometri cest nujno potrebuje javno komunalno podjetje, kot je to v preteklosti nekdaj že bilo, in dobiček iz podjetja bi v tem primeru porabili za naložbe in obnovo občinskih cest. Potrebujemo hitrejšo in kvalitetnejšo obnovo cest, smo vendar turistična destinacija in mesto ter podeželje morata biti cestno primerno dostopna. V lanskem letu se je občina lotila obnove nekaj odsekov cest v skupni dolžini dvanajst kilometrov, od tega je pet kilometrov dotrajanega cestišča preplastila država (obvoznico od krožišča pri srednješolskem centru do križišča pri Avtu Cerar pa tudi dva odseka na državni cesti Kamnik–Ločica skozi Tuhinjsko dolino), obči- Kamnik bo leta 2035 mesto, ki bo zagotavljalo visoko kvaliteto bivanja z infrastrukturo na področju prometa, stanovanjske politike, predšolske vzgoje, izobraževanja in turizma ter zagotavljanja zadostnih kapacitet na področju zdravstva. Kvaliteta bivanjskih pogojev se bo zvišala, ob tem pa tudi zadovoljstvo občanov, saj bo razvoj infrastrukture namenjen tudi športu, rekreaciji in zelenim površinam. Za doseganje zgoraj naštetih ciljev je ključno oblikovanje proaktivne, strateško usmerjene prostorske politike, ki ji bo sledila izgradnja gospodarske javne ter družbene infrastrukture. Omogočala bo usklajen razvoj na področju stanovanjske gradnje, gospodarstva in turizma. Strateško načrtovanje namenske rabe zemljišč v času sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN) je temelj za zagotavljanje fleksibilne prostorske politike in investicijam naklonjenega okolja. Ne smemo si več dopustiti, da nimamo možnosti odreagirati na investicijske pobude. Razumel bi, da se investicijske namere zaustavijo zaradi pomanjkanja denarja, nikakor pa ne, da se zaustavijo zato, ker v občinskih prostorskih aktih nimamo namensko zagotovljenih zemljišč. Občina Kamnik mora v OPN-ju zagotoviti zemljišča za svoj strateški na pa je asfaltirala trinajst odsekov občinskih makadamskih cest. Zanimivo, da pri tem zopet ni bilo obnove ceste čez Stolnik, ki je že bila potrebna obnove po gradnji kanalizacije, ko je bila skozi vas edina povezava s Tunjicami in naprej cerkljansko občino, pa še toliko bolj. Ničkolikokrat sem opozorila, naj se to uredi. S strani občinske uprave mi je bilo rečeno, da se bodo obnove lotili, ko bo urejena vsa dokumentacija, in da za celoten projekt potrebujemo približno 450 tisoč evrov. Presenečena in vesela sem bila, ko so se v decembru na tem delu pojavili gradbeni stroji. Celostna obravnava in izvedba se je spremenila zgolj v »štukaturo« na začetku odseka, všečno trenutnim oblastnikom. Da se bodo lahko hvalili, naredili smo to in to … Saj vemo, da se volitve bližajo, mene ta bombonjera ni prepričal. Dragi kolegi, ki vam je mar, morali bomo biti še glasnejši! razvoj na področju gospodarske, družbene, turistične in spremljajoče infrastrukture. Proaktivno prostorsko politiko bomo izkazali tudi na način, da se območja s sprejetimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN-ji), kjer se nameravane investicije niso realizirale, namenimo za drug namen. Ravno v tem času občinski svet sprejema spremembo dveh OPPN-jev, in sicer K6 Utok, kjer naj bi investitor zgradil okoli sto stanovanj, in B7 B12 Bakovnik - Kovinarska, kjer se umešča trgovsko-stanovanjski objekt. Obema je skupno, da sta bila prvotno sprejeta pred več kot 17 leti. Sprejetim prostorskim aktom mora slediti izgradnja komunalne opreme in družbene infrastrukture, ki omogoča normalno delovanje ter pripomore k samemu razvoju mesta. Sprejemanje kvalitetnih prostorskih aktov mora biti v povezavi z izgradnjo infrastrukture pospeševalec razvoja občine Kamnik. Odločno naprej Odločitev Nove Slovenije za vstop v desno sredinsko vlado je bila pravilna. Vodenje države smo prevzeli v najtežjih trenutkih. Dokazali smo, da zmoremo in da smo učinkoviti. Z dobro ciljanimi ukrepi smo dosegli, da epidemija ostaja zgolj zdravstvena kriza in ni prerasla v gospodarsko, socialno in splošno družbeno krizo. Uspeli smo zadržati standard ljudi, ohraniti delovna mesta, z izdatnim pospeševanjem investicij postavljamo trdne temelje za nadaljnji razvoj Slovenije. Naš zadnji izziv pa je razbremenitev dela in dvig vseh neto plač – da bo delo cenjeno in bo vsak od svojega dela imel več. Referenduma o višjih plačah ne bo. Izziv za zagovornike nižjih plač delavcev je bil očitno prevelik. Razbremenitev vseh plač in uvedba razvojne kapice ostajata ključna prioriteta Nove Slovenije. Cilj Nove Slovenije ni minimalna plača, ampak dostojna plača. Želimo ustvariti Slovenijo, kjer bo uspeh cenjen in se ga bomo veselili, saj bomo od tega vsi imeli več. Višje plače pomenijo več prilivov v proračun, več blagostanja, hkrati bomo lahko poskrbeli za najranljivejše. Mladi bodo svoje talente lahko razvijali doma in jim zaradi višjih plač ne bo treba v tujino. Okrepiti moramo srednji sloj, ki zaradi visokih davkov izginja. Prvi korak bo sprejem Zakona o dohodnini, s katerim Nova Slovenija, Občinski odbor Kamnik, Dvorakova 11 a, Kamnik Javni razpisi Občine Kamnik Mnenje občinskega svetnika bomo prvič v zgodovini resneje razbremenili plače vseh, ki delate. Nova Slovenija se je v tem mandatu izkazala z mlado ministrsko ekipo. Dokazali smo, da smo učinkoviti. Premikamo zadeve, ki so stale desetletje. Naši ministrski ekipi rezultate priznavajo vsi. Želim si, da bi ljudje na volitvah podprli stranke, ki so s svojim delom že dokazale, da zmorejo premikati stvari na bolje. Z rezultati smo dokazali, da je za prihodnost Slovenije zagotovo najboljša desnosredinska vlada. Prihajajoče voli- tve bodo izjemno pomembne. Odločali bomo, ali Slovenijo želimo razvijati v smer sodobne države, ki bo vsem nudila pogoje za razvoj svojih talentov in bomo nanjo lahko upravičeno ponosni. Ali pa se vračamo v preteklost, tja, kjer smo enkrat že bili. V Novi Sloveniji bomo storili vse, da državljanom pokažemo pot v prihodnost. mag. Matej Tonin 5 petek, 4. marca 2022 Aktualno Most bodo prenovili Vozniško dovoljenje je treba zamenjati Izbrani izvajalci Direkcije RS za infrastrukturo so začeli obnavljati kamnit most pri izviru Kamniške Bistrice. Delna zapora bo za promet veljala do julija. Upravne enote opozarjajo, da je do 19. januarja 2023 treba z novimi vozniškimi dovoljenji zamenjati stara dovoljenja rožnate barve. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Kot so nam odgovorili, z namenom zagotavljanja ustrezne varnosti prometa redno spremljajo stanje premostitvenih objektov na državnem cestnem omrežju in tako so pri enem od ogledov na mostu v Kamniški Bistrici evidentirali poškodbe, zaradi katerih so pristopili k sanaciji. »Skladno z upoštevanimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine dela vključujejo čiščenje in sanacijo kamnitih elementov mostne konstrukcije, pri čemer bomo videz obstoječega objekta ohranili, ojačitev betonskega oboka z injektiranjem zaledja, sanacijo površine oboka, izvedbo nove razširjene voziščne Jasna Paladin Kamniti most pri izviru Kamniške Bistrice so začeli obnavljati. / Foto: Jasna Paladin Videz obstoječega objekta bodo ohranili. / Foto: Jasna Paladin plošče ter rehabilitacijo krilnih zidov za potrebe novih in obstoječih višinskih navezav,« so nam dela predstavili na Direkciji RS za infrastrukturo in dodali, da je izvedba obnove predvidena v več fazah, ki so pogojene z zahtevo po zagotavljanju začasne pre- Novo sedežnico prijavili na državni razpis Družba Velika planina si od javnega razpisa države obeta denar za novo šestsedežnico Šimnovec. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – V ponedeljek, 28. februarja, se je iztekel rok za oddajo vlog na javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajno preoblikovanje turizma za krepitev njegove odpornosti, katerega glavni cilj je nadgradnja in prestrukturiranje slovenskih gorskih centrov v celoletna gorska središča za oddih, krepitev odpornosti turističnega produkta »počitnice v gorah in outdoor«, pa tudi dvig števila nastanitvenih kapacitet višje kakovosti. Na razpisu, ki je razdeljen na dva dela, je skupno na voljo 49 milijonov evrov. Za razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska sre- »Investicija bo morala biti zaključena že v letu 2023. O finančni strukturi natančno še ne moremo govoriti, na razpisu je možna pridobitev subvencije v višini do osemdeset odstotkov zneska investicije.« Obstoječo dvosedežnico Šimnovec bo do leta 2023 zamenjala nova šestsedežnica. / Foto: Jasna Paladin dišča za aktivni oddih z vlaganji v žičniško in drugo infrastrukturo za outdoor aktivnosti, ki niso vezane izključno na zimsko sezono, je namenjenih 30 milijonov evrov, skoraj 19 milijonov evrov pa je na razpolago za izgradnjo oziroma obnovo ali dozidavo turističnih kapacitet. Razpisa so se razveselili tudi v družbi Velika planina, ki je v 100-odstotni lasti Občine Kamnik. Prijavili so investicijo v novo sedežnico, in sicer nameravajo obstoječo dvosedežnico Šimnovec zamenjati s šestsedežnico. Skupna vrednost investicije je 8,6 milijona evrov. »Trenutno s polno paro pripravljamo dokumentacijo za pri- dobitev gradbenega dovoljenja za novo sedežnico, tako da ujamemo predvidene roke. Investicija bo namreč morala biti zaključena že v letu 2023. O finančni strukturi natančno še ne moremo govoriti, na razpisu je možna pridobitev subvencije v višini do osemdeset odstotkov zneska investicije,« nam je povedal direktor družbe Mark Anžur in dodal, da je iz občinskega proračuna za naložbo že zagotovljenih 500 tisoč evrov, prihodnje leto jih bo še 250 tisoč, do leta 2025 pa skupno milijon. Razliko do pričakovane subvencije bodo financirali z lastnimi sredstvi družbe, nekaj pa tudi z bančnim posojilom. voznosti mostu tudi v času izvajanja gradbenih del. Promet bo v času izvajanja del potekal izmenično enosmerno s pomočjo semaforjev. Pogodbena vrednost naložbe je dobrih 367 tisoč evrov, dela pa bodo predvidoma končana do 26. julija. Kamnik – Rožnata vozniška dovoljenja od 19. januarja 2023 ne bodo več veljavna, saj jih bodo zamenjala nova, izdana na kartici. Na Upravni enoti Kamnik zato pozivajo občane, ki vozniškega dovoljenja še niso zamenjali, naj to storijo čim prej, predvsem pa do roka, saj sicer v prometu ne bodo mogli več voziti, ne glede na to, kakšen rok veljavnosti ima njihovo rožnato dovoljenje. Novo vozniško dovoljenje bo veljalo največ deset let, bodo pa vse pravice, ki so priznane v starem vozniškem dovoljenju, veljavne tudi v novem. Vozniško dovoljenje mora za novo v obliki kartice zamenjati še približno trideset odstotkov občanov Kamnika in Komende, zato na Upravni enoti Kamnik pričakujejo gnečo. Opozarjajo, da z zamenjavo ne čakajte do zadnjega. Ne pozabite, na storitve upravnih enot se je še vedno treba naročiti. Za obisk na Upravni enoti Kamnik se lahko dogovorite po e-pošti ue-kamnik@gov.si ali po telefonu (številke so objavljene na njihovi spletni strani). Publikus pod okrilje Saubermacherja Slovenija Kamnik – Komunalno podjetje Saubermacher Slovenija je pri agenciji za varstvo konkurence priglasilo koncentracijo podjetja za ravnanje z odpadki Publikus, ki z odpadki kot koncesionar gospodari tudi v občinah Kamnik in Komenda. Saubermacher Slovenija, ki ima sedež v Lenartu, je po prihodkih eno največjih komunalnih podjetij v Sloveniji in največje v zasebni lasti, s prevzemom Publikusa pa bodo še okrepili svojo navzočnost v osrednji Sloveniji. J. P. PILOTNI PROJEKT ZBIRANJA PAPIRJA IN KARTONA – REZULTATI V naseljih Podgorje, Šmarca in Volčji Potok smo v oktobru, novembru in de­ cembru 2021 izvajali pilotni projekt zbiranja papirja in kartona v tipski posodi z modrim pokrovom. V času pi­ lotnega projekta smo posode z modrim pokrovom in posode s črnim pokrovom za ločeno zbiranje mešanih komunal­ nih odpadkov praznili enkrat na štiri tedne. Osnovna ideja uvedbe nove sto­ ritve je bila preprečiti odlaganje papirja in kartona v posodo za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. S tem smo želeli zmanjšati skupno količino zbranih mešanih komunalnih odpad­ kov, ki morajo biti v skladu z zakonodajo ločeno zbrani ter mehansko in biološko obdelani v centru za ravnanje z odpadki in predstavljajo pomemben kalkulativni element skupnega stroška za ravnanje s komunalnimi odpadki. Ločeno zbrani mešani komunalni odpadki iz občine Kamnik se obdelujejo v ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana). Uspešnost pilotnega projekta smo pre­ verili na način, da smo 30. 12. 2021 iz­ vedli kontrolo polnosti posod za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpad­ kov, ki je pokazala, da so bile po­sode pri dveh tretjinah gospodinjstev zapolnjene od 60- do 90-odstotno in popolnoma polne pri 18 odstotkih gospodinjstev. To kaže na to, da smo z izločitvijo papirja in kartona iz črne posode s črnim po­ krovom prihranili dovolj prostora, da je praznjenje enkrat na štiri tedne mogoče. Prav tako smo zaznali izboljšanje glede kakovosti ločenega zbiranja odpadkov. Glede na navedeno in podobno popu­ lacijsko in poselitveno strukturo meni­ mo, da je uvedba nove storitve smiselna in mogoča na območju celotne občine Kamnik. Novo storitev na območju ce­ lotne občine Kamnik bi lahko začeli izva­ jati s 1. 7. 2022. Kontrola polnosti posod za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v naseljih Podgorje, Šmarca in Volčji Potok na dan 30. 12. 2021 DELEŽ POLNOSTI (v %) ŠTEVILO ODJEMNIH MEST DELEŽ ODJEMNIH MEST (v %) 10–50 133 17 60–90 509 65 100 138 18 SKUPAJ 780 100 PUBLIKUS, D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA 6 petek, 4. marca 2022 Aktualno Prejeli smo Pogrebna služba V zadnji številki Kamničan-ke 18. februarja ste pisali o pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik (KPK). Ni vse ravno tako, kakor je napisano. V soboto, 12. februarja, smo pokopali mojega očeta. Odločil sem se za podjetje Pogrebnik. Ker sem se odločil tako, pa so sledile sankcije. Ko je cvetličarka pripeljala vence, so ji zaposleni iz KPK rekli, da jim je naročeno, da stojala za vence ne smejo dati. Ker je Pogrebnik že peljal žaro, smo si sami hitro izposodili stojala v Radomljah. Pri dostavi žare pa je spet nastal problem. Zaposlen iz podjetja KPK ni hotel umakniti avtomobila, da bi lahko lepo in kulturno namestili žaro v vežico. Po dolgem pregovarjanju so avtomobil umaknili. To pa tudi ni vse, zaposleni so tudi pospravili mizico, na katero pred vežico položiš žaro. S plačilom najema vežice so vključena tako stojala kot tudi mizica za žaro. To mi je potrdil tudi prijatelj, ki dela v pogrebnem zavodu v Mariboru. Danes pa sem izvedel, da so gospoda iz pogrebnega zavoda Pogrebnik prijavili na policijsko postajo, da je bil agresiven. Osebno sem to videl ter zagotavljam, da to ni res. Zaradi dogodkov, ki smo jih doživeli, menim, da niso tako prijazni do svojcev, ki so pod stresom in žalujejo. Predstavljajte si, da najamete dvorano ter uro pred dogodkom ugotovite, da mize so na svojem mestu, stolov pa ni. Spoštujem vedenje gospoda iz podjetja Pogrebnik, da je ostal miren. Andrej Hribar, Kamnik Zahvala V soboto, 29. januarja, je v naši stanovanjski hiši v Šmarci prišlo do dimniškega požara. Ob tem bi se radi zahvalili klicatelju ter gasilcem PGD Šmarca in PGD Kamnik, ki so s hitrim in strokovnim posredovanjem požar pogasili. Družina Zupanc, Šmarca Bodimo odgovorni do živali Ljubitelji živali lastnike psov, predvsem pa mačk, pozivajo, naj živali sterilizirajo oz. kastrirajo in s tem omejijo število zavrženih mladičev. Jasna Paladin Kamnik – V pomladnih in poletnih mesecih zavetišča za zapuščene živali zaznavajo povečano število zavrženih mačjih mladičev, kar je v našem okolju še vedno precejšen problem. Povečano število zavrženih mladičev opazijo že aprila, najhujši meseci pa so junij, julij in avgust. Občina Kamnik ima koncesijsko pogodbo za izvajanje javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sklenjeno z Zavetiščem Horjul, v zvezi s pomenom kastracije in sterilizacije pri mačkah pa so se nam oglasili tudi iz bližnjega Društva Reks in Mila iz Medvod. »Sterilizacijo in kastracijo večina ljudi dojema zgolj kot storitvi, ki ju veterinarji ponujajo svojim strankam. V resnici gre za veliko več; gre za dve možnosti od štirih, ki Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 51/2017) podajamo naslednje POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2021 Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Iverje - Kamnik, Iverje - Komenda, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica, Palovče, Vranja Peč - Velika Lašna, Gozd in Črna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), lokacija Kranj, opravlja strokovno pomoč in svetovanje pri izvajanju notranjega nadzora na vodovodih, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Kamnik, d. o. o. Sterilizacijo in kastracijo mačke v glavnem dobro prenašajo. / Foto: Jasna Paladin jih ima lastnik, da, v skladu z 11. členom Zakona o zaščiti živali poskrbi za preprečitev rojstva nezaželenih živali. Drugi dve možnosti sta osamitev in kontracepcija. Sterilizacija in kastracija sta rutinska posega in ju mačke v glavnem dobro prenašajo. Poleg zmanjšanja števila nezaželenih živali ohranjata tudi zdravje naših štirinož- Upravljavec je naročil ponovno vzorčenje pitne vode na istem odvzemnem mestu. Odvzeti vzorec je bil skladen. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Palovče in sistemu Vranja Peč - Velika Lašna, so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Gozd, so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Črna, so bili mikrobiološko skladni s pravilnikom. V enem odvzetem vzorcu pitne vode je bila presežena mejna vrednost parametra klorat. Upravljavec je naročil ponovno vzorčenje pitne vode na istem odvzemnem mestu, ki je pokazalo skladnost pitne vode. Opomba: Koliformne bakterije so bakterije, ki jih najdemo v okolju. Ocenjujemo, da prisotnost koliformnih bakterij neposredno ne ogroža zdravja ljudi. Prav tako zdravja ljudi ne ogroža preseženo skupno število mikroorganizmov pri 22 °C in pri 37 °C, ker so to bakterije, ki so normalno prisotne v pitni vodi in se v primeru ugodnih pogojev namnožijo in presežejo predpisane mejne vrednosti. Klorati nastanejo pri staranju raztopine natrijevega hipoklorita, ki se uporablja za dezinfekcijo pitne vode. Tabela 2: Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja državnega monitoringa pitnih vod v letu 2021: Tabela 1: Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja notranjega nadzora v letu 2021: Mikrobiološke preiskave VODOVOD Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Fizikalno-kemijske analize Neskladni vzorci zaradi E. coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju IVERJE - KAMNIK 58 4 0 49 7 0 6 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ 11 3 1 8 1 0 1 POREBER - MARKOVO 4 0 0 4 1 0 1 nih prijateljev. Preprečujeta in zmanjšujeta namreč pojav raka na reproduktivnih organih, žlezah ter vnetja. Poleg tega se mačke manj potepajo in pretepajo, tako se zmanjšuje število avtomobilskih nesreč, prenosov nalezljivih bolezni in izgubljenih živali. Iz vidika vedenja pa nam je posledično prihranjeno markiranje z urinom, kar smrdi, in klicanje, mijavkanje ter tuljenje. Pozabiti ne smemo, da ima mačka letno več gonitvenih ciklusov in ima teoretično lahko leglo v vseh letnih časih. Spolno zrelost pa mačka doseže običajno že okoli šestega meseca starosti. Dejstvo je, da za vse živali ni dovolj domov! Bodimo torej odgovorni lastniki in sočutni tudi do brezdomnih mačk, ki imajo, predvsem v zimskem času, velike težave najti primerno zavetje, hrano in tekočo vodo. Mnogim žal tudi ne uspe. Če ste se odločili za odgovorno lastništvo, se lahko obrnete na lokalne ambulante za živali, veterinarske postaje ali društva ter zavetišča, kjer vam bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja in razbijali mite, ki so glede kastracije in sterilizacije še vedno prisotni,« nam je problematiko predstavila Staša Meleš. Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E. coli IVERJE - KAMNIK 9 1 0 9 9 0 9 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ 4 0 0 4 4 0 4 POREBER - MARKOVO 2 0 0 2 2 0 2 PŠAJNOVICA 2 0 0 2 2 0 2 VODOVOD Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju PŠAJNOVICA 5 0 0 5 2 1 2 PALOVČE 2 0 0 2 2 0 2 PALOVČE 5 0 0 5 1 0 1 GOZD 2 1 0 2 2 0 2 ČRNA 2 0 0 2 2 0 2 VRANJA PEČ - VELIKA LAŠNA (nadomestna 4 0 0 4 1 0 1 GOZD 6 0 0 6 1 0 1 ČRNA 6 0 0 6 2 1 2 oskrba iz vodovoda Iverje - Kamnik) V okviru internega nadzora se pitna voda vzorči na zajetjih, vodohranih, primarnih cevovodih in iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij pri končnih porabnikih. Na vodovodnem sistemu Iverje - Kamnik je bilo skupaj odvzetih petinšestdeset (65) vzorcev pitne vode za mikrobiološke preiskave in fizikalno-kemijske analize. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v štirih primerih najdene koliformne bakterije. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Kamniška Bistrica - Godič, po UV dezinfekciji, so bili skladni s pravilnikom. Trije neskladni vzorci so bili odvzeti na zajetju Slevo, surova voda pred UV dezinfekcijo. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Poreber - Markovo, so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Pšajnovica, so bili mikrobiološko skladni s pravilnikom. V enem odvzetem vzorcu pitne vode je bila presežena mejna vrednost parametra klorat. V okviru državnega monitoringa se pitna voda vzorči izključno samo iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij, to je na pipah pri uporabnikih. V lanskem letu je bilo na vodovodnem sistemu Iverje - Kamnik odvzetih devet (9) vzorcev pitne vode za mikrobiološke preiskave in fizikalno-kemijske analize. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem primeru najdene koliformne bakterije. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Kamniška Bistrica - Godič, so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Poreber - Markovo, so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Pšajnovica, so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Palovče, so bili skladni s pravilnikom. Pri neskladnem vzorcu pitne vode, odvzetem iz vodooskrbnega sistema Gozd, so bile v enem (1) primeru najdene koliformne bakterije. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na vodooskrbnem sistemu Črna, so bili skladni s pravilnikom. V primeru mikrobiološke neskladnosti vzorcev pitne vode, odvzetih v okviru državnega monitoringa, je upravljavec vsakokrat naročil ponovni odvzem vzorcev pitne vode na istem vzorčnem mestu in/ali na mestu pred vodovodnim priključkom lastnika objekta, v katerem je bil vzorec odvzet. Vsi ponovitveni vzorci so bili skladni s pravilnikom. 7 petek, 4. marca 2022 Kultura Za ščepec Dalija Dvorana je lahko znova napolnjena V Galeriji Janeza Boljke v Arboretumu Volčji Potok je na ogled zanimiva razstava del Salvadorja Dalija. S standup komedijo Gašperja Berganta so se vrata Doma kulture Kamnik ponovno na široko odprla. Igor Kavčič Jasna Paladin Kamnik – Dom kulture Kamnik ponovno obratuje z vso zmogljivostjo. »Nič več presledkov med ljudmi, ki se imajo radi, vsak obiskovalec šteje in vsak stol je preštet – 227 jih ima dvorana Doma kulture Kamnik in najbolj nas veseli to, da bodo stoli ponovno polni zadovoljnih, kulture, umetnosti in druženja željFoto: Igor Kavčič Fotografiranje na znameniti Dalijevi zofi je tako rekoč obvezen del ogleda razstave. litografije do mešanih tehnik. Grafična dela je Dali v glavnem izdajal kot grafične mape, vendar je bila zanj grafika tudi idealen medij za ilustracijo književnih del, ki jih je občudoval in želel nadgraditi s svojim delom. Na tokratni razstavi si je tako moč ogledati tudi umetnikov poklon Leonardu da Vinciju, tu so ilustracije za že omenjeno knjigo Tristrani klobuk (Trirogeljnik), že takoj na vhodni steni so na ogled štiri dela iz suite Življenje … Zanimiva obogatitev razstave so tudi tapiserije Don Kihot, Bakhova kočija in bezni – valentinovemu in gregorjevemu – njen naslov Romeo in Julija pa je posodila grafična mapa, ki je v Sloveniji prvič predstavljena v celoti, saj je na ogled vseh deset litografij iz serije. Prav tako obsežna je tudi serija z naslovom Tristrani klobuk, ki jo je umetnik ustvaril v petdesetih letih prejšnjega stoletja in zajema 19 grafik, tu pa jih je na ogled 16. Prav z grafiko se je Dali najbolj približal širšemu krogu občinstva. Izjemno obsežen grafični opus predstavlja več kot 1700 grafičnih del v tehnikah od gravure, lesoreza, Vztrajnost spomina, na ogled pa je še nekaj kiparskih del, kot so Vizija angela, Nadrealistični angel, Žirafa Venera in Menora. Posebno pozornost zavzema tudi znamenita Dalijeva zofa v obliki povečanih živo rdečih ustnic, na kateri se je mogoče tudi fotografirati. Razstava v Arboretumu v Galeriji Janeza Boljke, ki si jo lahko ogledate v času odprtja parka, je vsekakor lep "obisk" Salvadorja Dalija v naših krajih in dobra priprava, preden se odpravite recimo v Dalijev muzej v njegov rodni Figueres v Kataloniji. ske predstave. Že prvega marca je obiskovalce in abonente abonmaja Kam'na'smeh nasmejal Gašper Bregar. Tretjega marca so v sklopu Maistrovega abonmaja gostili predstavo Anton Podbevšek Teatra iz Novega mesta Črna koža, bele maske. Prva predstava abonmaja Kam'nček bo 10. marca v izvedbi članov KUD Oksimoron, ki pripravljajo predstavo Boj med žabami in Presledki med sedeži v Domu kulture Kamnik niso več potrebni. S sprostitvijo ukrepov odpirajo in ponovno oživljajo tudi bar v Klubu Kino dom, ki bo odprt v času abonmajskih predstav. nih gostov, prav tako pa s sprostitvijo ukrepov odpirajo in ponovno oživljajo tudi bar v Klubu Kino dom,« pravi Anja Koleša, programska vodja Doma kulture Kamnik, ki se skupaj s svojo ekipo veseli sproščanja epidemioloških ukrepov, ki tudi v kulturo vračajo življenje, kakršnega smo bili vajeni pred epidemijo. Z marcem so se v Domu kulture Kamnik začele abonmaj- mišmi. Sredi meseca prihaja Baal, produkcija Slovenskega mladinskega gledališča. »Baal je delo izjemnega Bertolda Brechta. Popolno adaptacijo je za to predstavo napisal Andrej Rozman - Roza. Zrežiral je Vito Taufer. Igrajo Godnič, Varga, Ivanušič in podobni odličneži, z glasbo v živo Vasko Atanasovski, Dejan Lapajna na kitari in Marjan Stanič na bobnih,« še vabijo v Domu kulture Kamnik. Vodenje po razstavi v Samostanu Mekinje Mekinje – Javni zavod za kulturo v soboto, 5. marca, vabi na javno vodenje po razstavi Življenje za samostanskimi vrati, ki prikazuje dolgo, več kot 720-letno zgodovino Samostana Mekinje. Razstava se osredotoča na predstavitev dveh redov, najbolj zaslužnih za nastanek, razvoj in obstoj enkratne zgradbe, danes v lasti Občine Kamnik: klarise in uršulinke. Vodenji bosta ob 9. in 11. uri. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava po telefonu 031 392 158 ali na elektronski naslov info@samostanmekinje.si. J. P. Foto: Igor Kavčič Volčji Potok – Da je španski slikar Salvador Felipe Jacinto Dali (1904–1989) eden največjih umetnikov dvajsetega stoletja, katerega dela so pogosto prav tako kontroverzna, kot je bil njegov življenjski slog, ni treba poudarjati. Eden najbolj prepoznavnih avtorjev smeri nadrealizma je bil tudi izjemno plodovit umetnik, ki je svoje sanjske podobe prenašal v različne likovne medije, največkrat so to slike v klasičnih tehnikah in grafična dela, tu je keramika, številne kiparske mojstrovine, znane so tudi njegove dizajnerske domislice ter različne prostorske postavitve. Njegova dela so že zaradi motivnosti in izraznosti izjemno priljubljena ne le v umetniških krogih, ampak tudi v širši javnosti. Razstave Dalijevih del so – ne glede na medij, v katerem je slikar ustvarjal – zato kar pogoste in praviloma vzbudijo precejšnje zanimanje, ne glede na to, v katerem delu sveta so na ogled. Dalija smo doslej že lahko občudovali tudi v Sloveniji, v Ljubljani, na Bledu in še kje, tokrat pa nas več kot petdeset njegovih umetnin vabi v galerijo Arboretuma Volčji Potok. Razstavo, ki je tu na ogled od sredine februarja, so posvetili praznikoma lju- N OVO Osrednji del razstave s tapiserijo Vztrajnost spomina Litografije iz serije Romeo in Julija / Foto: Igor Kavčič Kamnik – Prostorski instalaciji z naslovom Posledice kiparke Ane Kavčnik Jamnik lahko začutimo v galeriji Pogled. Razstava presega "zgolj" področje umetniškega, saj se avtorica z dvema postavitvama predstavlja tudi kot družbeno angažirana mlada ženska, ki v aktualnem času želi opozarjati na človekova ravnanja, katerih posledice so največkrat katastrofalne in se jih zavedamo šele, ko do njih pride. Razstava je dvopolna. V galeriji se oči najprej ustavijo na instalaciji, ki predstavlja divje odlagališče odpadkov v naravi. Gre za "ready made" predmete: plastične kante, steklenice, vreče s smetmi, med njimi vidimo tudi imitacije nevarnih odpadkov, mrtve živali … To so posledice naših ravnanj, ki jih ne želimo videti, a so tu. Vse to je umestila v degradirano naravno okolje, ožgano drevje, onesnaženo listje ... Njena druga instalacija, ki se diagonalno od prve nahaja v drugem delu galerije, ponazarja posledice prometne nesreče. Te so pogosto posledica telefoniranja med Foto: Igor Kavčič Igor Kavčič www.gorenjskiglas.si Pogled Posledic Ana Kavčnik Jamnik ob prizorišču prometne nesreče vožnjo. Avtorica želi opozoriti, kako nesprejemljivo je, da mnogi danes med vožnjo celo klikajo po družbenih omrežjih. Ob pozornem ogledu boste v instalacijah naleteli tudi na kakšno delo iz keramike ali stekla, Aninih osrednjih umetniških medijev. Redna cena knjige je 25 €. Če knjigo naročite na Gorenjskem glasu je cena le Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Nosilka osrednjega lika je socialna delavka Kristina. Pri svojem delu se nenehno sooča z ljudmi, ki jim pomaga v stiski. Ko jo sredi vročega poletja najdejo mrtvo na nekem parkirišču v Šentvidu, nihče niti ne sluti, kdo bi lahko bil kriv za njeno smrt. Je njena smrt povezana z izginotjem dečka pred petdesetimi leti, morda z izginotjem deklice Pije? Psihološki triler izpod peresa žirovske pisateljice Milene Miklavčič vas bo navdušil, prebrali ga boste na mah! 22,50 EUR 8 petek, 4. marca 2022 Zanimivosti Zmagal Najlepši trenutek Pestre zimske počitnice Letošnji, že štirinajsti literarni natečaj Term Snovik je naletel na velik odziv, saj so prejeli kar 235 pesmi, od tega 140 otroških in 95 odraslih. Jasna Paladin Foto: Društvo počitniško varstvo Kamnik Snovik – Na letošnjem literarnem natečaju, ki ga v Termah Snovik vsako leto razpišejo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, je sodelovalo kar 33 slovenskih osnovnih šol, ki so bile letos prvič povabljene k Jasna Paladin Kamnik – Šolarji, ki so zadnji teden v februarju uživali na počitnicah, so v družbi mentorjev iz Društva počitniško varstvo Kamnik te lahko preživeli na zanimiv in aktiven način. Varstvo je bilo organizirano na OŠ 27. julij Kamnik, a Zimske čarovnije, ne in zelišč, zdrav življenjski slog, ki povezuje druge štiri elemente v zaključeno celoto življenja v ravnovesju, prisotnosti in v sožitju z naravo,« je zbrane na literarnem večeru pred branjem pesmi med drugim nagovorila direktorica Term Snovik Katarina Hribar. kakor so poimenovali program, so se odvijale predvsem zunaj (na sliki). Obiskali so drsališče na Glavnem trgu, si ogledali obnovljeni hodnik na Starem gradu, se z vlakom odpeljali do mokrišč v Trzinu, poleg tega pa uživali še med ustvarjalnimi delavnicami in medvrstniškim spoznavanjem. Literarni večer ob zaključku letošnjega literarnega natečaja je bil lepo obiskan. / Foto: Terme Snovik Direktorica Term Snovik Katarina Hribar / Foto: Terme Snovik sodelovanju kot razred. Učenci so od 6. januarja do 8. februarja ustvarjali pesmi pod mentorstvom svojih učiteljic, kaj vse so ustvarili, pa smo lahko slišali na literarnem večeru 16. februarja v dvorani Term Snovik. »Verjamemo, da tudi branje poezije blagodejno vpliva na zdravje naše duše. Že Sebastian Kneipp je postavil ravno ravnovesje med telesom in dušo v svoj peti steber, poleg vode, gibanja, prehra- JE NARODNO-ZABAVNA GLASBA RES FAŠISTOIDNA Glasba, ki še posebej vsakodnevno odmeva po Kamniku in Tuhinjski dolini ter seveda na vsaki pravi gasilski veselici, je vredna izjemnega spoštovanja. Približno 48 odstotkov Slovencev posluša narodno-zabavno glasbo, kar je le malo za poslušanostjo popa in roka. Narodno-zabavna glasba še danes močno krepi narodno zavest in odločitev Slovencev za demokracijo. Je eden izmed stebrov slovenstva, ki ga cenijo po celem svetu. Zato ne pustimo ljubljanski Sicer pa se osebno niti ne čudim. Smo v svetu, kjer se nekateri, ko jim zmanjka argumentov, podprtih z dejstvi, začnejo braniti tako, da na vsakem koraku, ki ga prehodijo, vidijo fašizem in diktaturo. Na vseh nas pa je, da to spremenimo na naslednjih državnozborskih volitvah. Tim Rauter Predsednik Slovenske demokratske mladine Kamnik njim trenutkom ter otrokom tako odpreti oči in srce za vse, kar nas lepega obdaja. S skupinskim delom, vedrino in vzgojno noto je pesem prepričala komisijo, da je pesem izbrala za prvo mesto,« je obrazložitev za zmagovalno pesem v kategoriji najmlajših prebrala mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Drugo mesto v otroški kategoriji je pripadlo Elli Poljanšek iz sedmega razreda Osnovne šole Toma Brejca, tretje pa učenki Hani iz četrtega razreda Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, podružnica šola Tuhinj, pri odraslih pa je drugo nagrado prejela pesem Maje Dominič, tretje pa pesem Daniela Artička. RENAULT CAPTUR E-TECH HIBRID © s. staub »FDV falangi« še naprej žaliti vsega, kar je slovenskega. Poleg vseh drugih slovenskih običajev in tradicije nam za povrh hočejo ukiniti še glasbo, ki spremlja pridnega slehernega Slovenca na njivah, za domačo mizo in tudi v pisarni. že za SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA; OO KAMNIK V začetku februarja je na radiu Val 202 prof. dr. Peter Stanković z ljubljanske FDV močno razburil večino slovenske javnosti s tole izjavo: » Nočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, fašistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformiranim svetom zelo pripravna za take prisvojitve.« S kakšno lahkoto nekateri v Sloveniji uporabljajo besedo fašizem in označujejo za fašistoidne. Zanimivo pomenljiv je tudi molk nekaterih medijev ob teh izjavah. V SDS menimo, da so takšne izjave za katerokoli narodno kulturo skrajno žaljive in zavržne. Vse pesmi v dveh kategorijah – otroci do 15 let in odrasli – je pregledala strokovna komisija, ki so jo sestavljale direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir, učiteljica slovenščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik Sara Drolc in upokojena učiteljica slovenščine na osnovni šoli Martina Leskovec. Za zmagovalki je komisija izbrala pesmi štirinajstih učencev prvega razreda Osnovne pole Šmartno v Tuhinju pod mentorstvom učiteljice Lučke Drganc v otroški kategoriji in pesem Jožice Kapele v kategoriji odraslih. Obe pesmi nosita naslov Najlepši trenutek, kakršen je bil tudi naslov teme letošnjega pesnjenja. »Pesem je posebna zato, ker je nastala kot skupinsko iskanje in ubeseditev učencev prvega razreda, ki so skupaj iskali najlepše trenutke, jih igrivo ubesedili in s pomočjo mentorice naslikali pred našimi očmi veder in razigran svet otroških lepih trenutkov. Čestitamo učencem in učenkam ter učiteljici, ki je znala iz otrok spretno izvabiti prijetne podobe in jih usmeriti k lepim, vsakda- 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR Limited E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 21.990 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni popust v višini 200 €, ki velja ob nakupu z Renault Fleksi financiranjem. Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services prejmete obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 150 € v prvem letu in bon za 50€ v drugem letu ter vzdrževanje za motor po polovični ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Navedena maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Velja preko Renault Financial Services. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0039-0,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca renault.si Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik OBČINA KAMNIK PRAZNUJE 10 petek, 4. marca 2022 Delamo zagnano in učinkovito Tako pravi župan Matej Slapar, s katerim smo se pred letošnjim občinskim praznikom pogovarjali o aktualnih projektih in načrtih za letošnje leto, pa tudi o tem, ali bo jeseni znova kandidiral za župana. Jasna Paladin, foto: Gorazd Kavčič Po dolgoletnih obljubah se je oktobra lani vendarle začela gradnja nove stavbe Osnovne šole Frana Albrehta. Kako potekajo dela? Res je, gradnja OŠ Frana Albrehta se je končno začela, zavedamo se, da je to zahteven projekt in hkrati tudi največji investicijski projekt Občine Kamnik v tem desetletju. Veliko delo smo naredili že z racionalizacijo projekta, s katero smo prvotno vrednost z 21 milijonov znižali na 19 milijonov. V začetku gradnje je izvajalec opravil sondažni izkop z namenom ugotovitve nivoja podtalnice in priprave načrta varovanja gradbene jame za del objekta, ki je najbližje obstoječi dvorani. Kot pri vsakem večjem projektu se tudi tukaj srečujemo z nepredvidenimi situacijami in je temu primerno treba prilagajati dinamiko ter zaporedje izvajanje aktivnosti gradnje. Te dni se gradi južni del objekta, kjer izvajalec betonira stene pritličja, vsak teden se pozna napredek in naša dolgo pričakovana šola počasi dobiva obliko. Za stanovalce na Šolski ulici je bila vzpostavljena nova začasna dostopna pot, in sicer po trasi prihodnje kolesarske ter pešpoti. V teh dneh se bo nadaljeval izkop gradbene jame za severni del objekta, kjer se bo nato prav tako začela gradnja kleti. Zadovoljen sem, da se šola končno gradi in prepričan sem, da bomo ta projekt uspešno pripeljali do konca ter našim otrokom omogočili varne in kakovostne prostore za pridobivanje znanja, ki je temelj za nadaljnjo življenjsko pot. Verjamem, da bo šola vseljiva v šolskem letu 2023/24, torej v pogodbenem roku. Na tem mestu se zahvaljujem podžupanu Bogdanu Pogačarju, ki učinkovito vodi in koordinira projekt. Kakšna usoda pa čaka športno dvorano? Boste obstoječo prenovili ali zgradili novo? Projekt gradnje OŠ Frana Albrehta z zunanjo ureditvijo in športno dvorano je razdeljen na več faz. Najprej je treba zaključiti izgradnjo nove šole, nato izvesti zunanjo ureditev vključno s športnim igriščem, ki bo namenjeno obema osnovnima šolama, in verjetno še s kakšnimi parkirišči pod objektom, v zadnji fazi pa je na vrsti prenova športne dvorane, ki bo v prihodnjih letih dobila novo podobo. Seveda pa so potrebe velike, zato razmišljamo tudi o gradnji športne dvorane v javno-zasebnem partnerstvu na območju nekdanje smodnišnice, na zemljiščih, ki so v lasti občine. A vse je seveda odvisno od denarja in prostorskih načrtov. Tudi v knjižnici razmere za zaposlene in uporabnike niso najboljše. Boste načrtovano obnovo izvedli letos? Kdaj pa bi knjižnica lahko dobila povsem nove prostore? Knjižnica je res potrebna obnove. V lanskem letu smo zbirali ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje, izvedbo in načrt opreme, ker pa so prejete ponudbe presegle zakonsko dovoljeno vrednost, smo letos na javnem portalu objavili nov razpis. Pričakujemo, da bomo tokrat uspešni pri izbiri izvajalca in da bomo do jeseni pridobili gradbeno dovoljenje za preureditev podstrešja knjižnice, kjer bodo v prvi fazi na novo urejeni pisarniški prostori, prostori za izposojo v pritličju pa se bodo v naslednji fazi povečali. Projektna dokumentacija bo ustrezna za prijavo na bodoče energetske razpise, saj želimo objekt prijaviti za sofinanciranje iz naslova energetske sanacije. Tako je sama časovnica izvedbe odvisna tudi od datumov prihodnjih razpisov. Ideje in projekti, da bi knjižnico uredili nad športno dvorano, za kar sicer že imamo veljavno gradbeno dovoljenje, pa se mi zdijo povsem neprimerni. Kaj se dogaja z nepremičninami, ki jih je lani na območju nekdanje smodnišnice odkupila občina? Občina Kamnik je v letu 2021 odkupila kompleks zemljišč na južnem delu območja nekdanje smodnišnice in večino cest oziroma Foto: Gorazd Kavčič Začelo se je četrto leto vašega županskega mandata. Kako bi ocenili dosedanje delo? Dosedanje delo ocenjujem kot uspešno. Občina Kamnik sodi med večje slovenske občine z izjemno naravno in kulturno dediščino, zato nam izzivov ne manjka. Po površini smo tako veliki kot Ljubljana, proračun pa je več kot desetkrat nižji, zato moramo s sredstvi skrbno ravnati. Vseh investicij se lotevamo tako, da k sodelovanju povabimo čim več potencialnih možnih izvajalcev, s tem dosegamo nižje cene in zato lahko naredimo več. Prepričan sem, da je prav ta učinkovitost zaznamovala mandat, poleg tega pa tudi dobri odnosi z državo, ki je obnovila kar nekaj infrastrukture na območju naše občine. Lahko rečem, da smo v kratkem času izvedli mnogo projektov, večino tistih, o katerih smo govorili že pred volitvami. Nekaj pa bo ostalo še za prihodnji mandat. poti znotraj območja, vodovod in kanalizacijo ter dva industrijska šotora. Na tem območju bo v prihodnje mogoče razvijati obrt, podjetništvo, šport, kulturo in turizem. Pripravljamo vse potrebno za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), so pa ti postopki dolgotrajni. Ceste so v postopku kategorizacije, do objekta Gorske reševalne službe Kamnik na severnem delu bomo letos zgradili vodovod, preostalo infrastrukturo pa po sprejetju OPPN. Zemljišča, ki jih imamo zdaj v lasti, nam omogočajo marsikaj. Objekt nekdanjega ključavničarstva, kjer deluje Kreativna četrt Barutana, smo predali v upravljanje Zavodu za kulturo Kamnik in skupaj z njimi, Mladinskim centrom Kotlovnica in Zavodom Štajn pripravljamo načrt razvoja tega objekta. Nekaj nepremičnin smo uspešno oddali v najem, z najemi smo do sedaj ustvarili dobrih 25 tisoč evrov prihodkov. Kar na dveh koncih občine gradite kolesarski povezavi – do Godiča in do Ljubljane. Do Ljubljane poteka tik ob železniški progi. Kaj to pomeni za načrtovano dvotirnost proge in kako daleč je ta projekt? Gre za dva projekta, ki bosta sofinancirana s strani EU. Projekta bosta omogočila trajnostno mobilnost tako za dnevne uporabnike kot tudi za turiste. Dela na obeh progah napredujejo in bodo končana v tem letu. Kolesarska pot od Kamnika do Godiča bo makadamska. Namesto vsakega podrtega drevesa bomo zasadili tri nova. Proga proti Ljubljani pa bo večinoma asfaltirana in široka štiri metre. Občina Kamnik je s strani Slovenskih železnic pridobila pozitivno mnenje glede gradnje kolesarske povezave ob progi. Povezava je od proge odmaknjena osem metrov, kar je bil pogoj. Drugi tir naj bi bil speljan le do Korenove ceste, saj bi tu zavil proti Brniku, take so bile vsaj pripombe Občine Kamnik na državne načrte in mislim, da so našo pobudo upoštevali. Kdaj pa bo sklenjena rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici oz. izvedeni protipoplavni ukrepi v Šmarci? Večnamenska pot – ki bo pravzaprav intervencijski dostop za vodarje, lahko pa se bo uporabljala tudi kot rekreacijska pot – ob Kamniški Bistrici v Šmarci se bo začela graditi predvidoma v drugi polovici letošnjega leta sočasno z gradnjo protipoplavnih ukrepov. Občina Kamnik bo z Direkcijo RS za vode v okviru ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti Kamniške Bistrice zgradila nov most pri Virtusu in uredila preostali del sprehajalne poti. Gre za gradnjo protipoplavnih ukrepov od nakupovalnega središča Supernova proti Domžalam. Dokumentacijo za gradbeno dovoljenje bomo vložili te dni, dela se bodo začela takoj, ko ga dobimo, predvidoma bo to konec julija. Okolju prijazno mobilnost spodbujate tudi s projektom Kamkolo. Nameravate letos urediti kakšno novo postajo? Projekt se je izkazal za res dobro obliko trajnostne mobilnosti in menim, da ga je dobro nadaljevati. Letos načrtujemo postavitev dveh novih postaj Kamkolo, in sicer na Zgornjem Perovem in pri Arboretumu Volčji Potok. Sistem bomo zagnali takoj, ko bodo temperature višje, saj hladne temperature škodujejo baterijam; kolesa so namreč električna. V prihodnje bomo mrežo postaj širili tudi v primestne krajevne skupnosti. V Črni pri Kamniku ste napovedali gradnjo kanalizacije, ki bo nadomestila načrtovano čistilno napravo. Kje po občini boste še uredili kanalizacijo? Gre za izjemen projekt, ki smo se ga lotili skupaj z državo. Ko smo dobili informacijo, da bo država investirala v obnovo cestišča, smo takoj začeli projektiranje kanalizacije od Stahovice do vasi Črna. Namesto prej načrtovane čistilne naprave bo tako vas Črna prišla do neposredne povezave na Centralno čistilno napravo Domžale Kamnik, kar je najbolj trajnostna in dolgoročna rešitev. Za približno 400 tisoč evrov bo občina pod cesto zgradila približno dva kilometra kanalizacije, kar je več kot polovica ceneje, kot če bi infrastrukturo gradili sami, in ne hkrati z državo. Kanalizacijo načrtujemo tudi v drugih predelih občine. Trenutno kanalizacijo skupaj z vodovodom obnavljamo na Vrhpoljah. Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije v Bistričici je bilo treba zaradi novelacije geodetskega posnetka umakniti, novelirana vloga pa se je na Upravno enoto Kamnik oddala decembra, tako da v kratkem pričakujemo gradbeno dovoljenje. V pripravi so tudi projektne dokumentacije za kanalizacijo v Motniku, kanalizacijo in vodovod na Selih pri Kamniku, v Rožičnem in v Znojilah, kanalizacijo od Potoka do Snovika, kanalizacijo v Stolniku, kanalizacijo na Lazah v Tuhinju, kanalizacijo v naseljih Vir pri Kamniku in Soteska in kanalizacijo Golice–Zgornji Tuhinj–Laze. Naša vizija je, da kar največ odpadnih voda odvedemo v Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik, saj sistem čistilnih naprav ni vselej učinkovit. Kako pa nameravate urediti odpadne vode na Veliki planini? Ljudje se vsako leto bolj zavedamo, da sta čisto okolje in urejena infrastruktura pogoj za kakovostno življenje. Neurejenega ter nekontroliranega odvajanja odpadnih voda na območju Velike planine se v zadnjem času vedno bolj zavedamo, pa tudi mogočih posledic, če bi se neurejeno stanje na tem področju nadaljevalo. Gre namreč za zelo občutljiv kraški svet. Vsako dejanje na planini se pozna v podzemnih vodah in posledično na zajetju Iverje, zato moramo narediti vse, da naša pitna voda ne bo ogrožena. V prvi fazi je treba vzpostaviti vse potrebno za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na predmetnem območju. Še letos je treba začeti izvajanje kontroliranih odvozov vsebin greznic z območja Velike planine v okviru koncesije, v povezavi s tem lastnikom objektov že sedaj omogočamo sofinanciranje nepretočnih greznic ali malih komunalnih naprav. Dolgoročno bo treba sprejeti odločitev o načinu odvajanja odpadnih voda s planine v skladu z načrti razvoja Velike planine. Odpadne vode povzroča človek in njegov stil bivanja, višji kot bo standard namestitev na planini in s tem tudi razvoj planine, bolj dolgoročna bo morala biti rešitev. Vsi vemo, da je povsod – tako v mestih, vaseh 11 petek, 4. marca 2022 in tudi na planini – najboljša rešitev kanalizacijsko omrežje, vendar mora biti vsaka rešitev tudi ekonomsko sprejemljiva in opravičljiva. Zato bomo v naslednjih mesecih preučili možnosti, ki nam bodo izhodišča za to, da se odločimo, ali je dolgoročna rešitev gradnja kanalizacije, izgradnja omrežja kanalizacije s skupno čistilno napravo ali oprema objektov s primernimi malimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami. Dejstvo je, da stanje, kakršno je sedaj, ni primerno in izvajanje neurejenega načina odvajanja odpadnih voda nam lahko ogrozi glavni vodni vir pitne vode na zajetju Iverje. Naredili bomo vse, da bodo naše občanke in občani še naprej pili čisto in zdravo pitno vodo. Prepričan sem, da bi kanalizacijo na Veliki planini lahko zgradili, tudi ob pomoči evropskega denarja. Kar nekaj stotisočakov boste letos vložili tudi v vodovodno zajetje Iverje oz. v vrtanje globokih vrtin. Glede na to, da se naše podnebje spreminja in so sušna obdobja vedno daljša, prihaja do manjšega dotoka v zajetje Iverje, zato smo se odločili, da zgradimo alternativni dotok v zajetje. To bomo naredili iz globokega vodonosnika na globini 170 metrov. Zgradili bomo tri vrtine, ki bodo zagotavljale dodatne količine pitne vode, kadar bo količina vode v drenažnem zajetju Iverje nizka. Projekt bo izveden v treh fazah in bo predvidoma zaključen leta 2024. Vrtalna dela za prvo vrtino so se že začela, v javni vodovodni sistem bo priključena še letos. V Kamniku bosta zrasla dva nova trgovska centra (na travniku pred Titanom), tudi v t. i. Utokovi jami bo slej ko prej pozidana nova stanovanjska soseska. Številni občani bi si raje želeli več zelenih površin. Kje bi še lahko uredili kakšen park? Zazidljivost površin pri Utoku in tudi pri Titanu izhaja že iz starih družbenih načrtov zazidljivosti in sega vsaj dvajset let nazaj. V tem trenutku je na območju pri Titanu možno zgraditi tri stolpiče stanovanj, v pritličju pa manjše prostore za lokale in trgovine. S spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta na tem področju želimo v prostor umestiti dva stolpiča stanovanj in v pritličju en večji trgovinski objekt. Pri vsem skupaj moramo biti pozorni tudi na to, da bo na območju zadosti parkirišč in zelenih površin. Tudi v Utokovi jami, ki že več kot deset let kazi mestno središče, bo v prihodnje možno zgraditi stanovanja. Tudi na tem delu se mesto zadnja leta v proračunu za obnove in rekonstrukcije cest namenimo približno milijon evrov. Letos bomo preplastili slabih pet kilometrov asfaltiranih občinskih cestnih odsekov, in sicer odsek skozi vas Podgorje in odseke Buč–Hruševka, Mekinje–Godič na Cankarjevi cesti, na Duplici, na cesti proti Gradišču v Tuhinju in na Markovem, posodobili pa bomo tudi uvoz pri Ciriusu. Preplaščene bodo tudi asfaltirane ceste ob izgradnji vodovoda na Zduši, ob izgradnji kanalizacije Stahovica–Črna ter ob obnovi vodovoda in kanalizacije na Vrhpoljah. Asfaltirali bomo dobre tri kilometre makadamskih cestnih odsekov na lokacijah: Zadnji Vrh–Tunjice, Podstudenec, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Srednja vas pri Kamniku, Velika Lašna, Podgorje, Šmarca (Bistriška cesta), Brezje nad Kamnikom, Godič, Vrhpolje pri Kamniku, Hrib pri Kamniku, Volčji Potok, Godič–Kršič (Brezovica), Motnik–Zgornji Motnik–Bela, Volčji Potok–Perič, Dolenc in Klemenčevo. Katere pa namerava prenoviti država? Država namerava preplastiti cesto od Stahovice do obnovljenih mostov v dolini Črne ter tudi nekoliko višje še en odsek. Ob koncu lanskega leta sem podpredsedniku vlade mag. Mateju Toninu in ministru Jerneju Vrtovcu predal tudi še ostale potrebe po obnovi cest v naši občini. Med drugim smo poudarili potrebo po celostni ureditvi ceste proti Črnivcu in tudi ceste proti Kranjskemu Raku. Verjamem, da bo država aktivno pristopila tudi k temu projektu, potem ko so v letu 2021 celostno obnovili odsek na obvoznici in tudi več odsekov v Tuhinjski dolini, za kar se jim zahvaljujem. Ena od vaših predvolilnih obljub je bila tudi gradnja garažne hiše. Kako kaže? V Kamniku na nekaj lokacijah primanjkuje parkirišč, kar kaže na neusklajen razvoj in gradnjo primerne infrastrukture v preteklosti. Ena od takšnih lokacij, ni pa edina, je zagotovo pri Zdravstvenem domu Kamnik. Za umestitev garažne hiše na tem območju je treba pripraviti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), k čemur je občinska uprava pristopila v letu 2021. Trenutno pripravljavec OPPN-ja pridobiva mnenja nosilcev urejanja prostora, na eni od pomladanskih sej bo gradivo predstavljeno občinskemu svetu, dokončni sprejem OPPN-ja pa se predvideva za jeseni 2022. Po sprejemu OPPN-ja bomo preverili zainteresiranost za velik doseg gledalcev po vsej Evropi. Skupaj z organizatorji smo se dogovorili, da bo cilj ene od etap pri nas, na Rakovih ravneh pod Veliko planino, in sicer 18. junija. V svet bomo poslali helikopterske posnetke Velike planine in okolice in od tega dogodka si zagotovo obetamo zelo dobro reklamo. Kamnik si prizadeva, da postane občina, prijazna kolesarjem, in tudi s tem sodelovanjem na Dirki po Sloveniji bomo to dokazali. Moramo pa seveda do dirke dokončati obnovo ceste od Kranjskega Raka do Rakovih ravni in jo asfaltirati, česar se bomo lotili takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Že dve leti smo v primežu epidemije koronavirusa, a razmere se počasi izboljšujejo. Bo letošnji občinski praznik vendarle takšen, kot je bil minula leta? Seveda. Iskreno se veselim, da bo letos počastitev občinskega praznika potekala v takem obsegu kot pred epidemijo. Priprave na dogodke, ki bodo potekali v okviru praznika, so že v teku; predstavljamo pa jih v koledarju dogodkov v tej številki Kamničan-ke. Program je bogat, želim si, da bi praznovali skupaj z občankami in občani. Kaj ob prazniku sporočate občanom? V ponos mi je, da občina Kamnik svoj praznik praznuje prav na rojstni dan generala in domoljuba Rudolfa Maistra. In prav je, da se vsako leto znova spominjamo dejanj, ki jih je naredil naš rojak za naš narod, jezik, kulturo … V želji, da se letos konča težko obdobje epidemije, vsem želim optimizma in upanja. Zavedajmo se, da imamo lepo državo in lepo občino, ki omogoča kakovostno življenje, tu živimo delavni ljudje, imamo ogromno potenciala in prizadevamo si, da bomo to razvijali še naprej. Občankam in občanom iskreno čestitam ob občinskem prazniku in jim želim, da ponosno praznujejo. Novembra letos bodo lokalne volitve. Boste znova kandidirali za župana? Da. Tudi v prihodnje želim nadaljevati začeto delo. Ogromno smo naredili, ogromno zadolžitev pa nas še čaka. Vse delamo s ciljem, da bo v Kamniku življenje lepše in boljše tako za domačine kot tudi za tiste, ki našo občino obiščejo. Delamo učinkovito in želim si, da bi to delo lahko opravljal tudi v prihodnje. V počastitev praznika Občine Kamnik vas v torek, 29. marca 2022, vljudno vabim na ob 16.30 PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK Kamnik, Glavni trg ob 17. uri PROSLAVO S POLOŽITVIJO VENCA K SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE IN ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE Kamnik, Trg talcev Slavnostni govornik bo minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin. V kulturnem programu bodo nastopili Orkester Slovenske vojske ter dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Foto: Gorazd Kavčič ob 18. uri OSREDNJO SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Dom kulture Kamnik širi proti reki ... Urejeno področje bo gotovo v ponos mestu. Je pa dejstvo, da je selitveni prirast v Kamniku negativen, saj že več kot deset let ni bilo zgrajenega večjega stanovanjskega kompleksa, posledično pa so cene nepremičnin zelo visoke, saj jih predvsem za mlajše družine in mlade primanjkuje. Dodatna stanovanja bodo v Kamnik privabila nove občane. Zelene površine bomo dodatno zagotavljali ob reki Kamniški Bistrici, priložnost je tudi na Žalah, kjer smo preko poravnave z Meščansko korporacijo Kamnik prišli do lastništva travnika, kamor bomo v prihodnje lahko umestili tudi pasje sprehajališče in druge zelene sprehajalne površine. Kaj pa trim steza na Zapricah? Območje, na katerem je trim steza nekoč že potekala, je v zasebni lasti, z lastniki zemljišč, ki živijo v tujini, potekajo dogovori glede višine najemnine. Katere cestne odseke po občini boste prenovili letos? Prenova infrastrukture ostaja ena od strateških nalog občine, saj nam vsako deževje na cestah povzroči ogromno stroškov, zato izgradnjo garažne hiše v javno-zasebnem partnerstvu ali s podelitvijo stavbne pravice. Tu bi poudaril, da moj volilni program ni osnovan na obljubah, ampak na potrebah naše občine. Štejejo dejanja, vsak projekt pa potrebuje svoj čas od ideje, umestitve v prostor in do končne realizacije. Poti so različne, cilj nam mora biti skupen, lepši in boljši Kamnik, kar pa se ne razvije čez noč. Niti ne v enem mandatu. Pobude za pokriti bazen v občini imajo že dolgo brado. Kakšne so možnosti in kakšni stroški? Olimpijski pokriti bazen je več desetletij trajajoča zgodba, polna pobud in obljub. V letošnjem letu bo občinski svet obravnaval celovit dokument o možnih rešitvah preureditve letnega bazena Pod skalco v objekt za celoletno uporabo. Ljubitelji kolesarstva in športa nasploh bomo junija lahko navijali za tekmovalce Dirke po Sloveniji, ki bodo vozili tudi po naši občini … Kje in kdaj? Kaj si obetate od tega dogodka? Kolesarska Dirka po Sloveniji je eden redkih dogodkov pri nas, ki je predvajan po Eurosportu, televizijskem programu, ki ima zares Slavnostni govornik osrednje slovesnosti, na kateri bosta podeljena dva naziva častni občan oziroma občanka in sedem priznanj Občine Kamnik, bo župan Občine Kamnik Matej Slapar. V kulturnem programu bodo nastopili Kvatropirci, Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik in ostali kamniški kulturni ustvarjalci. Rojstna hiša Rudolfa Maistra na praznik Občine Kamnik odpira svoja vrata in vljudno vabi od 10. do 18. ure k brezplačnemu ogledu stalne razstave Rudolf Maister – general, domoljub, pesnik in bibliofil ter gostujoče razstave Kärnten/Koroška (ne)deljena dežela – 100 let po plebiscitu. Počastimo in praznujmo dan Občine Kamnik skupaj. Matej Slapar, župan Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da v Dom kulture Kamnik prispete vsaj 15 minut pred začetkom osrednje slovesnosti. Slovesnost bomo izvedli v skladu s takrat veljavnimi ukrepi in navodili pristojnih institucij. 12 petek, 4. marca 2022 Program prireditev ob občinskem prazniku Spoštovane občanke, spoštovani občani, Kamničanke in Kamničani se v mesecu marcu, ob prazniku naše lokalne skupnosti, na številnih mestih spominjamo dediščine kamniškega rojaka, kulturnika in generala Rudolfa Maistra Vojanova. Ob praznovanju tako Občina Kamnik pripravlja pester program prireditev skupaj s krajevnimi skupnostmi, javnimi zavodi, kulturnimi društvi in številnimi drugimi posamezniki. Z raznovrstnimi dogodki in prireditvami pa se spominjamo Maistrovega rojstnega dne in dediščine, ki nam jo je zapustil kamniški rojak. Spominjamo se njegovega izjemnega prispevka k ohranitvi slovenskega ozemlja in severne meje. Še posebej slovesno bo ob prazniku naše občine, ki ga bomo počastili v torek, 29. marca 2022, ko bodo na Glavnem trgu ob 16.30 sprva zadoneli udarni zvoki promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik. Ob 17. uri se bo začela proslava s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra, osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik pa se bo začela ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Ta dan bo svoja vrata odprla tudi Rojstna hiša Rudolfa Maistra na Šutni, kjer si boste lahko brezplačno ogledali stalno razstavo, ki je posvečena Rudolfu Maistru in njegovim borcem. • 15. 3. ob 16. uri REZ KAMNIŠKE POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE KAMNIK, PARK EVROPA Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najbolj zahtevno opravilo. Rez potomke mariborske Stare trte, najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, sorte modra kavčina ali žametovka, bo opravil kamniški viničar Miro Sanabor in razdelil nove cepljenke. • 16. 3. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE FERDO MAYER: JEZIK BARVE KAMNIK, GALERIJA MIHA MALEŠ Likovna razstava akademskega slikarja Ferda Mayerja z naslovom Jezik barve predstavlja izbrana dela iz obsežnega opusa umetnika. Rojen Mariborčan je mnogim Kamničanom poznan kot likovni pedagog med leti 1954 in 1978, ko se je popolnoma posvetil svoji umetniški poti in pridobil status svobodnega umetnika. Kustosinja razstave je Saša Bučan. • 18. 3. ob 19. uri ZNAMENITI KAMNIČAN FRANC PIRC (1785–1880) Predavanje Bogomila Brvarja ODPRTJE RAZSTAVE LITERARNIH IN LIKOVNIH DEL NA TEMO PRED TRIDESETIMI LETI DVORANA FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA Društvo sv. Jakoba Kamnik pripravlja predavanje o znamenitem Kamničanu Francu Pircu. Franc Pirc (1785–1880) se je verjetno rodil v Kamniku. Šolal se je v Kamniku in Ljubljani, kjer je končal klasično gimnazijo, filozofijo in teologijo. Deloval je kot duhovnik in sadjar. V Ljubljani je izdal delo Krajnski vertnar v dveh delih. Leta 1835 je pod Baragovim vplivom odšel v misijone v Severno Ameriko, kjer je indijanske staroselce učil tudi sadjarstva in poljedelstva. K temu je spodbujal tudi druge misijonarje. Domov se je precej bolan vrnil leta 1873. V Severni Ameriki še zdaj ohranjajo spomin nanj. Po njem je imenovano mesto Pierz. Kamnik ga je počastil z imenom ulice. Življenje in delo pomembnega Kamničana bo predstavil Bogomil Brvar, univ. dipl. prof. matematike in fizike, specialist kriminologije, iz Podgorice pri Pečah, ki je odličen poznavalec življenja, dela in pomena Franca Pirca. Dela učenk in učencev osnovnih šol devetega nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda • 22. 3. ob 18. uri Vesel bom vašega obiska na številnih slovesnostih in prireditvah, zato vljudno vabljeni v Kamnik – Maistrovo mesto. Matej Slapar, župan Občine Kamnik Za vse prireditve velja prost vstop. Več o praznovanju občinskega praznika najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. Prireditve bomo izvedli v skladu s takrat veljavnimi navodili in priporočili pristojnih institucij. • 14. 3. ob 16. uri PREDDVERJE OBČINE KAMNIK Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij, ki združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana – odbor Kamnik, Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik Komenda in Društvo general Maister Kamnik, skupaj z Društvom Dogodek Kamnik pripravlja razstavo likovnih ter literarnih del učenk in učencev druge in tretje triade kamniških osnovnih šol, ki so sodelovali na devetem nagradnem razpisu koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij. Predstavili se bodo učenke in učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Osnovne šole Toma Brejca, Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Stranje in Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Do sredine meseca aprila bodo tako v prostorih občinske stavbe na ogled likovna in literarna dela ter pogledi in razmišljanja mladih na temo PRED TRIDESETIMI LETI. • 14. 3. ob 17. uri REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA GENERAL MAISTER KAMNIK DOM KRAJANOV ŠMARCA Na svoji redni letni skupščini Društva general Maister Kamnik bodo člani predstavili poročila o delu društva v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2022. • 15. 3. od 10. do 12. ure RAZSTAVA IGRA OB KAMNIŠKI BISTRICI POPOTNICA BOGATA BO SPOMIN IN MOČ (FRANCE BALANTIČ): OB 100. OBLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA KAMNIK, SAMOSTAN MEKINJE Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Društvo slovenskih pisateljev vas vabita, da se jim pridružitev v torek, 22. marca 2022, ob 18. uri v atriju mekinjskega samostana, Polčeva pot 10, Kamnik. Ob 100. obletnici se bomo pesnikove poezije spomnili z naslednjim programom: Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik bo zapelo več pesmi, med drugim dve uglasbeni Balantičevi pesmi, delo dr. Andreja Missona. Balantičeve in svoje pesmi bosta brala člana Društva slovenskih pisateljev Brane Senegačnik in Miklavž Komelj. Odprli bomo razstavo 17 likovnih del slovenskih umetnikov, ki so s svojo govorico poustvarili Balantičeve pesmi. Likovno razstavo bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn. • 23. 3. ob 18. uri ZGODOVINA DVORCA ZAPRICE IN NJEGOV STAVBNI RAZVOJ Muzejski večer: predavanje dr. Igorja Sapača KAMNIK, GRAD ZAPRICE Umetnostni zgodovinar in kastelolog dr. Igor Sapač, arhitekt, bo predstavil bogato stavbno zgodovino dvorca Zaprice, ko jo je mogoče slediti od začetka 14. stoletja. V sredini 16. stoletja je Jurij pl. Lamberg postavil dvorec v novi renesančni maniri. Zadnje večje predelave je dvorec doživel proti koncu 18. stoletja. Velika novost so digitalni prikazi glavnih stavbnih razvojnih faz, ki sta jih izdelala dr. Igor Sapač in mag. Sanja Špindler. Razstava otroških likovnih del Zasebnega vrtca Zarja • 24. 3. ob 10.30 PREDDVERJE DOMA KULTURE KAMNIK V galeriji Doma kulture Kamnik bo od 15. marca do 31. marca 2022 na ogled razstava likovnih del otrok Zasebnega vrtca Zarja z naslovom Igra ob Kamniški Bistrici. Navdih za ustvarjanje so otroci in pedagoški delavci našli na sprehodih in igri ob Kamniški Bistrici ter ob spoznavanju znanih Kamničanov in raziskovanju starega mestnega jedra. Razstavo si bo moč ogledati v času uradnih ur Doma kulture Kamnik, in sicer ob ponedeljkih, torkih in petkih od 10. do 12. ure ter ob sredah in četrtkih od 14. do 18. ure. SPLETNI PRENOS Učenci Osnovne šole Toma Brejca bodo skupaj z glasbeniki iz Glasbene šole Kamnik potovali po pomembnih krajih, v katerih je svoj pečat pustil Rudolf Maister. Preko glasbenih, plesnih in dramskih vložkov se bomo seznanili z razsežnostjo njegovega značaja – na eni strani ljubitelja umetnosti in na drugi odločnega generala. Dogodek si bo moč ogledati po spletnem prenosu na spletni strani Osnovne šole Toma Brejca in www. kamnik.si. MISEL PESNIKA IN ODLOČNOST GENERALA • 25. 3. ob 16. uri ODPRTJE RAZSTAVE OD MAISTRA DO OSAMOSVOJITVE KAMNIK, VOJAŠKI MUZEJ POD AVTOBUSNO POSTAJO KAMNIK Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav je, v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda, v vojaškem muzeju pod Avtobusno postajo Kamnik v okviru praznovanja praznika Občine Kamnik pripravilo razstavo z naslovom Od Maistra do osamosvojitve. Razstava prikazuje uniforme in osebno oborožitev tega obdobja. Razstava bo odprta do 4. aprila 2022, vsak dan od 16. do 19. ure, za organizirane skupine pa se je treba prijaviti na telefon 041/510-369. • 26. 3. ob 8.30 ODPRTO VETERANSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO PALOVČE, LOVSKI DOM Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda, v sodelovanju z Veteranskim strelskim društvom Kamnik, v spomin na delovanje Manevrske strukture narodne zaščite in v čast občini Kamnik ob njenem prazniku prireja 17. odprto tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za prehodni pokal. Najboljšim strelcem bodo podeljeni pokali in medalje, prvouvrščeni ekipi pa prehodni pokal Občine Kamnik. • 26. 3. ob 10. uri 26. GORSKI TEK K SVETEMU PRIMOŽU STAHOVICA, DOM KRAJANOV NA VEGRADU Klub gorskih tekačev Papež organizira že 26. tradicionalni gorski tek k cerkvici sv. Primoža. Tek pomeni odprtje Tekaškega pokala Občine Kamnik za leto 2022 in je tudi tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih oziroma državno prvenstvo za gorske teke mladih. Razglasitev rezultatov bo ob 12. uri pri cerkvici sv. Primoža. • 26. 3. ob 10.30 NA NAŠI ŠOLI POMLAD JE V ZRAKU! KAMNIK, OSNOVNA ŠOLA 27. JULIJ KAMNIK S pesmicami in recitali bodo učenci klicali pomlad in se hkrati priklonili našemu Kamničanu generalu Rudolfu Maistru. Šola pristopa tudi k projektu Čebelarske zveze Slovenije z naslovom Dan sajenja medovitih rastlin. S posaditvijo sadnega drevesa v šolskem parku želimo spodbuditi občane k zavedanju, da se narava ohranja z opraševanjem žuželk in da so za njihov obstoj potrebne medovite rastline v našem okolju. • 28. 3. ob 17. uri PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Tradicionalna Maistrova podoknica v organizaciji članov DKD Solidarnost Kamnik. • 29. 3. od 10. do 18. ure DAN ODPRTIH VRAT ROJSTNE HIŠE RUDOLFA MAISTRA ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Rojstna hiša Rudolfa Maistra na praznik Občine Kamnik odpira svoja vrata in vljudno vabi k brezplačnemu ogledu stalne razstave Rudolf Maister – general, domoljub, pesnik in bibliofil ter gostujoče razstave Kärnten/Koroška (ne)deljena dežela – 100 let po plebiscitu. • 29. 3. ob 11. uri KRATKA SPOMINSKA SLOVESNOST KAMNIK, PRED GIMNAZIJO IN SREDNJO ŠOLO RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Društvo General Maister Kamnik skupaj z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maister Kamnik pripravlja kratko spominsko slovesnost pri doprsnem kipu generala Maistra. V kulturnem programu bodo sodelovale dijakinje in dijaki kamniške srednje šole. • 29. 3. ob 16.30 PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK KAMNIK, GLAVNI TRG Udarni ritmi tradicionalnega nastopa Mestne godbe Kamnik bodo naznanili osrednje slovesnosti ob prazniku Občine Kamnik. 13 petek, 4. marca 2022 • 29. 3. ob 17. uri PROSLAVA S POLOŽITVIJO VENCA K SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE IN ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE KAMNIK, TRG TALCEV Položitev cvetja k spomeniku Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo. Slavnostni govor­ nik bo minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin, v kulturnem programu bodo sodelovali Orkester Slo­ venske vojske in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Mai­ stra Kamnik. • 29. 3. ob 18. uri OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK DOM KULTURE KAMNIK Slavnostni govornik osrednje slovesnosti, na kateri bosta po­ deljena dva naziva častni občan oziroma občanka in sedem priznanj Občine Kamnik, bo župan Občine Kamnik Matej Sla­ par. V kulturnem programu bodo nastopili Kvatropirci, Prvo slovensko društvo LIRA Kamnik in ostali kamniški kulturni ustvarjalci. • 30. 3. ob 18. uri VODSTVO PO NOVI GOSTUJOČI RAZSTAVI KÄRNTEN/KOROŠKA (NE)DELJENA DEŽELA – 100 LET PO PLEBISCITU KAMNIK, ZASEBNI VRTEC PETER PAN Počutimo se, kot bi šele včeraj pripravljali prostore našega vrt­ ca, pa vendar so naši prvi varovanci že mladostniki. Praznuje­ mo namreč že 15. obletnico delovanja. Obeležili jo bomo z ve­ selimi otroškimi nastopi in s fotografskimi utrinki. • 5. 4. ob 10. uri • 8. 4. ob 11. uri 10. OBLETNICA DELOVANJA DNEVNEGA CENTRA ŠTACJON KAMNIK, PRI OSNOVNI ŠOLI MARIJE VERE • 5. 4. ob 17. uri ŠPITALIČ, PRI SANIRANEM PLAZU ODPRTA AVLA Večer dijaške poezije SPOMINSKA MAŠA ZA POKOJNE PROFESORJE, DIJAKE TER USLUŽBENCE GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK KAMNIK, CERKEV FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA Gimnazija Kamnik, ustanovljena 1949. leta, je bila desetletja gonilo in vodilo kulturnega življenja v Kamniku. S širitvijo de­ javnosti in programov v Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Ma­ istra Kamnik je kamniška srednja šola danes ena osrednjih iz­ obraževalnih ustanov v Sloveniji. Mnogo izjemnih ljudi, pove­ zanih z njo, profesoric, profesorjev, nekdanjih dijakinj in dija­ kov ter sodelavk in sodelavcev je že odšlo. S spominsko mašo v cerkvi Frančiškanskega samostana se bomo spomnili prav njih. ODPRTJE ATLETSKE STEZE IN SKOKA V DALJINO ODPRTJE SANIRANEGA PLAZU NA OBČINSKI CESTI ŠPITALIČ–DOLINA • 30. 3. ob 19. uri • 31. 3. ob 18.30 PRAZNOVANJE 15-LETNICE DELOVANJA VRTCA KAMNIK, KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju - Štac­ jon, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Osrednja Slove­ nija – vzhod, enota Kamnik, je leta 2012 nastal kot odgovor na potrebe oseb s težavami v duševnem zdravju v lokalni skup­ nosti. Dnevni center Štacjon v letošnjem letu praznuje 10. obletnico uspešnega in nepogrešljivega delovanja programa v lokalni skupnosti. Delovanje programa bomo obeležili z gosti s področja socialnega varstva, zdravstva, nevladnih organiza­ cij in lokalne skupnosti. ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Avtorji razstave so civilna iniciativa SKUP, Klub slovenskih štu­ dentk in študentov na Koroškem ter likovni umetnik Karel Vouk. Po razstavi, ki nazorno, z besedo in sliko, pripoveduje o nekdanjem in današnjem življenju slovenske narodne skup­ nosti na Koroškem, vas bosta vodila Sonja Kert Wakounig in Rudi Vouk, koordinatorka je Alenka Juvan. AVLA GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik vabi na ve­ čer prepleta besede, glasbe in giba mladih ustvarjalcev. Pred­ stavljene bodo avtorske pesmi in glasba, priredbe in poustvar­ janja skozi čutenje mladostnikov. • 7. 4. ob 10. uri uredila preplastitev hodnika za pešce na območju avtobusnih postajališč. Poleg izgradnje pločnika in preplastitve so se op­ ravila še gradbena dela za javno razsvetljavo ter uredilo od­ vodnjavanje. Obenem se je lani v Krajevni skupnosti Volčji Po­ tok uredil oziroma saniral tudi most na lokalni cesti Volčji Po­ tok–Rudnik pri Radomljah. V okviru sanacije se je uredil pre­ pust, namestila se je nova zaščitna JVO ograja in uredila stru­ ga potoka. V poletnih mesecih leta 2021 se je začela ena od zahtevnejših sanacij zemeljskih plazov v naši občini. Gradnja je zajemala izgradnjo dveh kamnitih zidov v dolžini 26,5 metra in 10,60 metra ter pilotne stene v dolžini 29,60 metra. Uredilo se je od­ vodnjavanje na vseh treh odsekih občinske ceste, za izgradnjo pilotne stene je bilo treba izvrtati 30 pilotov globine 6,5–9,5 metra. V času gradnje smo poskrbeli za prenos znanja na štu­ dente geologije, ki so si pod vodstvom profesorja ogledali delo na gradbišču. • 6. 4. ob 17. uri Občina Kamnik je v letu 2021 pristopila k obnovi atletske steze in skoka v daljino ob Osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Steza je del športnega parka ob osnovni šoli, kjer je poleg atletske steze urejeno tudi košarkarsko igrišče, igrišče za nogomet ter otroško igrišče z igrali. Steza je bila zgrajena leta 2004 in je bila potrebna temeljite prenove. Podlaga je po prenovi iz umetne mase. Dolžina kroga je 250 metrov z dvema progama širine 122 centimetrov (skladno s standardom). Na ravninskem delu je tekališče v dolžini 100 metrov, kjer so urejene štiri proge. Atlet­ ska steza se uporablja vsakodnevno pri pouku športa, v času rekreativnega odmora in podaljšanega bivanja. V dopoldan­ skem času občasno atletsko stezo uporabljajo tudi otroci iz sosednjega vrtca Antona Medveda. Celotno območje športne­ ga parka je odprtega tipa, kar pomeni, da ga v času izven pou­ ka uporabljajo vsi občani Kamnika. Ob odprtju bodo za krajši kulturni program poskrbeli učenci Osnovne šole Marije Vere. • 8. 4. od 18. ure dalje in 9. 4. od 8. ure dalje MAISTROV MALONOGOMETNI TURNIR KAMNIK, ŠPORTNA DVORANA KAMNIK Vljudno vabljeni na ogled nogometnih tekem Maistrovega malonogometnega turnirja, ki bo potekal v Športni dvorani Kamnik, in sicer v organizaciji Ambrož Teama. Tekmovalci, med njimi tudi profesionalni športniki, se bodo pomerili v tako imenovanem futsalu. V okviru turnirja bo organizirana tudi revijalna dobrodelna tekma. ODPRTJE OSREDNJEGA PARKA V ŠMARCI • 9. 4. ob 8. uri ŠMARCA, PRED KRAJEVNIM DOMOM ŠMARCA TRADICIONALNI 17. MAISTROV POHOD KAMNIK, TRG TALCEV Društvo general Maister Kamnik ob občinskem prazniku or­ ganizira tradicionalni pohod po točkah, ki so v občini Kamnik povezane z Rudolfom Maistrom. Start in cilj sta pri spomeni­ ku generala Rudolfa Maistra na trgu talcev, pohod pa poteka mimo Maistrove rojstne hiše, Gimnazije in srednje šole Rudol­ fa Maistra Kamnik, na Špico in nazaj v Kamnik. Pohod vodijo izkušeni planinski vodniki Planinskega društva Kamnik in čla­ ni Društva general Maister Kamnik. • 4. 4. ob 17. uri ODPRTJE PLOČNIKA V VOLČJEM POTOKU IN SANIRANEGA MOSTU NA LOKALNI CESTI VOLČJI POTOK–RUDNIK PRI RADOMLJAH • 9. 4. ob 10. uri VOLJČI POTOK, PRI UVOZU V VRTNI CENTER ARBORETUM VOLČJI POTOK Občina Kamnik je v lanskem letu uredila izgradnjo pločnika v Volčjem Potoku, in sicer od prodajnega centra do para avto­ busnih postaj v dolžini 495 metrov. V sklopu ureditve površin za pešce se je izvedla izgradnja nadvišanega prehoda za pešce med avtobusnima postajališčema, izvedel se je prehod za pešce na lokalni cesti v bližini uvoza do prodajnega centra in DAN ODPRTIH VRAT SVETOVALNE PISARNE ZA STAREJŠE Občina Kamnik je v lanskem letu v okviru ureditve osrednjega parka v Šmarci celovito prenovila območje z novimi pohodni­ mi površinami, prostorom za počitek in novo ozelenitvi­ jo. Okoli dominantne vaške lipe na novo razporejeni polkrožni betonski elementi s tlorisnim prikazom mlinskega kolesa, skupaj s pohodnimi ploščami v obliki toka mlinščice, na mini­ malističen način ponazarjajo zgodovinske vsebine, povezane tako z nastankom kot kasneje s samim gospodarskim razvo­ jem kraja. Spominski zidec, umeščen v osrednji del parka, je na eni strani opremljen z informativno izobraževalno tablo, ki ta obvodni svet zelene osi Kamniške Bistrice ponazarja z ar­ hivskimi dokumenti in fotografijami, medtem ko so na drugi strani na spominskih ploščah poimensko predstavljeni znani Šmarčani, ki so s svojim delovanjem, ustvarjalnostjo in ugle­ dom zaznamovali zgodovino Šmarce. KAMNIK, TOMŠIČEVA ULICA 23 Dan odprtih vrat svetovalne pisarne za starejše bo potekal pod naslovom Socialne mreže v času COVID-a. Predstavili se bodo posamezni prostovoljci in prostovoljske skupine Zavoda Oreli, ki bodo spregovorili o svojih izkušnjah pri delu s starejši­ mi. Gre za znanja ohranitve socialnih mrež, ki so bile zaradi pandemije in strahu pred fizičnimi kontakti okrnjene. Stike in klepete smo uspešno prenesli v digitalno okolje, pri tem pa so se tako starejši kot prostovoljci morali naučiti novih načinov komunikacije – digitalni svet. Fizična pomoč je ostala nespre­ menjena, s tem da so se prostovoljci in starejši morali naučiti brezstičnih stikov – z maskami in v razdalji dveh metrov. Lah­ ko se boste vpisali na izobraževanje za prostovoljno delo in nato pomagali najbolj pomoči potrebnim. Na srečanju boste prepoznali naše delo vzgoje za pozitivne vrednote, predvsem spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov, spoštljive komuni­ kacije in promocijo prostovoljnega dela za vse generacije. Ob 10. uri bodo pripravili krajšo kulturno slovesnost in tako pove­ zovali lokalno skupnost ter praznovali rojstni dan kamniškega rojaka Rudolfa Maistra. 14 petek, 4. marca 2022 Nagrajenci Občine Kamnik Župan Matej Slapar se bo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku s priznanji Občine Kamnik zahvalil devetim zaslužnim občanom, med njimi sta dva častna občana. Častna občanka: DR. MARJETA HUMAR Občinski svet Občine Kamnik podeljuje dr. Marjeti Humar naziv častna občanka Občine Kamnik za odločilen prispevek k demokratizaciji na Kamniškem ter ohranjanje spominov na obdobje osamosvajanja Slovenije, za spodbujanje narodne zavesti in utrjevanje domoljubja, spodbujanje raziskovanja zgodovine in sedanjosti ter naravnih danosti kamniške občine, posebej s trinajstimi zvezki Kamniškega zbornika, za delovanje na področju kulture ter za življenjsko delo na področju slovaropisja in jezikoslovja. Kamniškem, s Kamfestom. Dr. Marjeta Humar je v zadnjih tridesetih letih kot članica Kulturnega društva dr. Franceta Steleta sodelovala pri organizaciji mestnih miklavževanj in pri pripravi iger v letnem gledališču v Tunjicah. V mestno kulturno dogajanje je vključena tudi kot predsednica sveta Javnega zavoda za kulturo Kamnik, prej Javnega zavoda Mekinjski samostan. Leta 2008 je prejela zlato priznanje Občine Kamnik za prispevek k demokratizaciji na Kamniškem in zasluge za ponovno oživitev Kamniškega zbornika, 2017 pa priznanje Maks Fabiani Društva urbanistov Slovenije. Častni občan: ANTON TONE SMOLNIKAR Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Antonu Tonetu Smolnikarju naziv častni občan Občine Kamnik za življenjsko delo na področju novinarstva, poročanja o kamniških uspehih, za zagon kamniške lokalne samouprave in štiri mandate županovanja. Zlato priznanje: DUŠKO PAPEŽ Dr. Marjeta Humar / Foto: Gorazd Kavčič Dr. Marjeta Humar se je rodila leta 1946 v Kamniku. Med študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani (primerjalna književnost in slovenski jezik s književnostjo) si je ustvarila družino in poučevala na osnovni šoli. Po diplomi leta 1973 je postala asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je kot strokovna sodelavka s specializacijo in vodja Sekcije za terminološke slovarje leta 2006 dočakala formalno upokojitev, a kot zunanja sodelavka slovarje še vedno ureja. Ob delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika je spoznala temeljne koncepte modernega slovaropisja, ki jih je kot urednica, sourednica in soavtorica v naslednjih letih uveljavila v terminoloških slovarjih z najrazličnejših področij. Leta 2013 je doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru z disertacijo Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev. Slovaropisno delo je z referati predstavljala na domačih in mednarodnih konferencah, v Ljubljani pa vodila štiri jezikoslovne simpozije. Pomembni jezikoslovni temi dr. Marjete Humar sta tudi javna raba slovenščine in jezikovna politika. Več let je imela v Kamniškem občanu stalno rubriko Za kulturo jezika. Po demokratizaciji se je leta 1990 vključila v družbenopolitično življenje. Bila je članica skupščine Občine Kamnik in kasneje občinskega sveta ter različnih komisij, kjer je bila s svojim delom prepoznavna. V času poldrugo desetletje trajajočega intenzivnega političnega angažmaja se je kot občinska svetnica ukvarjala zlasti z družbenimi dejavnostmi. Leta 1996 je prevzela uredništvo Kamniškega zbornika in do sedaj uredila trinajst izdaj. Da bi se zavedali svojih korenin, je dr. Marjeta Humar pripravila simpozije in zbornike o pomembnih Kamničanih Francu Mihaelu Paglavcu, Juriju Japlju in Francetu Tomšiču, bila je sourednica zbornikov Demos na Kamniškem, Čas počasi briše in Prelomna leta. Sodelovala je pri izdaji dela Rezbar Maks Bergant – Življenje, posvečeno lepoti/Woodcarver Maks Bergant – A Life dedicated to Beauty in prenovljeni izdaji dela Sv. Primož nad Kamnikom. Zelo pomemben je delež dr. Marjete Humar pri vsebinski zasnovi in izvedbi spominskih večerov v Repanškovi galeriji na Rudniku pri Radomljah: 2013 Francetu Balantiču, 2015 Karlu Destovniku Kajuhu, 2017 Ivanu Hribovšku, 2019 Vladimirju Kavčiču in 2021 Edvardu Kocbeku. Dr. Marjeta Humar že dvanajst let pripravlja scenarije za slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jih skupaj z Občino Kamnik organizira Demos na Kamniškem. Pomembno delo opravlja kot predsednica Društva sv. Jakoba, ustanovljenega leta 2007. Društvo prireja različne dogodke, pomembna je splošna aktualnost, poseben poudarek pa je na znamenitih Kamničanih. Programsko sodeluje zlasti s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, s Frančiškanskim samostanom, kjer ima društvo domicil, z Demosom na S sprostitvijo novih zazidljivih območij se je povečevalo število prebivalcev, rasle so zahteve staršev po mestih v vrtcih. Sneguljčica, Kamenček, Zarja in številni obnovljeni vrtci kljub temu niso rešili vseh težav. Zrasle so nove šole in telovadnice: v Šmartnem v Tuhinju, v Stranjah, na Duplici. Ogromno sredstev je bilo brez zadolževanja vloženih v druge, starejše objekte, ob koncu županovanja v letu 2010 se je v skladu za šole nabralo šest milijonov evrov za gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Naraščale pa so tudi okoljevarstvene težave: kdo se še spominja, kdaj bila zgrajena kanalizacija v Podgorju, Šmarci, Godiču, Stahovici, Stranjah, Nevljah ... Gre za več kot 50 kilometrov vodov, kjer so istočasno poskušali obnavljati tudi vodovode, javno razsvetljavo, ceste. V prvem mandatu je bilo treba porušiti več kot sto let star železni most čez Kamniško Bistrico in zgraditi novega betonskega, izvedena je bila štiripasovnica od Šolske do Maistrove ulice, danes pa si prav tako težko predstavljamo promet brez 4,2 milijona evrov težke naložbe v izgradnjo povezovalne ceste od pošte na Bakovniku proti obvoznici. Ob vseh teh projektih pa niso bile zanemarjene niti številne ceste v najbolj odročnih predelih občine, izvedena pa je bila tudi plinska napeljava v dolžini 55 kilometrov, kar pomembno prispeva k čistejšemu zraku v naši občini. Anton Tone Smolnikar je že kot novinar znal prisluhniti športnikom in o njihovih dosežkih poročal v medijih. Njihove želje in potrebe je razumel tudi kot župan; po sedmih letih je kot predsednik Odbojkarskega kluba Kamnik naše odbojkarje pripeljal do prvega naslova državnih in pokalnih prvakov. Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Dušku Papežu zlato priznanje Občine Kamnik za izjemno delo na področju športa, podjetništva in donatorstva ter delo v občinskih organih. Anton Tone Smolnikar / Foto: Gorazd Kavčič Anton Tone Smolnikar se je pred triinsedemdesetimi leti rodil v Kamniku, kjer kot upokojenec živi še danes. Sam pravi, da tu rad živi, saj je rodnemu mestu namenil veliko življenjske energije. Kot mladinec je bil izvoljen v občinsko skupščino in bil tako najmlajši odbornik v nekdanji državi, bil uspešen župan ene največjih slovenskih občin, v letu 2022 pa končuje drugi mandat v Občinskem svetu Občine Kamnik, kar pomeni, da je kar tri desetletja preživel v občinskih klopeh. Po prvih lokalnih volitvah se je leta 1995 samozavestno in poln energije lotil zahtevnega dela izgradnje lokalne uprave v popolnoma novih pravnih okvirih. S sprejemanjem novih odlokov in drugih splošnih aktov je moral kot župan s sodelavkami in sodelavci ter 31 svetnicami in svetniki Občino pravzaprav postaviti na novo. Kot neprofesionalni župan je bil še vedno zaposlen kot novinar TV Slovenija, kjer je v petindvajsetih letih pridobil veliko izkušenj tudi s področja lokalne zakonodaje. Njegova naloga je bilo tudi spremljanje dogajanja v tedanji republiški skupščini, poročanje o sprejemanju državnega proračuna in drugih, predvsem gospodarskih vsebinah. Številne izkušnje si je nabiral s potovanji v tujini, kot župan je bil šest let član slovenske delegacije v Odboru regij pri Evropskem parlamentu. Tako je v slovenski in kamniški prostor vključil marsikatera spoznanja in rešitve ter hkrati pripomogel k promociji, prepoznavnosti in povezovanju Kamnika. Občina Kamnik je kot prva v Sloveniji prejela častno evropsko zastavo za krepitev ideje o skupnem evropskem prostoru ter zlato in srebrno nagrado v evropskem tekmovanju Entente Florale. Po prvem mandatu, ko se je 1999. leta del občine Kamnik odcepil v občino Komenda, so prihajali novi izzivi. Zakonodaja je postajala zahtevnejša, velik izziv pa so bila predvsem pravila pri pripravi projektov za črpanje evropskih sredstev. Kot pravi, je po tridesetih letih težko zapustil delo na TV Slovenija, a se je z veseljem lotil občinskih izzivov. Bil je »ljudski« župan, saj je znal prisluhniti ljudem, razumeti njihove želje in zahteve, a kljub temu ne gre pozabiti njegovih odgovorov: »Vsega se ne da naenkrat.« Neprestano je zagovarjal celovit in enakopraven razvoj občine v realnih okvirih in možnostih. Duško Papež / Foto: Gorazd Kavčič Duško Papež je Kamničan, znan kot direktor uspešnega družinskega podjetja s petintridesetletno tradicijo, poznan tudi kot športni funkcionar, organizator ekstremnih mednarodnih tekov, občinski svetnik in dobrotnik. S prizadevnim in uspešnim delom v svojem podjetju, pridnimi rokami, strokovnostjo in z jasno vizijo je zgradil vzorno in uspešno družinsko podjetje, poznano doma in v tujini, ki daje kruh desetim zaposlenim. Že v mladosti je veliko časa posvečal športu kot tekač, kasneje kot voznik avtokrosa, sedaj je tudi velik ljubitelj starodobnih vozil. Ob trdem delu v podjetju je redno zahajal v gore in leta 2001 ustanovil Klub gorskih tekačev Papež. Za mlade in stare, da bi zdravo preživljali prosti čas v naravi. S poštenim in trdim delom je klub v dvajsetih letih prerasel v društvo, spoštovano doma in v tujini. Klub se z izjemnimi dosežki atletov na lokalnem, državnem in mednarodnem nivoju ponaša s prestižnimi naslovi svetovnega razreda. Številne družine in mladi so našli svoj nov življenjski slog v teku. Duško Papež je tudi nadvse uspešen organizator mednarodnih tekem v gorskih tekih, ki so dosegli najvišji nivo. Tekme, ki so pomenile nadstandard tudi v spremljajočih prireditvah (filmi, himne, razstave, natečaji), so poznane po srčnosti, prijaznosti, domačnosti. Ena izmed njih je tek na 2558 m visoki Grintovec, znan kot tek ekstremov, poznan doma in v svetu kot pokalna tekma, državno prvenstvo in tekma za svetovni pokal. V dvajsetletni 15 petek, 4. marca 2022 zgodovini se je iz zanesenjaškega izziva razvil v vrhunski mednarodni tek, ki slovi po odlični organizaciji, množični udeležbi in močni konkurenci. Prireditev, ki je bila praznik cele bistriške doline in občine, saj je povezovala več kot dvesto pomočnikov, prijateljev in ljubiteljev teka, se je leta 2019 zaključila. Duško Papež je po težki bolezni leta 2010 organiziral 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino. Okoli 700 tekačev in spremljevalcev je bivalo v Kamniku in sosednjih občinah. Leta 2017 pa je organiziral 16. evropsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 421 tekačev iz šestindvajsetih držav ter več tisoč navijačev in spremljevalcev. Prejel je veliko priznanj za odlično organizacijo tako tekačev kot Atletske zveze Slovenije ter evropske in svetovne zveze. Organizacija obeh prvenstev je bila tridnevni spektakel: od sprejema reprezentanc, otvoritvene slovesnosti, ogleda proge, tekme, zaključne slovesnosti s podelitvijo medalj. Pod taktirko Duška Papeža se je izkazala srčna in predana ekipa 400 prostovoljcev. Ti so z zavzetostjo, strokovnostjo in odgovornostjo izpeljali organizacijsko najtežjo atletsko prireditev v Sloveniji, o čemer pričata tudi dokumentarna filma. Odlično izpeljane prireditve, ki bodo z zlatimi črkami zapisane v zgodovino, so prerasle v gorsko-tekaški praznik cele doline in sveta. Duško Papež je z vrhunsko organizacijo skupaj z družino, prostovoljci, tekači in sponzorji dokazal, da je tekma na najvišjem nivoju lahko poštena in srčna. Častno in športno je ponesel ime Kamnika, Velike planine in Grintovca širom sveta. Sam pravi: »Naš največji skupni uspeh je poštenost, srčnost, strokovnost in sodelovanje.« Tako vrhunsko organizacijo prireditev zmore samo nekdo, ki ima velik posluh za sočloveka, skupnost, šport. Srčnost, znanje, odgovornost, vztrajnost, povezovanje, človečnost so vrednote, ki jih izžareva delo Duška Papeža in jih spoštujemo. Vrhunska organizacija mednarodnih prireditev pomeni velik turistični potencial za Občino Kamnik, kjer je deloval tudi kot predsednik Športne zveze občine Kamnik. Združevalno sodeluje tudi v Tekaškem pokalu Občine Kamnik in Zimski ligi k sv. Primožu. Tek k sv. Primožu sodi v sklop prireditev v počastitev občinskega praznika. Od leta 2017 je tudi predsednik Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Leta 2014 je ustanovil Listo Dušana Papeža. Kot svetnik uspešno, povezovalno in ustvarjalno deluje v občinskem svetu. Kot predsednik Strokovne komisije za ohranjanje in razvoj Velike planine ter kot predsednik Skupščine družbe Velika planina, d. o. o., aktivno rešuje problematiko Velike planine, katere velik ljubitelj je. Deluje za dobro vseh občanov s sloganom: »Dobro je, kar združuje.« Verjame v ljudi, verjame v dobro, ker je dobro v njem. Predvsem pa je človek, ki je vedno pripravljen pomagati, velik dobrotnik, humanist in altruist. Zlato priznanje: BOJAN POLLAK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Bojanu Pollaku zlato priznanje Občine Kamnik za uspehe na področju alpinizma. V svoji dolgoletni planinski dejavnosti je deloval v matičnem Planinskem društvu Kamnik, kjer je član od leta 1955, pri Planinski zvezi Slovenije, v Združenju gorskih vodnikov Slovenije in Društvu Gorska reševalna služba Kamnik. Specializiral se je za usposabljanje vodnikov Planinske zveze Slovenije, kjer je sooblikoval politiko vodništva, tako prostovoljnega kot poklicnega. Poleg rednega sodelovanja v alpinistični šoli, kjer sta bila med drugim njegova »učenca« Marko Prezelj in Tomaž Humar, dolga leta deluje na celi vrsti tečajev in seminarjev za vodnike kot tudi tečajev varnejše hoje v planine v okviru Planinskega društva Kamnik. Kar osemkrat je kot vodja tečaja ali inštruktor sodeloval pri izobraževanju vodnikov nepalske planinske organizacije v šoli Aleša Kunaverja v nepalskem Manangu. Bojan Pollak je eden tistih, ki je že pred desetletji ponesel ime mesta Kamnik v svet, pri čemer še posebej izstopa njegovo pogumno reševanje ob tragični nesreči leta 1979 na Mount Everestu. Bojan Pollak je deloval tudi na drugih področjih, med drugim kot tabornik, kjer je bil konec leta 1959 soustanovitelj Roda bistriških gamsov Kamnik. Bil je tekmovalec Judo kluba Kamnik v srednji kategoriji in osvojil nekaj visokih mest na tekmovanjih, kot funkcionar je deloval tudi na področju kamniške športne organizacije. Področij delovanja Bojana Pollaka je še več, med drugim v civilni zaščiti, v okviru občine na različnih področjih, poleg tega pa je tudi dolgoletni krvodajalec. Posebno področje Bojana Pollaka je publicistika. Izkazal se je na področju kulturno­vzgojne dejavnosti. Poleg vrste člankov v Planinskem vestniku je avtor, soavtor, urednik ali sodelavec pri več publikacijah: plezalnih vodnikih Korošica, Kamniška Bistrica, Slovenske stene, Repov kot in Kamniška Bela, knjigah Kangbačen, Na vrh sveta, Mount Everest, Na vrhovih sveta, Proti vrhovom, Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, Planinski terminološki slovar, Velika planina v odsevu časa in drugih ter knjižice Hribovske popevke, učbenikov Alpinistična šola, Osnove gibanja v gorah in planinah, Planinska šola, Osnove tehnike vodenja, Vodniški učbenik, Mentor planinske skupine in več učbenikov slovenske šole za nepalske gorske vodnike, pesmarice Zavriskaj in zapoj, vodnikov Naravne znamenitosti KamniškoSavinjskih Alp na kamniškem območju, Zimski vzponi, Kamniška Bistrica. V Kamniškem zborniku je objavljal članke o uspehih kamniških plezalcev in zgodovini kamniškega alpinizma, v občinskem glasilu Kamniški občan pa je vrsto let pisal članke o planinstvu. Pri vsaki od navedenih dejavnosti je bil izredno temeljit in dosleden in zato vedno med glavnimi zaslužnimi za dosežene cilje. Bojan Pollak je prejemnik vrste priznanj Planinskega društva Kamnik, Planinske zveze Slovenije, Društva Gorska reševalna služba Kamnik in Gorske reševalne zveze Slovenije, športnih organizacij in Občine Kamnik. Ima najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije: svečano listino. Je zaslužni in častni vodnik Planinske zveze Slovenije, častni član Društva Gorska reševalna služba Kamnik in veteran društva, častni član Planinskega društva Kamnik. Leta 2016 je prejel državno priznanje medalja za zasluge. Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Tomažu Plahutniku srebrno priznanje Občine Kamnik za ugleden poustvarjalni opus, ki povezuje tradicijo z vrhunsko umetniško kakovostjo, in za vzoren pedagoški prispevek k ohranjanju in strokovnemu razvoju citrarstva v domačem kamniškem prostoru, odmevno tako drugod po Sloveniji kot širše v zamejstvu in tujini. Mihael Babnik je že več kot petdeset let zvest poslanstvu predajanja znanja. Sprva kot dolgoletni učitelj ter mentor zgodovine in geografije na Osnovni šoli Stranje, na kamniški gimnaziji, na večerni šoli in kasneje na Osnovni šoli Toma Brejca, kjer je služboval kar trideset let. Hkrati je kot velik ljubitelj gora v sklopu planinskega krožka svoje učenke in učence vodil na izlete v bližnje Kamniško-Savinjske Alpe in organiziral številne ekskurzije ter izlete ob zaključku šolskega leta. Mihael Babnik / Foto: Gorazd Kavčič Tomaž Plahutnik / Foto: Gorazd Kavčič Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Mihaelu Babniku srebrno priznanje Občine Kamnik za doprinos k turistični in kulturni prepoznavnosti občine ter stalno pripravljenost za predajanje znanja. Kamničan Bojan Pollak je skorajda vse življenje posvetil goram in alpinizmu. Z alpinizmom se je začel ukvarjati leta 1966 v Zagrebu, kjer je študiral, pozneje pa kot dolgoletni član kamniškega Alpinističnega odseka. Sedaj sodi med osrednje slovenske plezalske osebnosti. Plezal je v Sloveniji in vseh republikah bivše Jugoslavije, v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji, na Poljskem, v Kirgiziji in Nepalu. Do konca lanskega leta je opravil neverjetnih 2520 alpinističnih tur, kamor štejemo plezalne vzpone, pristope na vrhove, ledne slapove in turne smuke, od tega okoli 130 prvenstvenih. Bil je član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav: na Kangbačen leta 1974, na Makalu leta 1975 in na Sagarmato (Mount Everest) leta 1979. V okviru enotne kategorizacije jugoslovanskih športnikov, katere glavni in ključni avtor je bil, je petkrat dosegel republiški razred, štirikrat zvezni razred, trikrat mednarodni razred in enkrat razred zaslužnega športnika Jugoslavije. Zase pravi, da pleza iz čistega veselja. Srebrno priznanje: TOMAŽ PLAHUTNIK Kamničan Tomaž Plahutnik je v Sloveniji med najvidnejšimi glasbeniki, zaslužnimi, da so se citre kot tradicionalno ljudsko glasbilo uveljavile tudi na koncertnih odrih. To že domala štiri desetletja izpričuje doma in na tujem prepoznaven interpret, solist in član različnih zasedb, zoreč v stremljenjih in izvedbah od ljubiteljskih zajemanj iz spoštljive dediščine do umetniških nadgradenj z imperativom akademske odličnosti. Tomaža Plahutnika se je glasbena iskra dotaknila že v otroštvu ob domačem družinskem petju. Zaznavnejša je postajala ob poslušanju radijskih oddaj in gramofonskih plošč z ljudsko glasbo, kjer so njegovo slušno pozornost posebej pritegnile citre. Ubrano, nezgrešljivo značilno strunsko večglasje je postajalo vse bolj mikavno, da se z njim seznani – in morda preizkusi – tudi sam ... če bo le kdaj možnost ... Ta je počakala do mladeniških let, ko je bil Tomaž že v učni dobi za poklic kovinarja. Ob neugasli želji naučiti se igranja koncertnih citer ga je v šolo vzel domžalski citrarski učitelj Stane Modec, Tomaž pa je obenem obiskoval tudi pouk teorije in trobente na kamniški glasbeni šoli. Citer tedaj v uradnem predmetniku ni bilo: na povabilo ravnatelja Franca Lipičnika je čez Srebrno priznanje: MIHAEL BABNIK Bojan Pollak / Foto: Gorazd Kavčič Pred tridesetimi leti je veliko veselje in strast, predvsem pa stalno pripravljenost za tovrstno delo našel v delu turističnega vodnika. Prvo licenco za lokalnega turističnega vodnika mu je leta 2004 podelila takratna Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. Leta 2009 je v organizaciji Razvojnega centra Srca Slovenije pridobil še vodniško licenco za območje občin Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert, Šmartno pri Litiji in Trzin. Dragocene pedagoške izkušnje in široko znanje o lokalni geografiji, etnologiji, umetnostni zgodovini in še zlasti zgodovini vsakdanjega življenja vneto in slikovito predaja prav vsaki skupini obiskovalcev, turistov, protokolarnih gostov Občine Kamnik, novinarskim ekipam in ostalim skupinam, ki so si za svoj oddih, strokovno ekskurzijo ali pa zgolj kratek potep izbrale Kamnik, Veliko planino, Kamniško Bistrico ali druge čudovite kotičke kamniške občine. Mihael Babnik kot lokalni turistični vodnik aktivno sodeluje z mnogimi turističnimi ponudniki v občini. Z Zavodom za turizem in šport Kamnik sodeluje na področju usposabljanja in dodatnega izobraževanja za turistične vodnike, pripravi promocijskih vsebin za destinacijo Kamnik in kot recenzent pri strokovnih vsebinah za različna gradiva o mestu Kamnik in okolici. Vedno pritegne pozornost navzočih z razlago svojih spominov, zgodb, širokim znanjem o krajevni geografiji in zgodovinskih dejstvih. Skupinam, ki jih vodi, zelo jasno sestavi program vodenja, poudarjene vsebine in rdečo nit vodenja ter prilagodi zahtevnost vodenja glede na vrsto skupine. Z Zavodom za turizem in šport Kamnik večkrat soorganizira brezplačno vodenje po Kamniku oziroma okolici, še zlasti ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov in svetovnem dnevu turizma. Velikokrat vodenje skupine opravi prostovoljno in brezplačno, a zato nič manj strokovno in srčno. Veliko skupin se v Kamnik vrne in želi, da jih skozi mesto ponovno popelje prav Mihael Babnik, spet drugi v Kamnik pridejo zgolj zaradi njega. Mihael Babnik je oseba, ki je v preteklih desetletjih močno vplivala na ugled in prepoznavnost občine Kamnik. V prvi vrsti velja poudariti njegovo skromnost in stalno pripravljenost pomagati, zlasti ko gre za promocijo občine Kamnik in širjenje vedenja o Kamniku. 16 čas, po odsluženi vojaščini, prvi učitelj tega predmeta postal prav Tomaž Plahutnik, ki je pot glasbenega šolanja k želenemu cilju prehodil tudi sam, najprej na srednji stopnji, nato na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vsa leta dotlej, od začetkov ukvarjanja z glasbo, pa je tudi vse več nastopal: začenši kot pevec pri otroškem in mladinskem pevskem zboru domače župnije Stranje pod vodstvom Franceta Gačnika, v njegovi zasedbi tudi kot instrumentalist na citrah in trobenti. Kot trobilec je zapolnjeval tudi vrste Mestne godbe Kamnik, dokler se ni v celoti posvetil samo citram, solistično in kot spremljevalec različnih solistov. Iz tovrstnih nastopov se je leta 1989 trajneje in opazneje oblikovala skupina Kamniški koledniki, kjer sta se Tomažu ob citrah pridružila tudi baritonist Janez Majcenovič in basist Rok Lap. Zasedba je v dvajsetih letih delovanja prekrižarila Slovenijo po dolgem in počez, nastopala tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kot v kapelici Marije Snežne pod Triglavom, potovala do Švedske, Anglije in v porušeno Sarajevo ... med Slovence v Argentino, Urugvaj in Brazilijo, pa spet v daljno Avstralijo in preko Atlantika v Združene države Amerike in Kanado ... Seveda ne gre prezreti tudi Tomaževega sedemletnega obdobja v zasedbi ansambla Slovenija, njegovih citrarskih spremljav številnih znanih pevskih solistov različnih žanrov, sodelovanj z različnimi zasedbami orkestrov, od pihalnih do simfoničnih, in ne nazadnje njegovega več kot dvajsetletnega članstva v Slovenskem citrarskem kvartetu, z njim posnetih zgoščenk raznolike glasbe in kdo ve kolikih nastopov, snemanj in oddaj tako v Sloveniji kot v številnih evropskih državah. Tovrstne izkušnje, zaznamovane z ljubeznijo do izročila in širjenjem izraznih možnosti citer v umetniško zahtevnejšem repertoarju, Tomaža Plahutnika usmerjajo tudi v zavzetem poklicnem poslanstvu: že več kot petintrideset let je izvrsten, uspešen in cenjen citrarski pedagog, ki mu je v okviru Glasbene šole Kamnik uspelo pouk tega glasbila med prvimi v Sloveniji uveljaviti v rednem glasbenem šolstvu. Tu je doslej citrarsko znanje in veščine predajal več kot poldrugi stotniji učenk in učencev, še večjemu številu šolajočih širom po Sloveniji pa kot avtor skladb in priredb za citre namenil vrsto osnovne in nadaljevalne glasbene literature. Kot učitelj citer je Tomaž Plahutnik za življenjsko delo na področju glasbene vzgoje in izobraževanja v minulem letu prejel najvišje stanovsko priznanje, nagrado Frana Gerbiča. petek, 4. marca 2022 pevske skupine osrednje Slovenije in Gorenjske so se srečevale sedemnajst let in Janez je bil gonilna sila vseh srečanj. Društvo je po tridesetih letih delovanja svoje poslanstvo prekinilo, Janez pa sedaj veselje do petja združuje v pevski skupini Fantje treh vasi, s katerimi prav tako nastopajo na raznovrstnih prireditvah. Janez Golob je ustanovni član Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice. Kmalu po ustanovitvi društva leta 1998 je svojo domačijo ponudil za kraj srečevanja članov in izvajanja poučnih delavnic. Društvu je odstopil del zemljišča za vzpostavitev genske banke in postavitev sadjarskega doma. Zgledno skrbi za urejenost teh pridobitev, kakor tudi za vodenje evidence za vse ohranjene stare sorte sadja, kar je prvenstveno prizadevanje društva. Pred enajstimi leti je društvo najelo še dodaten hektar kmetijskih površin, na katerih je urejen muzej starih sort sadja. Tudi tu je skrbnik Janez Golob. S strokovnim znanjem in praktičnim izvajanjem je hvaležen sogovornik in učitelj vsakomur, ki prosi za nasvet. To se še posebej opazi v zadnjih letih, ko je društvo član Lokalne akcijske skupine LAS Srce Slovenije. Aktivno se je vključil tudi v ustanovitev Zveze sadjarskih društev Slovenije, v okviru katere vseskozi išče somišljenike za izvedbo temeljnega poslanstva društva – ohranitev starih odpornih sort sadja in ponovno zasaditev travniških sadovnjakov ter prenos znanja na mlade. Janez Golob je od leta 1986 dalje vključen v vsestransko ureditev kraja, posebej vzdrževanja poslovilne vežice in pokopališča ter njegove okolice. V tem obdobju je bil tudi nepogrešljiv organizator ali izvajalec vseh prireditev v vasi. Predstavlja zgled aktivnega državljana na vseh področjih in je za to žrtvoval več deset tisoč ur prostovoljnega dela. Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Martinu Gorencu bronasto priznanje Občine Kamnik v zahvalo za dosedanje družbeno, kulturno in humanitarno delo ter spodbudo za naprej kot tudi za vzor mnogim. Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Janezu Golobu bronasto priznanje Občine Kamnik za vsestransko udejstvovanje v krajevni skupnosti. Martin Gorenc / Foto: Gorazd Kavčič Janez Golob se je rodil v Tunjicah. Po končani osnovni šoli je obiskoval lesarsko šolo v Škofji Loki, kjer je pridobil poklic mizarja. Z njim si je ustvaril življenjsko eksistenco, svoje spretnosti pa radodarno deli tudi s širšo skupnostjo. Janez Golob je še mlad, leta 1966, vstopil v gasilske vrste in je vseskozi ostal aktivni član Gasilskega društva Tunjice. Predvsem je bilo opazno njegovo delo pri povečanju gasilskega doma, saj so bile takrat potrebne mizarske izkušnje. V društvu pa je opravljal tudi druge zadolžitve. Njegovo udejstvovanje je sicer vseskozi družbeno naravnano, saj ni bilo športnega ali kulturnega dogodka v kraju, da ne bi bil prisoten kot organizator ali izvajalec. Leta 1986 je bil Janez Golob prvič izvoljen v Svet Krajevne skupnosti Tunjice. Sočasno z delom pri razvoju kraja je bil prav v tem letu tudi ustanovni član Pevskega društva Tunjiški oktet, ki mu je predsedoval kar triindvajset let. V tem obdobju je društvo izdalo samostojno kaseto in dve zgoščenki. Nastopali so na raznih prireditvah, proslavah in koncertih, tudi izven meja naše občine in države. Imeli so dobrodelne koncerte za prizadete v poplavah. Leta 1999 je društvo začelo organizirati pevska srečanja v tunjiški cerkvi pod skupnim imenom Pozdrav Mariji. Male Bronasto priznanje: DARINKA SLANOVEC Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Darinki Slanovec bronasto priznanje Občine Kamnik za dolgoletno neutrudno delovanje na različnih področjih, zlasti na literarnem. Bronasto priznanje: MARTIN GORENC Bronasto priznanje: JANEZ GOLOB Janez Golob / Foto: Gorazd Kavčič Človek, kot je Martin Gorenc, s prostovoljnimi dejanji daje vzor in zgled o nesebični pomoči najranljivejšim članom naše družbe. Njegovo nesebično delo pri organizaciji in delovanju Župnijske Karitas Kamnik temelji ne le na zagotavljanju materialne pomoči, ampak tudi na spoštovanju in zaščiti temeljnega človekovega dostojanstva. En mandat je bil član Sveta Centra za socialno delo Kamnik, v zadnjem mandatu pa je član Sveta Glasbene šole Kamnik. Martin Gorenc v naši občini namenja svoj čas in skrb družbenemu, kulturnemu in humanitarnemu delu. Dejanja so tista, ki naredijo človeka velikega, zato si brez dvoma zasluži bronasto priznanje Občine Kamnik. Martin Gorenc je družbeno aktiven v občini Kamnik že dobrih štirideset let. Leta 1978 se je vključil v Moški pevski zbor Delavsko kulturnega društva Solidarnost Kamnik. Predsednik društva je bil v letih od 1994 do 1998 in zadnjih trinajst let. Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik je v letu 2019 zaznamovalo stoletnico delovanja. Društvo je ob prazniku dela tudi organizator vsakoletne proslave v Kamniški Bistrici in tradicionalne Maistrove podoknice, organizira pa tudi tradicionalno prireditev Srečanje pevskih prijateljev. Vse te prireditve organizira in vodi Martin Gorenc. Martin Gorenc je aktiven tudi pri Župnijski Karitas Kamnik, katere temelj delovanja je prostovoljno delo. Največje težave, ki tarejo družine, so brezposelnost, bolezen in psihične stiske. Temeljni način reševanja stisk je pomoč na lokalni ravni, kjer prostovoljci Karitasa dobro poznajo vse okoliščine in sodelujejo s socialnimi službami ter drugimi nevladnimi organizacijami. Bistveni cilj pomoči, ki je naravnana na ohranjanje človekovega dostojanstva, je motivirati in usposabljati posameznika, da čim prej zaživi samostojno in popolno. Martin Gorenc se je leta 2002 kot prostovoljec vključil v humanitarno organizacijo Župnijska Karitas Kamnik in jo vodi že od leta 2006. Leta 2021 je Župnijska Karitas Kamnik zaznamovala 30-letnico delovanja. Program je vodil in povezoval Martin Gorenc. V letu 2021 je Župnijska Karitas Kamnik pomagala 139 družinam in posameznikom na različnih področjih in skupno opravila 1753 ur prostovoljnega dela. Martin Gorenc je dvakratni dobitnik nadškofijskega priznanja za zvesto in požrtvovalno delovanje pri karitativnem delovanju v župniji, ki mu ga je podelil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM. Darinka Slanovec / Foto: Gorazd Kavčič Darinka Slanovec je po končani osnovni šoli obiskovala gimnazijo v Kamniku in maturirala leta 1969. Zatem je vpisala izredni študij angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij je morala prekiniti zaradi zdravstvenih zapletov. Omejena na invalidski voziček se je posvetila inštruiranju, karitativnemu delu in zlasti pesniškemu ustvarjanju. Prejela je več pohval, dve prvi in tretjo nagrado za haikuje. Več njenih pesmi je uglasbil prof. Milivoj Šurbek. Darinka Slanovec zaradi neozdravljive bolezni ni mogla dokončati študija, zato se je z željo po pedagoškem delu posvetila pomoči učenkam in učencem, dijakinjam in dijakom ter inštruiranju več predmetov, predvsem pa angleščine. Področje, ki se mu posveča že trideset let, je karitativno delo v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov. Gre za mednarodno laiško gibanje trajno telesno bolnih in invalidnih oseb. Kot članica Bratstva ima na skrbi predvsem mednarodne stike. Bratstvo deluje v petdesetih državah po vsem svetu. Koordinira tudi raznovrstne dejavnosti v Domu Bratstva na Zaplani nad Vrhniko. Dolga leta je tudi članica uredniškega odbora revije Prijatelj. Sodeluje pri Društvu animatorjev Norma 7 na Vipavskem, ki je prostovoljno neprofitno združenje za izboljšanje kakovosti življenja starejših in invalidnih oseb. Sodeluje pri kulturnih programih Zveze paraplegikov Slovenije. Darinka Slanovec je sodelovala pri prevodu izbranih liričnih besedil priljubljenega avtorja Phila Bosmansa v slovenščino (Ne pozabi na veselje, 1996). Leta 1998 je bila med nagrajenci na prvem literarnem natečaju Celjske Mohorjeve družbe in Radia Ognjišče. Društvo slovenskih pisateljev je v izboru najboljših literarnih del v letu 2003 posebej poudarilo poezijo Darinke Slanovec, ki jo je objavila v knjigi Sled angelov. Z zbirko haikujev Leže v travi (2012) se je predstavila tudi kot haiku pesnica. Na mednarodnih natečajih haiku poezije, ki jih je organiziralo Kulturno umetniško društvo Apokalipsa, so njeni haikuji prejeli več pohval in nagrad: leta 2007 je prejela tretjo nagrado za haiku Leže v travi, leta 2011 je prejela prvo nagrado za haiku Doma in leta 2017 ponovno prvo nagrado za haiku Tihi mejnik. V letu 2021 je ob sedemdesetletnici Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik izdala izredno lepo pesniško zbirko haikujev Kamniške svetilke, ki je darilo mestu Kamnik in vsem, ki mestu tako kot svetilke prinašajo svetlobo in optimizem. Darinka Slanovec že dolga leta neutrudno deluje na različnih področjih, zlasti na literarnem. S svojim delom je spodbuda ne le invalidom, ampak vsem občankam in občanom Kamnika, da nesebično prispevajo k lepši materialni in duhovni podobi svojega mesta, zato si za dolgotrajno delo nedvomno zasluži občinsko priznanje. 17 petek, 4. marca 2022 Zanimivosti Najstarejši član PGD Kamnik Na valentinovo, 14. februarja, je Valentin Pestotnik, najstarejši član PGD Kamnik, dopolnil 95 let. Vsi, ki ga poznamo, ga kličemo Tine. In kot pravi pregovor, da ima sveti Valentin ključ od korenin, tako je tudi naš Tine prava korenina, pravzaprav bi lahko rekli kar grča. Vladimira Bučevec Kamnik – Kljub visoki starosti je dokaj krepkega zdravja in bistrih misli. Ko smo ga obiskali ter mu iskreno stisnili roko, nas je povabil naprej ter kaj hitro začel obujati spomine. Nizal je misli o spominih na poklicno delo in gasilske aktivnosti. V gasilske vrste je stopil leta 1953, ko je postal član PGD Srednja vas, saj je z družino krajši čas živel na Lokah. Po preselitvi v Kamnik se je zaposlil v Kemijski industriji Kamnik, v fabriki, kot jo je poimenoval. Tam ga je Franc Golob Brko nagovoril, naj postane gasilec v fabriki. Tine je bil takoj za to. Na podčastniški tečaj so ga poslali v Beograd, kar je bilo posebno doživetje. V službenem dnevniku je bil objavljen članek o tem izobraževanju, Tinetu pa priznan naziv podčastnika. Bil je tudi na izobraževanju v Zagorju, in sicer za rudniškega reševalca. Povedal je, da je bilo vzpenjanje po jašku, ki je bil hkrati zračnik, kar malo strašljivo, saj je bilo v njem polno podgan. Seveda jih niso smeli pobijati, saj so se rudarji zanesli nanje, ker so ob nevarnosti začele bežati iz rudnika, kar je bil alarm tudi za njihov umik. V tistem času so uporabljali dihalne aparate Dräger (alkalijeve aparate). Imeli so aluminijasto ohišje. Po uporabi so kar hitro postali neuporabni zaradi sline in drugih zadev, zato so jih kasneje zamenjali z modernejšimi napravami. Rad obuja spomine Kot tovarniški gasilci so hodili tudi na tekmovanja, ki pa so se mu zamerila. Oni so imeli namreč dvajset metrov dolge cevi, druge ekipe le deset metrov. Seveda so imeli zaradi tega slabši čas od drugih ekip. Tine je bil 14 Tine je za svoje delo v gasilski organizaciji prejel priznanje gasilske zveze III. stopnje ter gasilsko odlikovanje III. stopnje. Ima značko za 60 let aktivnega dela v gasilstvu ter za 40 let operativnega dela. Podelili so mu tudi plaketo gasilskega veterana. let gasilec v tovarni, potem pa je šel na izobraževanje in bil do upokojitve leta 1987 v centrali kot kurjač. Spomnil se je požara, ko je zagorel elektron (masa za rakete) pri Javno astronomsko opazovanje na Zapricah Jasna Paladin Kamnik – Člani Raziskovalno astronomskega krožka (RAK) Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik skupaj s kamniškimi astronomi po premoru zaradi epidemije znova pripravljajo spomladansko javno astronom- »drejponku«. Pravi, da se je dalo gasiti le s peskom, ker drug način gašenja ni bil uspešen. V evidenci PGD Kamnik je zapisano, da je Tine postal član društva leta 1964. Pet let kasneje je uspešno zaključil tečaj za gasilskega častnika. V tem času so tudi aktivno tekmovali. PGD Kamnik je imelo dve tekmovalni desetini, eno starejšo in eno mlajšo. Premogli so tudi ekipo pionirjev, ki jih je treniral inženir Franc Dolenc. Povedal je, da je bilo naenkrat v ekipi kar pet tekmovalcev, ki so se pisali Berlec. V Mariboru so zasedli sedmo mesto. Za tekmovanja so vadili na Petacijevem sko opazovanje na Zapricah. Opazovanje Lune in nekaterih bolj oddaljenih objektov nočnega neba, kot so meglice, kopice in galaksije, bo na travniku ob muzejskih kaščah v sredo, 9. marca, od 19. do 22. ure. V primeru slabega vremena bo opazovanje prestavljeno na naslednji večer. travniku. Tine je povedal, da je bil takrat sedanji predsednik društva star le štiri leta. Na intervencije ni veliko hodil, je pa ob tem povedal še eno zanimivost. Govorilo se je, da kamniški gasilci pritisnejo sireno šele potem, ko izvozijo iz orodišča, da so vedno prvi. O tem se je želel prepričati na lastne oči. Šel je »vahtat« na vogal pri Cerarju in res videl, da so gasilci speljali iz doma, hkrati pa se je oglasil zvok sirene. Ob tem spominu se je Tine navihano zasmejal. Posebnost gasilke dejavnosti je bila gasilska igra z žogo, za katero sta pravila napisala inženir Franc Dolenc in Jože Berlec. Tedanji poveljnik Božo Janežič je vprašal Tineta, kdo je odredil igro. Tine mu je povedal, da Jože Berlec. Igrali so na Petacijevem travniku in pri Alpremu. Ta igra je bila za tisti čas posebna atrakcija. V gasilstvu aktiven že šestdeset let Nekaj posebnega se mu je tudi zdel vsakoletni občni zbor, po katerem so šli na klobaso k Nebeškemu očetu, leta kasneje pa k Cerarju. Žal nobena od teh dveh gostiln že dolgo ne obratuje več. Ko je bil zgrajen nov gasilski dom na Livarski 1, Tine kar nekaj let ni hodil tja. Šele ko je bil povabljen v veteransko ekipo, je zopet postal aktiv- Valentin Pestotnik, za prijatelje Tine, je dopolnil 95 let. nejši. Seveda sedaj že dolgo ne hodi več v gasilski dom, je pa vesel vsakoletnega obiska predstavnika veteranov Toneta Koželja, ki mu vošči ob novem letu, ter gasilcev, ki ga obiščejo ob njegovih jubilejih. Tine je za svoje delo v gasilski organizaciji prejel priznanje gasilske zveze III. stopnje ter gasilsko odlikovanje III. stopnje. Ima značko za Z rdečimi baloni nad predsodke Hokejski turnir Kamnik – Zadnji dan februarja od leta 2015 zaznamujemo mednarodni dan redkih bolezni, ko Zavod 13 pozove ljudi, naj se jim pridružijo na poti k premagovanju predsodkov na pohodu z rdečimi baloni. Zaradi epidemioloških razmer pohodov tudi letos ne bo, podprete pa jih lahko tako, da rdeče balone narišete, izrežete in jih med 25. februarjem in 4. marcem nalepite na svoja okna. J. P. Snovik – Turistično društvo Tuhinjska dolina organizira hokejski turnir za pokal Term Snovik. Turnir bo v soboto, 5. marca, z začetkom ob 15. uri na pokritem drsališču tik ob termah. J. P. 60 let aktivnega dela v gasilstvu ter za 40 let operativnega dela. Podelili so mu tudi plaketo gasilskega veterana. Z obiska pri Tinetu smo odšli pod vtisom njegovih spominov in ob zavedanju, kakšno bogastvo predstavljajo pričevanja ljudi, ki so oblikovali našo preteklost, ter kako pomembno je, da dogodke zapišemo in ohranimo za prihodnje rodove. PRODAM ODLIČNO OHRANJENO MLADINSKO SO­BO (7 elementov), NAREJENO PO MERI. CENA KOMPLETA JE 600 EUR. VSE DODATNE INFORMACIJE IN SLIKE DOBITE NA TEL. ŠT. 040 882 927 Mira Skitek, Radomlje Pomagajmo dvoživkam pri prečkanju cest Kamnik – V dneh, ko že diši po pomladi, se prebujajo tudi dvoživke, ki se ob večerih odpravijo na tradicionalna mrestišča, kjer odložijo jajčeca. Žal pri tem pogosto prečkajo ceste in tako končajo pod kolesi vozil. Ker so dvoživke med ogroženimi živalmi, jim številne skupine prostovoljcev v vlažnih in relativno toplih dneh v večernih urah pri prečkanju cest pomagajo. Lahko se jim pridružite ali pa žabicam in drugim dvoživkam čez cesto ob mokriščih pomagate sami. Vse, kar potrebujete, je veliko vedro, močna svetilka, odsevni jopič in dobra volja. Več informacij najdete na pomagajmo-žabicam.si. J. P. PEUGEOT 3008 ČISTO SVEŽA ZALOGA BENCIN, DIZEL ali PRIKLJUČNI HIBRID Fotografska razstava ptic na barutanskem zidu Kamnik – V sredo, 9. marca, ob 18. uri bo ob zidu kreativne četrti Barutana (za Domom kulture Kamnik) potekalo odprtje fotografske razstave Ptiči avtorja Janeza Glavača, sicer člana Foto kluba Kamnik. Na ogled bo 17 velikoformatnih fotografij različnih vrst ptic, ki jih je avtor v svoj fotografski objektiv ujel v zadnjih letih ukvarjanja s fotografiranjem narave in živali. Pred časom se je v Domu kulture Kamnik že predstavil s fotografijami insektov. Razstava bo na ogled do nadaljnjega. A. Se. Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,6 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 121 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0155 do 0,0507 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00021 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0,04 do 3,24. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_3008_oglas_A5_v09_februar_nve.indd 1 21/02/2022 15:29 18 petek, 4. marca 2022 Šport Občinska liga v kegljanju Štefan Flerin Kamnik – V Občinski ligi sta bila odigrana 12. in 13. krog. V 12. krogu je spet presenetila ekipa DU Kamnik, ki je premagala glavnega favorita za prvo mesto ŠD Policist. Tako se je Ambrož Team z dvema zmagama povzpel na prvo mesto z enakim številom točk kot ŠD Policist. Kot trenutno kaže, je DU Kamnik vse bliže tretjemu mestu. V prvi tekmi 12. kroga sta se pomerili ekipi Mesi Sports in Calcit. V izredno napeti in izenačeni tekmi je bil na koncu srečnejši Calcit, ki je zabeležil najtesnejšo možno zmago 4,5 : 3,5. V ekipi Mesi Sports je bil najboljši Jakob Jančar s 585 podrtimi keglji, solidna sta bila še Rok Jantol in Miha Uršič, oba z rezultatom 533. Pri Calcitu so bili najboljši Albin Grubar (561), Samo Podjed (545) in Aleš Prosen (533). V drugi tekmi je ŠD Policist presenetljivo izgubil z DU Kamnik z 2 : 6. Prva trojica je tokrat odigrala zelo slabo in napravila zaostanek 157 kegljev. Tolikšnega zaostanka ni uspelo nadoknaditi niti prvoligaškim igralcem, ki so nastopili v odločilnem bloku. Miro Homar, ki je bil s 585 podrtimi keglji najboljši igralec tekme, je celo premagal reprezentanta Lužana. V zadnji tekmi je Am- brož team premagal ŠD Soteska s 6 : 2. Najboljši so bili Marko Oman (582), Boris Benedik (579) in Uroš Stoklas (568). Pri ŠD Soteska so bili najboljši Matej Turk (584), Peter Jantol (565) in Lidija Pirman (555). V 13. krogu sta se najprej srečali ekipi DU Kamnik in Calcit. DU Kamnik je pričakoval lahko delo, a tokrat se za zmago s 5 : 3 s prednostjo vsega 10 kegljev lahko zahvalijo večji zbranosti v zaključku tekme. Pri DU je bil najboljši Rudolf Vidic (545), pri Calcitu pa Albin Grubar (531). Vsi drugi v obeh ekipah so imeli slab dan. V drugi tekmi je ŠD Policist premagal ŠD Soteska s 6 : 2. Po zaostanku z 0 : 3 je ŠD Soteska v drugem delu uspelo le ublažiti poraz. Gašper Burkeljca (589) in Matej Turk (579) sta priborila edini točki. Pri ŠD Policist so bili najboljši Primož Pintarič (608), Damjan Hafnar (572) in Andrej Juvančič (563). V zadnji tekmi je bil Mesi Sports blizu presenečenju proti favoritu Ambrož team. Toda prednosti 3 : 0 niso uspeli zadržati in bilo je 5 : 3 za Ambrož team, kjer so bili najboljši Uroš Stoklas (628), Boris Benedik (555) in Brane Benedik (550). Pri ekipi Mesi Sports pa so najboljše rezultate dosegli Franci Grubar (569), Miha Uršič (538) in Matic Babnik (537. Lestvica po 13. krogu Ekipa Tekme Z 1. Amrož team 13 10 2. ŠD Policist 13 10 3. DU Kamnik 13 7 4. ŠD Soteska 13 5 5. Calcit 13 4 6. Mesi Sports 13 2 N 1 1 0 0 0 0 P 2 2 6 8 9 11 Set razlika Točke 73 : 31 21 72 : 32 21 47 : 57 14 51,5 : 52,5 10 35,5 : 68,5 6 33 : 71 4 www.gorenjskiglas.si V visoki gredi lahko gojimo zelenjavo preprosto in udobno. S tunelom iz folije ali pokrovom za toplo gredo na najmanjši površini tudi v jeseni in pozimi lahko sami nekaj pridelamo. V knjigi so ideje za zasaditve in nego od preprostih kombinacij pa vse do zahtevnih različic – s 15 vzorčnimi gredami za preproste dodatne posevke. 80 strani, mehka vezava z zavihki, format: 214 x 172 mm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 , EUR + po št ni n a Kegljačice prve na prvenstveni lestvici V 14. krogu državnih lig v kegljanju je brez tekme zaradi korone ostala prva ženska ekipa kegljaškega kluba Calcit Kamnik. Prva moška ekipa je zmagala v gosteh, druga moška in druga ženska doma, medtem ko si je tretja moška z domačim porazom priprla vrata za napredovanje v višjo ligo. Štefan Flerin Kamnik – Prva moška ekipa je gostovala pri ekipi Ograjca iz Ljubljane, ki se bori za obstanek v ligi. Kamničani so pričakovali gladko zmago, a so imeli težko delo. Tekmo sta za Calcit odprla Igor Zamljen in Matej Turk. Oba sta se pošteno namučila in šele v zadnjem setu odločila dvoboja v svojo korist. Matej je podrl 586, Igor pa 582 kegljev. Bilo je 2 : 0 za Calcit in lepih 44 kegljev prednosti. V drugem bloku sta nato za Calcit nastopila Marko Oman in Damjan Hafnar. Marko (580) je prepričljivo dobil prve tri sete, v zadnjem pa le še rutinirano dokončal delo. Damjan (541), ki tokrat ni bil razpoložen, proti reprezentantu Pintariču ni imel nobene možnosti. Calcit je pred zadnjim blokom sicer vodil s 3 : 1 v setih, a zaostajal za 19 kegljev. V odločilni boj sta za Calcit krenila Peter Jantol in Gašper Burkeljca. Gašper (579) je dobil prvi set, nato pa proti zelo razpoloženemu nasprotniku ni našel prave igre in izgubil. K sreči je Peter (576) dobil skrajno nerazpoloženega nasprotnika (506), kar je odločilo zmagovalca. Bilo je 6 : 2 za Calcit, ki tako še naprej ostaja v boju za drugo mesto. Prva ženska ekipa je svojo tekmo preložila. Kljub temu pa so še vedno na prvem mestu, saj so neposredne tekmice iz Postojne nepričakovano izgubile na gostovanju pri Impolu. To našim Druga ženska ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik igralkam spet daje realne možnosti za osvojitev prvega naslova državnih prvakinj. Druga ženska ekipa je doma igrala proti neposrednemu tekmecu za tretje mesto, ekipi Trebnje. V prvem delu so za Calcit nastopile Ljuba Babnik, Tatjana Hace in Štefka Flerin. Ljuba (460) in Tatjana (491) tokrat nista imeli svojega dne in sta obe izgubili. Štefka (515) je po izgubljenem prvem setu uspela osvojiti ostale tri in bilo je 2 : 1 za gostje s prednostjo 45 kegljev. V odločilnem bloku so nato za Calcit nastopile Nika Progar, Lea Drnovšek in Tea Repnik. Prve tri sete se je tehtnica nagibala zdaj na to, zdaj na ono stran, v zadnjem setu pa so bila vsa tri naša dekleta odlična in zmaga s 6 : 2 je zasluženo ostala doma. Nika je podrla 473, Lea 552 in Tea 539 kegljev. Druga moška ekipa je gostila ekipo Adergas, ki je zadnja na lestvici. Pričakovali so gladko zmago, kar se je na koncu tudi zgodilo. Naši fantje so igrali odlično in skupaj podrli kar 3432 kegljev. Vsi so igrali zelo dobro in prepričljivo premagali svoje nasprotnike. Tretja moška ekipa je doma pričakala ekipo Vodnjak, neposrednega tekmeca za napredovanje v višjo ligo. Za Calcit so začeli Branko Progar, Igor Alpner in Tone Klemenc. Igor (576) je brez težav osvojil ekipno točko, Branku (506) je to uspelo po dobri igri v zaključku, medtem ko se Tone ni znašel in ga je po 60 lučajih zamenjal Pavel Serša, kar pa ni dalo rezultata. Bilo je 2 : 1 za Calcit s prednostjo 38 kegljev. V drugem bloku so za Calcit nastopili Brane Potočnik, Marjan Dolinšek in Rudolf Vidic. Vse do zaključka tekme je kazalo na tesno zmago Calcita. Žal pa je našim fantom v zadnjih lučajih popustila zbranost, kar so gostje izkoristili ter na koncu zmagali s 5 : 3 in prednostjo vsega en (1) kegelj. Žal so naši fantje s tem porazom izgubili prvo mesto. Če želijo napredovati v višjo ligo, si do konca lige ne smejo privoščiti nobenega spodrsljaja več. KOPALNI ABONMA BAZENI Z ZDRAVILNO TERMALNO VODO: vodena vodna telovadba vsak dan ob 10:00 in vodna aerobika vsako sredo ob 19:00 MAREC SVET SAVN: savna rituali (vrtinčenje zraka in pilingi), vsak četrtek v marcu ob 18:00, brez doplačila WELLNESS CENTER: 20 % popust le v marcu na sproščujočo masažo Melisa, kraljevsko pedikuro Snovik in na Kneipp tretma Sijoča in gladka koža za dobro počutje in popolno sprostitev KULINARIKA RESTAVRACIJE POTOČKA: okusni 4-hodni meni za 8. 3./dan žena in 25. 3./materinski dan le 22,50 €/osebo ZA SMEH: komedija LJUBEZENSKI OGLAS z Vesno Andjelković v soboto, 12. 3. 2022 ob 20:00 (vstopnica 12 €/osebo) - MESEC ŽENA Posebna ponudba velja do 31. 3. 2022. INFORMACIJE IN REZERVACIJE na 01 83 44 100, info@terme-snovik.si ali WWW.TERME-SNOVIK.SI. 19 petek, 4. marca 2022 Šport Odbojkarji Calcita Volleyja so letos odigrali trinajst tekem in na vseh trinajstih zmagali. Žal so vseeno ostali brez nastopa na zaključnem turnirju srednjeevropske lige, v domačem prvenstvu pa jih tri kroge pred koncem rednega dela tekmovanja jutri v Mariboru čaka derbi z aktualnimi državnimi prvaki. Miha Štamcar Kamnik – Četa Matije Pleška je po porazu v polfinalu po­ kala Slovenije ob koncu lan­ skega leta stopila na zmago­ vito pot in že več kot dva meseca ni izgubila. V sre­ dnjeevropski ligi so bili zanj usodni porazi iz prvega dela sezone, ko sta jih po dvakrat premagala ACH Volley in Merkur Maribor, enkrat pa še SK Zadruga Aich/Dob. Na koncu je bila zanje uso­ dna le minimalna zmaga v Bratislavi, saj je bila po njej njihova usoda v rokah Mari­ borčanov, ki bi na zadnji tekmi rednega dela srednje­ evropske lige v Zagrebu mo­ rali premagati Mladost. Na kamniško žalost do tega ni prišlo, Kamničani so, na­ mesto da bi igrali na zaključ­ nem turnirju v Pliberku, doma trenirali. V srednje­ evropski ligi so še dvanajstič zmagali odbojkarji ACH Volleyja, Mariborčani pa so v polfinalu še enkrat izgubili z Zagrebčani ter bili šele če­ trti, saj jih je na tekmi za tretje mesto premagala tudi domača SK Zadruga Aich/ Dob. Vendar se v kamni­ škem taboru z razpletom v Pliberku niso več ukvarjali, vse svoje misli so usmerili v nadaljevanje domačega pr­ venstva, kjer so trenutno na tretjem mestu. »Normalno je, da smo bili razočarani, ker se nismo uvrstili na zaključni turnir srednjeevropske lige, saj je bil to eden naših ciljev sezo­ ne. Napaka je bila izključno naša, kajti če bi v Bratislavi zmagali vsaj s 3 : 1, ne bi bili odvisno od drugih. Hkrati je bila to za nas dobra lekcija pred nadaljevanjem sezone. V njej želimo ohraniti svoj zmagoviti niz, v vsakem pri­ meru pa bomo imeli zdaj vse v svojih rokah in ne bomo od nikogar odvisni,« Kamnik – Po sprostitvi epi­ demioloških razmer so se sestali organizatorji tekov na Kamniškem, ki so pre­ gledali in dopolnili Pravilnik Tekaškega pokala občine Kamnik (TPOK). Sistem točkovanja in vrednotenja ostaja enak. Pokal bo obse­ gal 14 kategorij. Za končno uvrstitev v pokalu mora ime­ Jože Arko Laze v Tuhinju – Teo Herbstritt je v kategorijah dečkov dosegel štiri naslove državnega prvaka, nazadnje v kategoriji dečkov do 16 let. V letošnji sezoni nastopa med mladinci do 18 let. Tretji na državnem prvenstvu mladincev Finec v kamniškem dresu Tommi Siirilä / Foto: Klemen Brumec je vse svoje misli v nadalje­ vanje sezone usmeril Tom­ mi Siirilä, Finec v kamni­ škem dresu, ki je tudi naj­ boljši bloker v slovenski ligi. V soboto je v sosedskem obračunu proti Kranjčanom v štirih nizih z blokom dose­ gel kar deset točk. »Mislim, da so ACH Volley, Merkur Maribor in Calcit Volley močnejši od najbolj­ ših ekip na Finskem, druga­ če pa med ligama ni veliko razlik. Prednost finske lige je morda v večjem številu tu­ jih odbojkarjev, sem pa pre­ senečen, koliko dobrih od­ bojkarjev ima Slovenija gle­ de na svojo velikost,« je 202 centimetra visoki Siirilä, ki je v svoji karieri igral tudi v Italiji, Franciji in v prvi nemški ligi, komentiral ka­ kovost slovenske lige. Hladen tuš za Kamničanke na Dunaju Z velikimi pričakovanji so zaključni turnir ženske srednjeevropske lige čakale aktualne slovenske držav­ ne in pokalne prvakinje. Redni del tekmovanja so končale brez poraza. Odlič­ no so začele polfinalni ob­ račun z domačo ekipo SVS Post Schwechat, ki so ji v drugem nizu prepustile le sedem točk, nato pa so se začele njihove težave. Tret­ ji in četrti niz je pripadel domači ekipi in šele v pe­ tem nizu so preprečile pre­ senečenje, toda v finalu so bile popolnoma razglaše­ ne, brez prave ideje, tako da je Vasas iz Budimpešte brez težav osvojil prvo mesto. »Preprosto na Dunaju nis­ mo bili pravi. Žal! Pred na­ daljevanjem prvenstva se moramo najprej spočiti, se zbrati, priti nazaj v ritem treninga in narediti vse, da bomo igrali uspešneje,« po najslabši igri v letošnji se­ zoni Gregor Rozman, tre­ ner kamniških odbojkaric, ni skrival razočaranja. Še dobro, da bo pred začet­ kom končnice nekaj pro­ Oživel Tekaški pokal občine Kamnik Mira Papež V senci nastopov naših najboljših smučarskih skakalcev in skakalk na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu v mlajših kategorijah poteka vrsta tekmovanj. Med nastopajočimi je tudi Teodor Igor Herbstritt z Laz v Tuhinju. ti tekmovalec uvrstitve vsaj na treh tekmah. Šteje šest najboljših uvrstitev. Najbolj­ ši trije v vseh kategorijah prejmejo plakete, udeležen­ ce vseh sedmih tekov pa čaka posebna nagrada. Re­ zultati posameznih tekov in skupni vmesni rezultati bodo objavljeni na spletnih straneh organizatorjev teka in na portalu Prijavim.se, ki skrbi za prijave, urejanje re­ zultatov in točkovanje. Po­ leg tradicionalnih tekov (26. Tek k sv. Primožu, 32. Mekinjski kros, 15. Češnji­ ški tek, 12. Veronikin tek, 20. Miklavžev tek) sta v po­ kal vključena dva nova: 1. Tek na Bibo planino in Kra­ ljevski vzpon na Kamniško sedlo. Prvi v sklopu TPOK bo 26. Tek k sv. Primožu, ki bo 26. marca pod taktirko Ivana Urha in KGT Papež. stih dni, saj bodo Kamni­ čanke, ki so redni del do­ mačega prvenstva končale na prvem mestu, svojo prvo četrtfinalno tekmo igrale šele 17. marca. Kamniške princeske končale na šestem mestu Z državnim prvenstvom je v 1. B DOL za ženske končala druga ženska ekipa Calcita Volleyja, ki so vso sezono imele veliko težav s poškod­ bami, boleznijo in karante­ nami. Praktično so dve tre­ tjini prvenstva igrale v osla­ bljeni zasedbi, vendar nji­ hov obstanek v ligi ni bil ni­ koli vprašljiv. Prvenstvo so končale na šestem mestu, pomembnejše od same uvr­ stitve pa je bilo dejstvo, da so mlade odbojkarice napre­ dovale v svoji igri. Vendar zanje sezone še ni konec, kajti večina igra še za mla­ dinsko ekipo Calcita Vol­ leyja, ki se odkrito spogledu­ je z naslovom državnih pr­ vakinj. Najpomembnejše tekmova­ nje, državno prvenstvo, je bilo izvedeno 1. februarja pod okriljem Smučarske zveze Slovenije. Organizaci­ jo prvenstva je izvedel SK Triglav Kranj. Tekma je po­ tekala na skakalnici z nasle­ dnjimi tehničnimi podatki: HS 109 m, K 100 m, točke za meter 1,8 T/m, točke na meter naleta 7.00 T/m. Mladinski državni prvak je postal Taj Ekart (SSK Men­ geš 237,1 točke, skoka 101 m, 103,5 m). Drugi je bil Enej Faletič (SSK Velenje, 227 točk, 98 m, 102 m). Tretje mesto je osvojil Teo Herbstritt (SSK Sam Ihan, 223,4 točke, 101 m, 97 m). Na tekmi je nastopilo 51 tek­ movalcev iz 12 klubov. Teo je v zadnjem obdobju osvojil štiri naslove in bil najboljši med dečki, tako na državnih prvenstvih kot tudi v poletnem Pokalu Cockta. Prehod v višjo, mladinsko kategorijo, prinaša tudi več­ jo konkurenco, kar je za ra­ zvoj športnika z jasno vizijo biti med najboljšimi samo potrebno in koristno. Nasto­ pa tudi v Pokalu Argeta, to so tekmovanja v mladinski konkurenci na državni rav­ ni. Tekme potekajo med le­ tom in imajo končni sešte­ vek. Na teh tekmah je že zmagal in bil v ospredju. Seveda je trenutno za večje domače in mednarodne uspehe še premlad, čeprav je že nastopal na tekmah Alpskega pokala, pokala FIS in tudi na članskem držav­ nem prvenstvu, torej v kon­ kurenci naših najboljših skakalcev. Bil je 25. Za pri­ Foto: Branko Finžgar Odbojkarji odvisni le še od svojih iger Teo med najboljšimi smučarskimi skakalci Teodor Igor Herbstritt merjavo naj navedemo, da je bil Domen Prevc 11., Tilen Bartol 19., kar kaže na kako­ vost skokov v Sloveniji. Rezerve v tehniki in opremi Letos je Teo tudi grdo padel, na srečo brez večjih posle­ dic. Pravi, da je to za skoke normalno. Svoj napredek vidi v trdem delu, ima pa re­ zerve predvsem v tehniki in opremi. Ključno in najpo­ membnejše je, da ima bi­ stvene vrline za uspeh: trdno voljo, energijo, talent, odnos do treningov, jasne cilje, pogum in veselje. Nje­ gova prednost je tudi, da ni­ koli ni imel težav s težo, ki mnogim povzroča preglavi­ ce. Trenutno ima rekord 143 metrov, že pravi mali polet. Med tednom večinoma živi v Kranju, kjer redno dnevno trenira in obiskuje frizersko šolo v Kranju. Živi praktično za skoke in šolo. Za uspehe je hvaležen staršem ter trenerjema Go­ razdu Bertonclju in Davidu Krapežu. Še enkrat več se izkazuje, da v Kamniku ne manjka talentov za smučar­ ske skoke. Na to smo lahko ponosni. Po Roku Benkovi­ ču, Matjažu Kladniku in Matjažu Pungertarju ima­ mo zopet mladega nadarje­ nega skakalca, ki veliko obe­ ta. 20 petek, 4. marca 2022 Zanimivosti Markacija stara sto let Te dni mineva sto let, odkar je Alojz Knafelc zasnoval enoten znak za označevanje planinskih poti – belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Jasna Paladin Kamnik – Slovensko planinsko društvo (SPD), predhodnik Planinske zveze Slovenije, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, si je za eno poglavitnih nalog ob ustanovitvi zadalo dejavnost markiranja planinskih poti. Že v prvem letu delovanja so označili 97 poti – poglavitni namen je bil preprečiti Nemcem, da bi po naših planinskih poteh še naprej delali nemške napise in kažipote. Za prvotno označevanje so uporabljali ravne črte (proge) v rdeči, zeleni, rumeni, modri, ponekod tudi črni barvi in potek poti označevali s križi, večjimi kvadrati in krogi. Tak način markiranja se je ohranil vse do konca prve svetovne vojne. Da bi poenotili oznake, so leta 1895 v četrti številki Planinskega vestnika izdali Določila o zaznamovanju potov Slovenskega planinskega društva. Po prvi svetovni vojni pa so v SPD začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti, pravijo v Planinski zvezi Slovenije. Bela pika z rdečim kolobarjem Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc, kartograf in planinec, rojen v Novem mestu, ki je bil 4. marca 1922 na občnem zboru SPD Markacije nas vodijo po pravi poti Markacijo, ki nas danes spremlja na planinskih poteh, je leta 1922 osnoval Alojz Knafelc. / Foto: Jasna Paladin izvoljen v osrednji odbor kot načelnik markacijskega odbora. Knafelc je na podlagi številnih poskusov in predlogov oblikoval enotni oznaki za označevanje planinskih poti: belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija, njegov izum pa je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom. Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, funkcionalen, preprost, opazen in razpoznaven, v vsem tem času pa je postal simbol slovenskega planinstva. Od leta 2007 je markacija zaščitena z zakonom o planinskih poteh, od leta 2016 je tudi zaščitena blagovna znamka. »Markacija daje turistu sigurnost, da bo po izbrani poti dospel na gotov cilj. Vsak znak ga utrjuje v zavesti, da je na pravi poti. Zato mora biti vsaka markacija lahko in dobro vidna, včasih bolj gosta, včasih bolj redka. Na dobro izhojeni poti, n. pr. cesti, kolovozu, so znamenja lahko bolj redka; tu so markacije le pomirovalne. Izdatno je treba markirati pri vsakem razpotju; tam je treba na pravi poti naslikati najmanj tri znake, tako da se iz razpotja nedvomno vidijo,« je Knafelc začel Navodila za markiranje potov pred sto leti, ko je izraz turizem označeval planinstvo, turist pa je bila oseba, ki se je odpravila na turo v gore. Že spomladi leta 1922 se je začela akcija za označitev vseh naših planinskih poti z novo markacijo in smernimi tablami. »Markacije naj bodo okrogle; najprvo z belo barvo v sredi in okrog rdeče. Bel znotranji krog naj bode v dolinah, posebno v gozdu večji in v apnenskih gorah manjši. Markira naj se posebej tja in posebej nazaj ista pot,« je še opredelil Knafelc, pod vodstvom katerega so skalaši prevzeli nalogo markiranja poti z novimi znaki, v pomoč so jim bili tudi številni zavzeti člani SPD. V dobrih dveh mesecih so bile vse glavne poti opremljene z novo markacijo in tablicami. Ker je že takrat prihajalo do odtujitev in poškodb oznak, so Knafelčevo markacijo leta 1933 zaščitili v odredbi Dravske banovine. Po drugi svetovni vojni je Planinska zveza Slovenije, ustanovljena 6. junija 1948 kot naslednica Slovenskega planinskega društva, nadaljevala takšno enotno označevanje. Markacija se še danes riše po njegovih navodilih, tako da je vidna v smeri hoje in nas s tem vodi po pravi poti. Običajno je narisana v višini oči na desni strani na drevesih, skalah, včasih tudi na drugih objektih. Takoj za razpotjem je navadno vidna naslednja markacija, ki potrdi, da smo na pravi poti. Policijska kronika Vožnja pod vplivom alkohola Patrulja je imela v postopku voznico osebnega avtomobila, ki je kazala očitne znake alkoholiziranosti. Alkotest je ob pravilni uporabi pokazal 0.65 mg/l izdihanega zraka. Začasno ji je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Sledi obdolžili predlog na Okrajno sodišče Kamnik. Povoženje divjadi na Krivčevem Policisti so obravnavali povoženje jazbeca na Krivčevem. Na vozilu je nastala materialna škoda. Izdano je bilo obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesreče. Kolesar zapeljal v potok Policisti so bili obveščeni, da je na cesti na Stari grad kolesar zapeljal v potok. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je kolesar pri spustu s Starega gradu izgubil oblast nad kolesom in padel. Opravljen je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je ob pravilni uporabi pokazal 1.03 mg/l. Zaradi udeležbe v prometni nesreči bo izdan plačilni nalog. Tatvina kavnega avtomata Policisti so v trgovskem centru na Kovinarski obravnavali tatvino. Neznanec je 16. februarja iz trgovine Mercator odtujil kavni avtomat znamke Krups. Sledi kazenska ovadba. Vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja Patrulja je imela v postopku voznika osebnega avtomobila. V postopku je bilo ugotovljeno, da voznik ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Začasno mu je bilo zaseženo vozilo in s pogodbeno avtovleko odpeljano v hrambo. Tatvina v trgovini Tedi Policisti so v trgovini Tedi v Supernovi obravnavali tatvino artiklov. Po vseh zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Glasna glasba Policisti so v Črni pri Kamniku zaradi glasne glasbe obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog. Zagorela lesena lopa v Stranjah Policisti so obravnavali sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do samovžiga sena. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina registrskih tablic Policisti so v Stahovici obravnavali tatvino registrskih tablic. Po vseh zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba. Tatvina katalizatorja iz osebnega avtomobila Neznani storilec je iz parkiranega osebnega avtomobila v Kamniku na Klavčičevi ulici odtujil katalizator in s kraja odšel. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Prometna nesreča s pobegom v Kamniku Obdržite svoje sanje. In stik s cesto. Nova SportContact™ 7. Zmogljivosti, zasnovane v Nemčiji. Tatvina denarnice continental.si LETNE PNEVMATIKE PO AKCIJSKIH CENAH. Avto Cerar Kamnik www.avtocerar.si 01/839 50 40 Policisti so na parkirnem prostoru na Frančiškanskem trgu v Kamniku obravnavali prometno nesrečo s pobegom zaradi premika z vozilom. Neznani voznik je z neznanim vozilom in registrskimi številkami trčil v parkiran osebni avtomobil in s kraja odpeljal, ne da bi oškodovancu nudil svoje podatke. Sledi zbiranje obvestil in v primeru izsleditve voznika sledi plačilni nalog po zakonu o cestnem prometu. ■ mehanična popravila za vsa vozila ■ kleparska in ličarska popravila ■ cenitev vozil (zavarovalnica Triglav in Sava) ■ vulkanizerstvo ■ avtovleka osebnih vozil ■ izposoja vozil ■ pranje in čiščenje vozil Neznani storilec je v Origo centru v Spodnjih Stranjah izkoristil nepazljivost oškodovanke in izvedel tatvino denarnice, iz katere je odtujil denar in dokumente. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Vlom v stanovanjsko hišo Policisti so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v občini Kamnik. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Intervencija v Kamniku Policisti so v Zdravstvenem domu Kamnik obravnavali intervencijo zaradi nedostojnega vedenja pacienta do zdravnice. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. 21 petek, 4. marca 2022 Zanimivosti Raubarji ne počivajo Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_22_kam_04 NALOGA LAŽJI SUDOKU 6 2 8 7 3 6 Priljubljeni gorenjski narodno-zabavni ansambel Raubarji se je tako kot Modrijani odločil, da videospot za eno svojih pesmi posname na Veliki planini. 1 5 3 6 8 2 4 9 7 4 2 9 3 5 7 1 6 8 7 4 5 8 6 3 9 2 1 3 8 6 2 9 1 5 7 4 9 1 2 4 7 5 3 8 6 sudoku_TEZJI_22_kam_4 NALOGA sudoku_LAZJI_22_kam_04 TEŽJI REŠITEV sudoku_LAZJI_22_kam_04 5 2 6 2 8 7 3 6 3 9 5 9 4 1 8 5 8 7 7 2 4 1 6 8 1 7 8 6 2 SUDOKU 6 3 REŠITEV 2 4 9 1 sudoku_LAZJI_22_kam_04 NALOGA Rešitev: 2 3 5 6 9 4 8 7 1 1 6 9 3 7 8 4 2 5 7 8 4 1 2 5 3 6 9 3 5 7 9 4 6 1 8 2 8 9 1 5 3 2 6 4 7 6 4 2 7 8 1 5 9 3 9 1 6 8 5 7 2 3 4 4 7 8 2 1 3 9 5 6 5 2 3 4 6 9 7 1 8 REŠITEV sudoku_TEZJI_22_kam_4 5 8 6 8 3 4 6 2 7 3 5 2 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 9 2 7 3 4 4 1 4 7 3 3 1 5 7 6 2 3 5 6 9 4 8 7 1 sudoku_TEZJI_22_kam_4 NALOGA Re­šit­ve kri­žan­ke (ges­lo, se­stav­lje­no iz črk z ošte­­vil­če­nih polj in vpi­sa­no v ku­pon iz kri­žan­ke) po­š­lji­te do petka, 18. marca 2022, na Go­renj­ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah­ko od­da­te tudi v na­bi­ral­nik Go­renj­ske­ ga gla­sa pred po­slov­no stav­bo na Nazorjevi ulici 1. 7 3 6 5 2 8 1 44 17 3 9 7 3 49 76 5 2 4 8 3 1 3 1 5 7 4 1 8 7 3 9 5 6 2 91 7 5 9 6 3 8 2 6 4 6 2 7 3 3 2 4 1 8 5 6 9 7 89 8 6 4 2 57 23 1 5 8 6 67 82 4 1 9 5 3 5 54 1 3 9 36 42 7 8 Navodilo za reševanje: sudoku_TEZJI_22_kam_4 2 v9kvadrate 3 vpišite 5 7števila8 od 11 do 94tako,6da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem 4 5 1. nagrada: čelada Specialized Align 2 2. nagrada: redni servis kolesa 3. nagrada: števec Sigma 7.16 4 3 9 5 5 9 2 4 1 8 5 6 8 7 3 7 2 4 5 1 6 7 8 2 8 1 6 Rešitev: 8 6 7 9 1 4 2 3 5 Raubarji so snemali videospot za pesem Mom Jezguorca. Premiero je videospot doživel konec minulega tedna. cije za snemanje videospotov ansambli in zasedbe precej odločajo zanjo. Križnar pojasni: »Za Veliko planino smo se odločili, ker daje občutek domačnosti, ima še dovolj snega, in ker ima nihalko, je lažje dostopna.« Nadaljuje, da so Raubarji obdobje pandemije izkoristili za pripravo novega repertoarja, pred časom pa se jim je pridružil tudi novi harmonikar Peter Vidmar, ki sicer prihaja iz Žej pri Komendi, medtem ko sta dva člana iz Peč pri Moravčah, sam pa je doma iz Poljanske doline, iz Delnic. Nekdanji član skupine Blaž Jenkole se je namreč po sedmih letih odločil, da zaradi osebnih razlogov skupino zapusti, Peter Vidmar pa je že v preteklosti vskočil z igranjem, tako da njihove skladbe pozna, pa tudi petje v poljanskem narečju mu ni tuje. Izvemo še, da je nekdanji član in vodja Ognjenih muzikantov, sam pa izdela celo harmonike, na katere igra. 2 9 8 5 4 6 7 1 3 #2. Zaradi dobrega odziva pa smo ji zdaj dodali še video podobo.« Zakaj so se odločili za snemanje na Veliki planini, nas je zanimalo. Opažamo namreč, da se pri izboru loka- 5 3 1 7 2 8 6 4 9 Velika planina – Raubarji ne počivajo, pravi Miha Križnar. Ravno so tudi zaključili snemanje novega videospota za pesem Mom Jezguor- ca. »Gre za skladbo v poljanskem narečju, po katerem nas poznajo ne samo na Gorenjskem, ampak tudi drugod po Sloveniji. Skladba je že našla mesto na naši najnovejši zgoščenki Raubarji 6 7 4 1 3 9 8 5 2 Alenka Brun 9 1 1 6 9 3 7 8 4 2 5 7 8 4 1 2 5 3 6 9 3 5 7 9 4 6 1 8 2 8 9 1 5 3 2 6 4 7 6 4 2 7 8 1 5 9 3 9 1 6 8 5 7 2 3 4 4 7 8 2 1 3 9 5 6 5 2 3 4 6 9 7 1 8 22 petek, 4. marca 2022 Prireditve, zahvale Prireditve v marcu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v marcu? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Četrtek, 10. marca, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Za abonma Kam'nček, za izven. Vstopnina: 5 evrov MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Torek, 8. marca, ob 18. uri Izmenjava čili semen in delavnica gojenja čilijev Sreda, 9. marca, ob 18. uri Hura za mulce V družbo vabimo mladostnike, stare od 12 do 15 let. Skupino bo vodila socialna delavka Tina Plahutnik. Četrtek, 17. marca, ob 19.30, Velika dvorana DKK Slovensko mladinsko gledališče: BAAL Za Maistrov abonma, za izven. Vstopnina: 17 evrov /15 evrov Petek, 18. marca ob 19. uri, Velika dvorana DKK Ljudske pevke predice: Koncert ob 20-letnici delovanja Vstop prost! MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 16. marca, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Ferdo Mayer – Jezik barve Kustosinja razstave Saša Bučan. Vstop prost! Četrtek, 17. marca, ob 18. uri, grad Zaprice Predstavitev knjige Z znanjem do zvezd – Slovenska šola za nepalske gorske vodnike Predstavitev bo vodila Mira Papež. Sodelovali bodo tudi kamniški inštruktorji in urednica knjige Mojca Volkar Trobevšek. Vstop prost! Torek, 15. marca, ob 18. uri BUM! TRES! PAF! Tradicionalne stripovske delavnice ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V 84. letu starosti se je od nas poslovil mož, oče, dedek, brat in stric Ahacij Romšak upokojeni gostilničar iz Krivčevega Iskreno se zahvaljujmo vsem sorodnikom, sosedom, pri­ jateljem in sodelavcem za izrečene besede sožalj, daro­ vane sveče in cvetje, svete maše in denarne prispevke. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala pevcem za odpete pesmi, g. Marjanu za odigrano Tišino in g. Simonu za zvoke harmonike. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN Petek, 18. marca, ob 19. uri, Dvorana Frančiškanskega samostana Predavanje Bogomila Brvarja: Znameniti Kamničan Franc Pirc (1785–1880) Predavanje je uvod v slovesnosti ob postavitvi spomenika, ki ga bo temu Kamničanu pod Malim gradom postavila KS Center. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Srečanja vodi Ivanka Učakar. Tema pogovora bo knjiga Draga Jančarja, Katarina, pav in jezuit. Prijave na: mateja.keber@kam.sik.si. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) V februarju nas je v 92. letu po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama, babica in prababica Jožica Omovšek Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala osebju DSO Ka­ mnik za skrb in nego, patru Franciju Seničarju za srčno opravljen pogrebni obred, zahvala kvartetu GRM za od­ pete pesmi in trobentaču Jaku Einfaltu. Hvala vsem, ki ste Jožico pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Februar 2022 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) V 87. letu starost se je od nas poslovila draga mati, babica, prababica, sestra in teta Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Marija Poljanšek roj. Mali, iz Mekinj Sreda, 9. marca, ob 18. uri, platforma Zoom Srečanje s knjigo preko Zoom-a Letošnji dan žena bo popestril večer dalmatinskih in slovenskih napevov. Vstopnina: 10 evrov ZAHVALA Torek, 8. marca, ob 18. uri, spletna stran Spletna srečanja z avtorji in knjigami Dr. Zdenka Čebašek Travnik bo z avtorico dr. Metodo Vidmar Vengust spregovorila o knjigi Drevesa govorijo: zdravilne zgodbe. Torek, 8. marca, ob 19.30, Dvorana KD Laze Klapa Sidro in Ansambel Štos ZAHVALA Sobota, 12. marca, ob 10. uri Izmenjevalnica oblačil Mentor: Ivan Mitrevski. Prijave na info@kotlovnica.si. Razstava bo na ogled v času uradnih ur od 15. do 31. marca. KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ Četrtek, 10. marca, ob 18. uri Ping pong četrtek Torek, 15. marca, ob 10. uri, Galerija DKK Igra ob Kamniški Bistrici Likovna razstava Vrtca Zarja Četrtek, 17. marca, ob 18. uri Popoldne družabnih iger: The Crew, Iskanje devetega planeta Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja. Vsi njeni Tončka Pančur Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala za darovane svete maše in sveče. Zahvaljujemo se negovalnemu oseb­ ju DSO Kamnik za oskrbo in razumevanje do bližnjih v zadnjih dneh trpljenja. Hvala oskrbovancem DSO Ka­ mnik, ki ste bili z našo mamo v mislih in molitvah. Hva­ la podjetju Pogrebnik, pevcem kvarteta Grm in gospodu župniku Janezu Mikliču za čudovit obred slovesa. Žalujoči vsi njeni Ponedeljek, 14. marca, ob 18. uri, platforma Zoom V iskanju svoje poti Delavnico vodi Marjana Žnidaršič. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, tate in nono Edoardo Prelec solastnik Pekarne Duplica Žalostni se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili to bo­ lečino. Hvala g. župniku Pavlu Juhantu za lep in sočuten obred ter podjetju Pogrebnik za prijaznost in organizaci­ jo pogrebne slovesnosti. Žalujoča Nives Matjan z družino Duplica, Trst ZAHVALA ZAHVALA V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je samo dano za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar) Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V 83. letu se je od nas poslovil V 90. letu se je od nas tiho poslovila, naša draga mama, prababica in sestra Ana Hace Stanislav Balantič z Županjih Njiv Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in pri­ jateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Ja­ nezu Mikliču za lepo opravljen obred in ganljive besede slovesa ter pevcem kvarteta Grm za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala g. župniku Gregorju Šturmu, pevcem, članom LD Stahovica, KPK Kamnik, DU Ka­ mnik za lepo opravljen pogrebni obred in osebju Deosa Cerknica za oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njegovi po domače Urančeva Ančka iz Vira 23 petek, 4. marca 2022 Zahvale Časopis ZAHVALA občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna Čas nam bo omilil bolečino, nov vlak tvoj smeh in glas pa bosta živela Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik šte vilka 1 Oglašujte naprej v naših spominih. V 85. letu starosti se je od nas poslovil brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva č zd Kavči Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi KAMNIK - KOMENDA Žale ♦ Mekinje ♦ Nevlje ♦ Podgorje ♦ Tunjice ♦ Zgornje Stranje ♦ Sela ♦ Gozd ♦ ♦ Vranja Peč ♦ Loke ♦ Šmartno v Tuhinju ♦ ♦ Zgornji Tuhinj ♦ Špitalič ♦ Motnik ♦ Stojimo vam ob strani skozi korake slovesa. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 5 ZAHVALA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Časopis Kamničan-ka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga z nami pospre­ mili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja. Posebna hvala sodelujočim za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Martin e dva in 4 : 0 in tako delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kais Margeta i dena s pos Matjaž Hom o vov svojo kori in tekmo obrnili in nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlovenskih postaji Kam skladišče. luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnjega leta nam ezn slov ga znova udo ice , reč bo ko ens , več da po so kih delno spro vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in des nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro poznavno et prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evr dos mn ob ope ega članski pok ik– 22.18 in , jo Ljubljana) alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Sla. ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so udo o let. »Ka pril je železnic de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo ko dov tajo olj pro za kolesa,« se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zah ,« je dejal žup je ob tem stora l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru inve ov, zdravstve železniško stic ki bodo voz tud i na som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN ili rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t in kart rnije zažive I celo leto Kamnik – Tako kot le v ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilus nih v trac štev ZADNJA drugih nja. O rezu Naš Kam ka planina il- bod ijah kon ca o ude ltatih nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav avst i Marka Anž na ven cij, razs na a nov ilustraem dom ki so dr. Julija im koronav Vsaka vas, kušenega som. Hitr u Naš Kam tava z naslovom Polca iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. in 14. lahko do osti, saj umetniki, evrs uro mer tni , oku v u pri- že interesa pa ki žbe pride lja ne zma jim idej in vese kma bodo dod tudi tni termini njka. Tud a- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Milan Šuštar iz Mekinj Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Prekmalu odšel si ti od nas. V mislih s tabo smo ves čas. Bodi srečen med zvezdami, kjer ni gorja in ne skrbi. (žena Majda) V 50. letu starosti nas je zapustil mož, ati in dedek Bogdan Šuštar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja in to­ lažbe ob prerani izgubi, ki je nismo pričakovali. Hvala za sveče, cvetje in ostale darove. Hvala g. župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen obred, hvala tudi gasilcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, saj si je to vedno želel. Vsakemu posebej hvala. Prerano si odšel, a ostal boš z nami v srcih vseh, ki smo te imeli radi. Žena Majda, hčeri Anja in Karmen z družino ter vsi domači stran 7 stran 9 24 urna dežurna služba stran 16 041 634 948 Izžrebani nagrajenci nagradne križanke, objavljene v časopisu Kamničan-ka dne 4. februarja 2022 z geslom NOVA MILENINA USPEŠNICA, so: Matej Repanšek iz Kamnika in Anton Cerar iz Domžal, ki prejmeta dereze Veriga K.F. Lesce, ter Joži Žulič iz Komende, ki prejme Knjigo Zdravje in jaz – Prijatelja. Nagrajencem iskreno čestitamo. ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. V 83. letu se je poslovila naša draga sestra in teta ZAHVALA Štefka Močnik Ob reki smo bili vsi trije, ko kot vedno z roko sem zamahnil. Kaj mi mar, saj le s peresom se peska je dotaknil. Bo že na koncu s solzo žalost odplaknil. s Sel pri Kamniku Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sve­ te maše in sveče. Hvala gospodu župniku Ediju Strou­ halu, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Zdaj eden, čez delto strt sem sam omahnil. A angel zlat, brez pogleda v slovo, moj krik je s sivo roko ugasnil. (R. Prelovšek) Vsi njeni V 55. letu starosti se je od nas poslovil ZAHVALA Zapustila si svoj edini svet, Bakovniško ulico, stkale so se prijateljske vezi med sosedi, ki so trajale vse do konca tvojih dni, ko si tiho odšla. Ostala je praznina, ki jo boleče nosimo v srcih. V 98. letu nas je za vedno zapustila mama, babica in prababica Ivanka Anžin iz Bakovniške ulice, Kamnik Roman Prelovšek Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. iz Jurčičeve ulice v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mami, sestra, tašča, babica in prababica Žalujoči vsi njegovi Štefka Lemič rojena Perne Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Jer­ manovi in osebju Pristana. Zahvala gospodu župniku, praporščakom ZB in pevcem za lep poslednji obred ter KPK Kamnik za storitve. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Bogdanu Logarju ter sestri Tatjani za vso skrb in pozornost. Hvala tudi enoti NMP Kamnik. Zahvaljujemo se župniku g. Koželju za opravljen cerkveni obred ter pevcem kvarteta Grm za od­ pete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi tvoji, ki te tako pogrešamo Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ni te na dvorišču, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Tvoje sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok, zato ne bomo te pozabili, te vedno v srcu bomo ohranili. V dopolnjenjem 92. letu starosti se je od nas poslovil naš ata Frančišek Pogačnik Zahvale, osmrtnice po domače Gorjančev ata iz Volčjega Potoka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjene darove, sveče in svete maše. Hvala dr. Ambroževi iz ZD Kamnik in patronažni službi, sestri Romani Poljan­ šek, za dolgoletno oskrbo. Hvala tudi pevcem kvarteta Grm za zapete pesmi in g. župniku Luki Demšarju za opravljen pogrebni obred. Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si ZAHVALA Žalujoči: otroci Franci, Anica, Cilka, Marija in Ivanka z družinami 24 petek, 4. marca 2022 Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice so v sodelovanju s priznanim sadjarjem dr. Janom Bizjakom v sadovnjaku Samostana Mekinje pripravili tradicionalni prikaz sajenja in obrezovanja sadnega drevja. Jasna Paladin Mekinje – »Ljudje, ki doma skrbijo za svoja sadna drevesa, tudi sicer bolj cenijo pridelavo in predelavo hrane. Samooskrba s hrano pa bo vedno bolj pomembna, zato me res veseli, da srečujem vedno več ljudi, ki se zavedajo pomena pridelave sadja doma, sploh na Kamniškem je to očitno. Veliko zaslug za to imajo zagotovo prav člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice,« nam je povedal Jan Bizjak, doktor agronomije in priznani sadjar, ki s tunjiškimi sadjarji sodeluje že vrsto let, preden se je s sadiko, vrtnarskimi škarjami in žago v roki posvetil obiskovalcem, željnim novega znanja. Nekate- ri sadno drevje začnejo obrezovati že januarja, večina pa takrat, »ko nas ne zebe več v roke«, kar po besedah Bizjaka nekako splošno velja. Zavedati se moramo le, da prej ko bomo začeli, bolj saj lahko naredite več škode. Napaka, ki jo dela večina, je, da drevesa porežejo preveč in s tem porušijo ravnovesje. Bolj ko drevesa rastejo, bolj jih ljudje režejo, kar je povsem napačen pristop. Če Naslednji prikaz obrezovanja sadnega drevja bodo v sodelovanju z Janom Bizjakom člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice pripravili že to soboto, 5. marca, ob 9. uri pri podružnični šoli v Motniku. bo drevje čez leto divjalo, zato ni pametno prehitevati. »Rez sadnega drevja je treba razumeti in jo prilagoditi prav vsakemu drevesu posebej. Prvo pravilo je – če ne znate, se tega raje ne lotite, dovi. To je osnovna zakonitost, ki se je pri sadnem drevju morate zavedati. Najprej moramo torej pogledati, kako je naše drevo odreagiralo na lansko rez. Če so sadna drevesa v ravnovesju, rezi sploh ne potrebujejo vsako leto,« je začel Jan Bizjak in poudaril, da je bistvo rezi osvetliti krošnjo, da bodo plodovi dobili več svetlobe in da bodo posledično imeli boljši okus. V nadaljevanju je opozoril, kakšno sadiko sadnega drevesa izbrati in kako ga po- imajo naša drevesa v tem času poganjke, dolge po pol metra, pomeni, da smo jih porezali preveč. Bolj ko drevo raste, manj ga moramo rezati, zato da bo nastavil rodne brste, kjer bodo plo- Foto. Jasna Paladin Zanimanje sadjarjev vedno večje »Pomembno je, da sadike ne posadimo pregloboko, zadostuje največ trideset centimetrov v globino.« saditi. »Koreninski sistem nam določa, kako bujno bo drevo raslo. Če želite nižja drevesa, izberite sadike s šibkejšimi koreninami. Višine namreč ne bomo mogli ukrotiti z rezanjem, določa jo koreninski sistem. Pomembno je, da sadike ne posadimo pregloboko, zadostuje največ trideset centimetrov v globino, saj nižje prst ni več tako rodovit- na. Jama mora biti bolj široka kot globoka. Opažam, da večina sadik ne posadi, ampak jih pokoplje. V naravi drevesa zrastejo iz semen, ki so pokrite zgolj s plastjo listja,« je slikovito predstavil Bizjak, nato pa s praktičnim prikazom predstavil še vrsto napotkov za vzgojno, vzdrževalno in pomladitveno rez sadnega drevja. ZDRAVLJENJE NESPEČNOSTI Pri zdravljenju nespečnosti veliko lahko naredimo že sami in zelo pomembno je naslednje: • spite samo toliko časa, kolikor ga potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti; • v edno hodite spat ob isti uri, vseh 7 dni v tednu; •b  odite redno športno aktivni, vendar ne pozno zvečer; • s palnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom; • imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni; • zvečer zmanjšajte vnos tekočine, saj s tem zmanjšate nočno potrebo po uriniranju; • budilko postavite tako, da ne boste videli, koliko kaže; • podnevi ne spite, ne dremajte in ne ležite v postelji. V prosti prodaji je kar nekaj pripravkov, po katerih lahko posežemo. Pomirjevalo rastlinskega izvora, katerega učinkovitost je dokazana tudi s kliničnimi študijami, je baldrijan. Poleg baldrijana lahko uporabljamo tudi hmelj, meliso, pasijonko, sivko, žafran. Vsem je skupno, da učinek nastopi postopoma in je dosežen šele po štirih tednih. Zadnje čase se za uspavanje veliko uporablja tudi melatonin, naraven hormon, ki ga proizvaja češarika in je po strukturi soroden serotoninu. Fiziološko se pojavi izločanje melatonina takoj, ko se začne temniti, in doseže vrhunec med drugo in četrto uro zjutraj, v drugi polovici noči pa se količina manjša. Za pomoč in nasvete glede ohranjanja vašega zdravja se vedno lahko obrnete na farmacevte v vseh enotah JZ Mestne lekarne. Dogodek v sadovnjaku Samostana Mekinje je bil tudi letos dobro obiskan. / Foto: Jasna Paladin Maškare preganjale zimo Kamniškega karnevala letos znova ni bilo, so pa pustne šeme zato lahko rajale v Snoviku, videvali pa smo jih tudi drugod po občini. Jasna Paladin Volčji Potok, Snovik – Na pustno soboto in pustni torek, 26. februarja in 1. marca, so imele vse maškare, napravljene v kronice, prost vstop v Arboretum, saj so s tem v parku začeli Festival kronic, ki bo trajal do 20. marca. V nedeljo, 27. februarja, popoldne pa so otroško pustno rajanje tradicionalno organizirali v Termah Snovik. Pripravili so pustno povorko od recepcije term do prireditvenega prostora v neposredni bližini in rajanje s palčkom Snovičkom, plesno delavnico za vse maškare, Foto: Arboretum Volčji Potok Nespečnost je motnja spanja, pri kateri bolniki tožijo za dolgim uspavanjem, pogostim prebujanjem ponoči, premalo globokim spanjem kljub ustrezni dolžini in/ali zgodnjim jutranjim prebujanjem. Nespečnost prizadene vse staros­tne skupine in je vse pogostejše zaradi sodobnega načina življenja. Kratkoročne posledice motenj spanja so pomanjkanje energije, zmanjšana pozornost, oslabljen spomin ter slabša delovna učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu. Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa je povezano celo z debelostjo, sladkorno boleznijo, zmanjšano imunsko odpornostjo in z nekaterimi vrstami raka. Maškare v Arboretumu Zmagovalna skupinska maska v Snoviku / Foto: Terme Snovik tekmovanje v družabnih in zabavnih igrah, poslikave obraza, drsanje na drsališču pod šotorom in izbor za naj masko. Najlepše maske so tudi letos prejele lepe nagrade.