Dogodek leta na osrednjem občinskem trgu Občina Hajdina bogatejša za nov zbirni center Kanadski Slovenci in častna konzulka Kanade na obisku v I. mitreju Učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor tudi tokrat navdušil
Uvrstitev na regijsko Linhartovo srečanje in nagrada za najboljšo stransko moško vlogo Zgodovinski uspeh ONŠ Golgeter Hajdina Na čast sv. Florjanu
Župan v družbi minimaturantov
V ponedeljek, 15. junija, je bil osrednji občinski trg rumeno obarvan in slišalo se je glasno piskanje piščalk. To je bil prav poseben dogodek letošnjih 26 minimaturantov in njihovih vzgojiteljic iz hajdinskega vrtca Najdihojca. V središče občine jih je povabil župan mag. Stanislav Glažar.
V družbi svojih sodelavcev jim je pripravil prijeten sprejem, ob do-	2014/15. Letošnjim minimaturantom - bodočim prvošolcem - so
brodošlici pa čestital za uspešen zaključek vrtčevskega obdobja	se na občinskem trgu že po tradiciji pridružili starši, dedki in babice,
in zaželel razigrane počitnice, jeseni pa uspešen začetek v prvem	prijatelji, ki so trenutke sreče s ponosom delili z njimi in se ob tem
razredu na OŠ Hajdina. Tudi minimaturanti so z risbico presene-	tudi zabavali.
tili župana; ta mu ostaja v lep spomin na druženje z generacijo	Besedilo in foto: TM
Generacija minimaturantov 2014/15 na osrednjem občinskem trgu na Hajdini
tešite.
Vabilo
Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas
vabi
k sodelovanju vse ljubitelje zborovske pesmi in ljubitelje petja, da se nam pridružijo.
V naši skupini so dobrodošli tako ženski kot moški glasovi.
Za dodatne informacije pokličite na GSM 051399 154 (Marjana Miklaužič).
Se vidimo jeseni! MePZ DŽD Gerečja vas
Julij 2015
UVODNIK
V pričakovanju poletja in počitnic
Jožica Lešnik
Poletje pomeni pričakovanje sonca, vročih poletnih dni in toplih večerov, čas dopustov ter za učence in dijake najdaljše počitnice v letu. Le kdo se ne bi veselil počitnic! Že misel nanje nam nariše nasmeh na lica, saj vsi potrebujemo prijeten oddih od vsakodnevnih tegob in obveznosti. Kako zaželen čas, da se malo odpočije-mo, naberemo novih moči in počnemo vse tiste stvari, za katere je med letom premalo časa. V sredo, 24. junija, smo h koncu pripeljali še eno šolsko leto, polno novih znanj in življenjskih spoznanj. Zavedati se moramo, da je pomembna vrednota, za katero bi se moral zavzemati vsak med nami, znanje, in to tako znanje, ki ga bomo potrebovali in znali uporabljati vse življenje. Učenci in dijaki med letom nova znanja pridobivajo pri pouku, interesnih dejavnostih, v šolah v naravi in na ekskurzijah, različnih tekmovanjih, pri projektih, soustvarja-
nju in oblikovanju kulturnih prireditev, bogatijo pa jih tudi številna sodelovanja z različnimi društvi v kraju in s krajani. Najboljša nagrada za celoleten trud in uspešno delo na koncu šolskega leta so za vse šolarje dober učni uspeh, številna osvojena priznanja in pohvale. Tako kot po vsej državi so tudi v šolah zadnji šolski dan zaključili s šolsko proslavo, s katero so obeležili državni praznik -dan državnosti. Naša država je 25. junija 1991 formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat so bile priznane obstoječe meje Slovenije kot državne meje, zagotovitev varstva človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa posebno varstvo. Seveda so se v teh letih mnogi Slovenci podali na pot nepoštenosti, laži in
korupcije. Vedeti moramo, da bogastvo našega naroda ni zgolj v materialnih dobrinah, temveč zlasti v solidarnosti, strpnosti, spoštovanju, poštenju, delavnosti in še posebej v naši besedi in kulturi, ki jo že tisočletja gojimo na tem majhnem in prelepem koščku zemlje - naše domovine. Prizadevajmo si ohraniti tiste vrednote, ki nas bodo popeljale v boljšo prihodnost!
Poletje je tu. Vzemite si čas za predah, za najdražje, prijatelje in za vse tiste stvari, ki vas osrečujejo in zanje med letom nimate časa. Naj bodo ti dnevi lepi, prijetni, varni, polni sonca, smeha in zabave.
Jožica Lešnik
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Gojkovič, Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi
Mertelj in Jože Mohorič
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
3
Julij 2015
W
)) Àm
Z junijske seje občinskega sveta
Občinski svet Občine Hajdina se je sestal na svoji 6. redni seji, ki je bila 17. junija 2015 ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina.
Občinski svet je potrdil sklep o oceni izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2014. O tej temi je na seji poročal Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva.
Hajdinski občinski svet se je na svoji redni seji sestal tudi v juniju.
O pomenu Načrta varnosti cestnega prometa in izobraževanja udeležencev v cestnem prometu Občine Hajdina za obdobje 2015-2016 je na seji spregovoril tudi Slavko Burjan, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 5. redne seje.
2.	Odlok o rebalansu I proračuna Občine Hajdina za leto 2015.
3.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Hajdina.
4.	Sklep o oceni izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2014, ki jo je pripravilo
Medobčinsko redarstvo SOU SP. 5. Sklep o potrditvi Načrta varnosti cestnega prometa in izobraževanja udeležencev v cestnem prometu Občine Hajdina za obdobje 2015-2016, ki ga je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hajdina.
Občinska uprava Občine Hajdina
Občina Hajdina in TD Mitra Hajdina pozivata občane, da podajo svoje predloge objektov, ki bodo vključeni v tradicionalno
ocenjevanje najlepše urejenih objektov v Občini Hajdina. Predloge za ocenitev v kategorijah: najlepše urejeni stanovanjski objekt, najlepše urejena kmetija, najlepše urejeni poslovni objekt je treba poslati v
pisni obliki na
Občino Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina do 31. julija 2015.
Predlogi so lahko tudi anonimni, vključevati pa morajo natančen naslov ter ime in priimek lastnika predlaganega objekta. Vsi predlogi bodo upoštevani, razen v primeru, če se lastnik z vključitvijo v ocenitev ne bo
strinjal.
Vabljeni k sodelovanju - opozorite nas na najlepše in prispevajte k priznanju najzaslužnejšim, ki prispevajo k lepemu videzu naše občine!
Občina Hajdina in TD Mitra Hajdina
BREZPLAČEN IZVOD ZBORNIKA ZA VSA GOSPODINJSTVA
Občanke in občane Občine Hajdina obveščamo, da lahko v tajništvu občinske uprave v času uradnih ur dvignejo brezplačni izvod Zbornika Občine Hajdina. Vsako gospodinjstvo prejme po en izvod zbornika.
Občinska uprava Občine Hajdina
4
Julij 2015
Aktivnosti na področju komunalne infrastrukture
V občini Hajdina potekajo na področju infrastrukture aktivnosti pri več investicijskih projektih, opravljajo pa se tudi redna vzdrževalna dela s področja vzdrževanja občinskih cest.
IZGRADNJA FEKALNE KANALIZACIJE
Izgradnja fekalne kanalizacije poteka v sklopu izvedbe operacije Izgradnja sekundarnih odcepov kanalizacije v naseljih občine Hajdina. Projekt se izvaja na podlagi javnega razpisa RRP 2013-2015.
Naložba v htcšo prihodnost
l.*tIL<l|l>«t>JO-IRA rVPl 1PMUL -I ,r'^.I^n Mjoij r, rarvù
»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi razvojne prioritete Razvoj regij.«
Predmet projekta je bila izgradnja kanalizacijskega omrežja v vseh naseljih občine Hajdina. Operacija je v zaključni fazi. V naselju Slovenja vas so končana vsa dela razen ureditve zgornjega ustroja. V naselju Hajdoše se še izvajajo gradbena dela na zadnjem kanalu 4.0, potem pa se bo pristopilo k ureditvi zgornjega ustroja cestišč. V naselju Skorba so se začela dela na kanalu 6.2, na drugih kanalih pa se še izvaja urejanje zgornjega ustroja cestišč. V naselju Gerečja vas se izvajajo pripravljalna dela za asfaltiranje cestišč po izgradnji kanalizacije. V naselju Zgornja Hajdina so izvedena vsa gradbena dela. V naselju Draženci se po izgradnji kanalizacije že ureja zgornji ustroj cestišč. Dela na kanalu 7.0 v naselju Spodnja Hajdina pa se še niso začela.
Stanovalci vseh objektov, ki se bodo lahko priključili na novo zgrajene kanale kanalizacijskega omrežja Hajdina, bodo še v juliju 2015 prejeli obvestila o možnosti priključitve in z informativnim izračunom deleža komunalnega prispevka, ki ga bo treba poravnati pred priključitvijo oz. v 12. rednih mesečnih obrokih.
REKONSTRUKCIJE OBČINSKIH CEST IN IZGRADNJA PLOČNIKOV
Na področju cestne infrastrukture so se izvedle naslednje aktivnosti:
-	asfaltiranje javne poti JP 829 152 v naselju Slovenja vas;
-	sanacija lesenega mostu na javni poti JP 829 281 preko potoka Studenčnica ob Igrišču za golf Ptuj. V sklopu sanacije se je zamenjala celotna dotrajana lesena konstrukcija mostu. Vsi gradbeni elementi mostu so izvedeni v armiranem betonu razen vozne površine mostu, ki je izvedena v lesu;
-	začetek del na izgradnji pločnika ob lokalni cesti LC 328 221, odcep nadvoz-kapela v naselju Draženci.
REDNO VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
V okviru rednega vzdrževanja občinskih cest so se izvedle oz. se še izvajajo naslednje aktivnosti:
-	grediranje in gramoziranje makadamskih cestišč,
-	ureditev bankin,
-	košnja trave ob bankinah,
-	krpanje asfaltnih cestišč,
-	obnova talne signalizacije (talne označbe).
IZGRADNJA JAVNE RAZSVETLJAVE
Na področju javne razsvetljave so se postavili električni drogovi na odcepih, na katerih smo že leta 2014 izvedli zemeljska dela v sklopu izgradnje kanalizacije v naseljih Zgornja Hajdina, Hajdoše in Draženci.
Vodovod Simonič—Žagar
Ležeči policaj ob vstopu v Gerečjo vas
Pred vaškim domom v Dražencih
Izvedena je sanacija lesenega mostu na javni poti preko potoka Studenčnica.
5
Na novo urejene talne označbe pri hajdinski šoli	Na Sp. Hajdini je spremenjen prometni režim.
REKONSTRUKCIJE DOTRAJANIH VODOVODOV
V sklopu izgradnje kanalizacije se je zamenjal dotrajani vodovod na dveh odcepih: na trasi kanala 4.3 v naselju Zgornja Hajdina (prečka Vauda) in kanala 11.0 v naselju Hajdo-še (za Sabino). Na novo se je izvedla izgradnja vodovoda na območju P/S8-2,3 ob PSC Hajdina in se je območje tako delno komunalno opremilo.
ŠPORTNI OBJEKTI
Izvajajo se dela na namakalnem sistemu na nogometnem igrišču v Hajdošah.
Skica spremenjenega prometnega režima
Foto: arhiv občine
OBVESTILO O SPREMEMBI PROMETNEGA REŽIMA
Vse udeležence v prometu, posebej še stanovalce Spodnje Hajdine, obveščamo, da je v križišču pri kapeli na lokaciji Spodnje Hajdine spremenjen prometni režim. Kljub na novo postavljeni vertikalni prometni signalizaciji večina voznikov tega ne upošteva.
Občinska uprava Občine Hajdina
6
Julij 2015
Občina Hajdina bogatejša za nov zbirni center
Skrb za čisto, zdravo in življenju prijazno okolje je pomembna naloga slehernega posameznika in skupnosti, ki s svojimi dejanji povzroča nastajanje odpadkov. Tega se dobro zaveda kar osem občin Spodnjega Podravja, ki so letos izgradile povsem nove in sodobne zbirne centre. Med njimi je tudi občina Hajdina, ki je maja odprla vrata novega zbirnega cen-
Zbirni center občankam in občanom zagotavlja še višji nivo ravnanja z odpadki in hkrati preprečitev nastajanja dodatnih črnih odlagališč. Lahko ste ponosni in veseli, da se je zanj odločila tudi vaša občina, saj so prav zbirni centri, katerih naloga sta skrb za urejeno okolico in višji standard na področju ravnanja z odpadki v posameznem kraju, ključni pri preprečevanju problematike divjih odlagališč. Zbirni centri so ustrezno urejeni in skrbno vzdrževani, kar omogoča hiter prevzem odpadka in pravilno pot nadaljnjega procesa obdelave.
Vse občane, ki bodo dostavljali odpadke v zbirni center, prosimo, da se ob vstopu v zbirni center osebju identificirajo z osebnim dokumentom ali prejetim računom podjetja Čisto mesto Ptuj, d. o. o. Vabimo vas, da svoje odpadke v skladu z odpiralnim časom skrbno in redno dostavljate v zbirni center ter skupaj z nami poskrbite za čisto in urejeno okolje.
Vzoren način ločevanja odpadkov bo vzgled tudi mladim, ki bodo kot bodoča generacija skrbeli za življenja vredno okolje. KAJ VSE SE LAHKO ODDA V ZBIRNIH CENTRIH Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo naslednje vrste odpadkov: plastiko in plastično embalažo, kovine in kovinsko embalažo, papir in papirno embalažo, stekleno embalažo, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, pesticide, baterije in akumulatorje, embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, električno in elektronsko opremo (TV-aparate, računalnike, radie ...), izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo), kosovne odpadke (staro pohištvo, vzmetnice za postelje ...), male gospodinjske aparate (sesalnike, mlinčke, sušilnike za lase, likalnike ...), belo tehniko (hladilnike, štedilnike, pralne in pomivalne stroje, mikrovalovne pečice ...), zavržena oblačila, les.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje!
Utrinek s simboličnega odprtja hajdinskega zbirnega centra, ko se je vodstvu občine Hajdina pridružil direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik.
Zbirni centri so ustrezno urejeni in skrbno vzdrževani, kar omogoča hiter prevzem odpadka in pravilno pot nadaljnjega procesa obdelave.
V maju je tudi občina Hajdina odprla svoj zbirni center za odpadke. Foto: TM
Odpiralni čas zbirnega centra Hajdina pri pokopališču Hajdina: v ponedeljek od 13.00 do 16.00 in v sredo od 10.00 do 17.00.
Izjema: vsak tretji koledarski teden v mesecu je zbirni center odprt: - v sredo od 10.00 do 17.00 in v soboto od 12.00 do 15.00.
Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d. o. o.
7
Odpadki imajo svoje mesto v zabojnikih
Julij 2015
Z aprilom so se ukinile mlečne kvote
Ko sva se nekaj dni nazaj v počasni koloni peljali po lokalni cesti blizu domačega kraja, sva iz dolgčasa začeli šteti, koliko pločevink, plastenk, vrečk in druge nesnage leži ob cesti. Kar zmrazilo naju je ob sklepu, da so robovi cest postali odlagališča za odpadke. Še bolj pa naju je jezilo dejstvo, da v današnjem času obstaja veliko nesramnih in nevestnih ljudi, ki mečejo smeti skozi okna svojih avtomobilov ali pa kot izletniki kar odvržejo odpadke v naravo. Takšna početja so zelo nizkotna in neopravičljiva. S tovrstnimi dejanji ne jezimo le naravovarstvenikov in lastnikov zemljišč, ampak močno onesnažujemo tudi naravo. Če je voznik ali njegov sopotnik tako hudo žejen, da mora to potešiti kar med vožnjo, potem naj bo vsaj toliko ozaveščen, da bo prazno pločevinko ali plastenko vrgel med domače odpadke, nikakor pa ne skozi okno svojega avtomobila!
Z več kot tristo čistilnimi akcijami na leto se ljudje na lokalni ravni sicer trudijo, da bi svojo okolico le očistili, a ogromno nezakonitih odlagališč odpadkov kljub temu ostaja. Verjetno se še vsi dobro spomnimo akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki so jo ekologi izpeljali pred leti. Uspehi so bili res neverjetni, Slovenija pa je bila po dolgem času spet čista in urejena. Količino zbranih odpadkov so merili v tonah, v akciji pa je sodelovala nepregledna množica ozaveščenih Slovenk in Slovencev. Tovrstne akcije naj bodo torej vzgled!
Sami osebno vidiva v tem velik problem, reševanje le-te-ga pa v vsakem posamezniku posebej. Dajmo prevzeti odgovornost za svoje ravnanje, poskušajmo doseči tudi nekatere spremembe v okoljski politiki in izboljšajmo zakonodajo, narava nam bo hvaležna. Res je, da so čistilne akcije ponekod zelo uspešne in da predvsem šole in vrtci v zadnjih letih veliko delajo na področju ravnanja z odpadki, vendar je še vedno vse preveč lahkomiselno odvrženih vreč tja, kamor ne sodijo.
Torej, če bi imeli pozitiven, predvsem pa odgovoren odnos do naše narave, potem tovrstnega problema sploh ne bi bilo treba posebej omenjati. Tako pa moramo žal pospravljati za drugimi, ki jim je prav malo mar za čisto in urejeno okolico.
Za konec ne bova posebej ponavljali tistega, kako tako radi pometamo pred tujimi pragovi, na domačega pa največkrat pozabljamo. In ko vas bo naslednjič zagrabil napad, da bi plastenko ali pločevinko vrgli skozi odprto okno svojega avtomobila, premislite in počakajte, da napad mine. Smetnjakov in zabojnikov za smeti je povsod dovolj!
Valerija Gabrovec, Anja Rakuš, dijakinji 3. letnika Biotehniške šole Ptuj
Evropska unija je s prvim aprilom po dobrih 30 letih ukinila sistem mlečnih kvot, s katerimi so leta 1984 v obdobju prevelike ponudbe mleka omejili proizvodnjo. Ker naj bi globalno povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih po pričakovanjih povprečno raslo z 2,1-odstotno stopnjo na leto, ukinitev kvot v Bruslju vidijo kot priložnost.
Ob tem zagotavljajo, da bodo za proizvajalce mleka še naprej veljali številni podporni ukrepi, slovenski kmetje pa se kljub temu bojijo, da se bodo cene mleka znižale. Potencial vidijo v boljši povezanosti mlečne verige in predelavi mleka v izdelke z dodano vrednostjo. Tudi Drago Zupanič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, je prepričan, da se za pridelovalce mleka ne bo nič spremenilo, saj Slovenija že sedaj mlečnih kvot ni presegala. Ob tem je poudaril, da so slovenski pridelovalci mleka primerljivi z avstrijskimi, kmetije so se na spremembe pripravile, stroške imajo pod nadzorom, proizvodnjo pa optimizirano. MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ LANI ODKUPILA 43 MILIJONOV LITROV MLEKA Sicer pa je bilo lansko leto eno najugodnejših v zadnjem obdobju za ptujsko mlekarsko zadrugo. Od kmetov so odkupili okoli 42 milijonov litrov mleka, kar je 17 odstotkov več kot leto prej. Lani so pridobili 31 novih članov, mleko pa je zadrugi prodajalo nekaj manj kot 500 kmetovalcev. Kot dodaja Zupanič, je bila odkupna cena mleka primerna, znašala je okoli 36 centov. Prihodki za lansko leto so ocenjeni na okoli 20 milijonov evrov, kar je 27 odstotkov več kot leto prej.
V zadnjih letih opažajo, da se bistveno zmanjšuje število pridelovalcev mleka. Leta 1994 so od več kot 2000 kmetov odkupili 21 milijonov litrov mleka, ena kmetija pa je povprečno prodala 9500 litrov mleka na leto. Po dvajsetih letih je statistika precej drugačna, saj mleko pridelujejo le na 474 kmetijah, od katerih je Mlekarska zadruga Ptuj lani odkupila 43 milijonov litrov mleka. Letno tako na eni kmetiji pridelajo okoli 91.000 litrov mleka. Po besedah Zupaniča je bila pred leti večina mleka pridelanega na majhnih kmetijah, danes pa je največ mleka pridelanega na tržno usmerjenih velikih kmetijah. Tudi na območju občine Hajdina so v zadnjih letih izginile kmetije, ki so se ukvarjale s pridelavo mleka. Še pred leti so bile v vsaki vasi zbiralnice mleka, nato pa so kmetje postopoma začeli prodajati živali in zapirati hleve, ker se prodaja manjših količin mleka ni več izplačala.
Besedilo in foto: Estera Korošec
8
Julij 2015
Dogodek leta na osrednjem občinskem trgu
Na predvečer dneva državnosti je bila v župnijski cerkvi sv. Martina na Hajdini maša za domovino, daroval jo je naddekan Marijan Fesel, po maši pa se je slovesnost nadaljevala na prostem, na osrednjem občinskem trgu, kjer sta občina Hajdina in Zveza kulturnih društev Hajdina pripravili osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Slovesnost je spremljal izbran kulturni program, slavnostni govornik je bil župan mag. Stanislav Glažar, ob tej priložnosti pa je bil javnosti prvič predstavljen Zbornik Občine Hajdina. Ob tej priložnosti je župan Glažar čestital tudi častnemu občanu Viktorju Gojkovi-ču ob njegovem osebnem jubileju.
Junijski dogodek je bil za občino Hajdina zelo pomemben, saj je bila predstavljena precej obsežna knjiga, v katero so zapisani mnogi pomembni dogodki in ljudje iz preteklosti, nekatere odličnosti in posebnosti teh krajev, vse skupaj pa se lepo prepleta z dogodki sedanjega časa. Občina Hajdina je tako po monografiji dobila še prvi zbornik, bogato knjigo o preteklosti in sedanjosti občine Hajdina, v kateri so dobri sestavki in zanimive teme o življenju in ljudeh na ravnici Dravskega polja, ob reki Dravi. V občini Hajdina je ekipo ustvarjalcev med seboj znal dobro povezati nekdanji podžupan Franc Mlakar, ki je na slovesnosti predstavil zanimivo zgodbo od ideje do nastanka zbornika, h kateremu je tudi sam veliko doprinesel. V uredniškem odboru so se Francu Mlakarju pridružili še Sašo Radovanovič, Senka Dreu in Tatjana Mohorko. Avtorji prispevkov pa so: dr. Igor Žiberna, Mojca Vomer Gojkovič, mag. Žiga Oman, Marija Hernja Masten, mag. Nataša Kolar, Katja Zupanič, dr. Polona Vidmar, Sašo Radovanovič, Vesna Mesarič Lor-ber, Valerija Šamprl, Tatjana Mohorko, Rado Simonič in Franc Mlakar.
TM
Foto: Stanko Kozel
Praznični utrinki iz Martinove cerkve in z osrednjega občinskega trga na Hajdini
9
Julij 2015
PESEM JE SPREMLJALA PRIJETNO SLOVESNOST
S pesmijo je praznično mašo spremljal cerkveni pevski zbor Župnije sv. Martina, na osrednjem občinskem trgu pa so nastopili: otroška FS Martineki iz OŠ Hajdina, mladi pevci z Davidom Pinatričem iz Slovenje vasi, ljudske pevke iz KD Skorba in KPD Hajdina, MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas in Štajerski frajtonarji. Za pogostitev so poskrbeli članice Društva gospodinj Draženci, Društva žensk Hajdoše, Društva žena in deklet Gerečja vas in Društva žena in deklet občine Hajdina ter hajdin-ski kletarji letnikov.
10
Julij 2015
V veliki sejni dvorani občine Hajdina so se 15. junija zbrali letošnji hajdinski odličnjaki.
ODLIČNJAKI GENERACIJE 2014/15
Učenci, ki so prejeli priznanje za odličen uspeh v vseh letih šolanja na OŠ Hajdina: Alen Gojkošek (Hajdoše), Mitja Koder-man (Slovenja vas), Tilen Kropfl (Slovenja vas), Nik Volgemut (Zg. Hajdina), Nuša Steiner (Gerečja vas), Nina Štumberger (Hajdoše), Lucija Tement (Hajdoše) in Tomaž Vidovič (Hajdo-še).
Urška Murko z Zg. Hajdine je prejela priznanje za odličen
uspeh v 9. razredu.
Čestitamo!
Župan Glažar je na sprejemu med drugim povedal: »Za nas je to veličasten dogodek in izbrani ste, ker ste naredili nekaj več kot drugi. V občini Hajdina smo ponosni na vse odličnjake, ki so veliko naredili tudi za prepoznavnost naše občine. Prepričan sem, da je vsak izkoristil tisto, kar si je želel, in dosegel, kar uspe redkim. Želim vam, da uresničite svoje sanje in želje, ko boste nadaljevali šolanje, da izkoristite le najboljše in se z veseljem vračate v našo občino.« Ravnateljica Mesarič Lorberjeva pa je posebej poudarila, da je to generacija, na katero so še posebej ponosni, saj je bilo kar osem učencev od 22 v vseh letih šolanja odličnih,
Župan čestital odličnjakom
V prostorih občine Hajdina je 15. junija potekal še svečani sprejem za letošnje odličnjake iz OŠ Hajdina. Župan mag. Stanislav Glažar jim je v družbi podžupana Karla Svenška, direktorice občinske uprave Valerije Šamprl in ravnateljica Vesne Mesarič Lorber namenil posebno čestitko in darilo, ki jih bo spominjalo na ta lepi, svečani dogodek.
Županova čestitka zlati generaciji OŠ Hajdina
v 6. in 9. razredu so bili nad državnim povprečjem in zelo uspešni na tekmovanjih.
Na svoj razred je zelo ponosna tudi razredničarka Tatjana Pačnik, opisala jih je kot marljive, izjemne učence, s katerimi se je preprosto ujela. Vse najboljše in najlepše jim je zaželela na nadaljnji poti.
Besedilo in foto: TM
Skupni posnetek z odličnjaki, da bo spomin na svečani dogodek trajen.
11
Julij 2015
Hajdinski nagrajenci in hajdoški pletarji
na Dobrotah
Ptuj je bil med 21. in 24. majem znova v znamenju osrednjega festivala kulinaričnih dobrot slovenskega podeželja. V Minoritskem samostanu je bila na ogled že 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
Z zlatom nagrajena čokoladna potica Jožice Peršoh
Peršohova je prvič sodelovala z mede-njaki in prejela zlato priznanje.
Da je Ivan Brodnjak dejansko »zaljubljen« v oljno ogrščico in da zna iz te rastline pridelati najboljše olje, je znova potrdil na letošnji razstavi dobrot.
Samo nekaj odtenkov manjka Silvu Pernatu do zlatega priznanja za suho domačo salamo, in kot pravi, je vse bliže harmoniji okusov, ki so pri pripravi salame najpomembnejši.
Jožico Peršoh in Silva Pernata smo srečali na svečani podelitvi priznanj. Foto: Rado Škrjanec
Pod organizacijski odbor so se tudi letos podpisali Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, razstava pa je bila znova velik doprinos k promociji slovenskega podeželja in pestre kulinarične ponudbe. Na letošnji razstavi je bilo nagrajenih 1019 izdelkov, podelili pa so 492 zlatih, 316 srebrnih in 211 bronastih priznanj ter 78 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Med nagrajenci so tudi tri kmetije iz občine Hajdina, nagrajeni pa so izdelki Jožice
Hajdoška pletarja Anton in Hilda Žumer sta na razstavi predstavila svoje pletar-ske izdelke in prikazala veščine pletarske obrti.
Peršoh iz Dražencev, ki je prejela zlato priznanje za čokoladno potico in medenjake, Ivana Brodnjaka iz Hajdoš, ki je četrto leto zapored dobil zlato priznanje za olje oljne ogrščice - hladno stiskano, in Silva Pernata iz Skorbe, ki je prejel srebrno priznanje za suho salamo. K pestremu kulturnemu in prodajnemu dogajanju so drugo leto zapored svoj prispevek dodali pletarji sekcije Hajdoški pletarji TD Mitra Hajdina. V delavnici domače obrti sta pletarstvo vse dni predstavljala priznana pletarja Anton in Hilda Žumer. Obiskovalcem sta predstavila mnoge svoje pletarske izdelke, ki so bili tudi naprodaj.
12
Julij 2015
Posebna čestitka tudi vinarju Ivu Rajhu za izjemen uspeh na Vino Ptuj 2015 (Foto: TM)
ŽUPANOV SPREJEM ZA NAGRAJENCE
V sredo, 27. maja, je župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar v prostorih občine pripravil krajši sprejem za dobitnike priznanj na 26. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Čestital je Jožici Peršoh, Ivanu Bro-dnjaku in Silvu Pernatu, posebno čestitko pa je ob tej priložnosti namenil tudi uspešnemu vinarju Ivu Rajhu, ki je na letošnjem ocenjevanju vin Vino
Hajdinski nagrajenci v družbi župana Glažarja, podžupana Karla Svenška in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl (Foto: TM)
Ptuj 2015 prejel za laški rizling naziv prvak sorte.
»Vesel in ponosen sem, da so bili naši občani spet v ospredju, še posebej pa me veseli, da jim je uspelo z lastnimi proizvodi, izdelki, ki so ponos našega podeželja. V tako kakovostne proizvode so vložili veliko truda in znanja, za kar
jim tudi iskreno čestitam in želim, da bi kdaj v prihodnje te dobrote ponudili tudi na trgu. Za našo občino sta to izjemna promocija in priložnost, da nas tudi skozi take zgodbe spoznajo še kje drugje,« je povedal župan Glažar.
TM
Sprejem za Steletovega nagrajenca
Župan mag. Stanislav Glažar je 17. junija v prostorih občine Hajdina sprejel Stanislava Gojkoviča, letošnjega prejemnika prestižne Steletove nagrade za življenjsko delo in najvidnejše dosežke na področju varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot. Nagrado mu je podelilo Slovensko konservatorsko društvo.
Čestitka Stanislavu Gojkoviču za nagrado, ki jo je prejel za dolgoletno delo in dosežke na področju arheologije.
Gojkovič je bil več kot 40 let aktiven na področju arheologije in resta vratorstva, danes sicer že upokojenec, a še vendar aktiven tam, kjer ga potrebujejo in cenijo njegovo delo. Da je letošnja nagrada šla v prave roke, se je na sprejemu strinjal tudi župan Glažar. Nagrajencu je posebej sporočil, da je nanj ponosna tudi lokalna skupnost Hajdina, ki ima z družino Gojkovič posebno navezo. Ob tem je še dejal, da naj bo ta visoka nagrada za Stanislava Gojkoviča spodbuda za nadaljnje ustvarjanje in iskanje novih idej.
Besedilo in foto: TM
Nagrajencu je poleg župana Glažarja čestitala tudi direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
13
Pogovor s Stanislavom Gojkovičem, Steletovim nagrajencem
Stanislav Gojkovič je bil nagrajen za vrhunske strokovne dosežke na področju kon-serviranja in restavriranja arheoloških predmetov, zlasti mojstrsko konservacijo, preparacijo in rekonstrukcijo arheološkega keramičnega gradiva. O svojem delu je spregovoril tudi za bralce Hajdinčana.
Maja G.: Lahko bi rekli, da sta arheologija in konservatorstvo del vaše družinske tradicije. Pa vendarle, kakšni spomini vas vežejo na izbiro poklica? Kako bi opisali svoje začetke?
Stanislav Gojkovič: »Lahko bi rekli, da je sodelovanje pri arheologiji družinski poklic, saj je v njem deloval že oče Janez Gojkovič. Že med obema svetovnima vojnama je sodeloval z arheologom Walterjem Šmidom, ki je takrat deloval v Gradcu in je prav na Ptuju tudi izkopaval. Že kmalu je oče postal čuvaj mitrejev in zaradi spretnosti postal tudi prvi restavrator za keramiko v ptujskem muzeju. Kot otrok sem očetu večkrat pomagal tako na terenu kot tudi pri sestavljanju posod. V naši družini je bilo enajst otrok, vsak se je odločil za svoj poklic. Končal sem sicer poklicno kovinarsko šolo, vendar odločitev, da grem po očetovih stopinjah, ni bila presenetljiva. Po očetovi upokojitvi sem nadaljeval njegovo delo v ptujskem muzeju. V času službovanja v muzeju pa sem se tudi izpopolnjeval v smeri konservatorstva in re-stavratorstva, tako sem pridobival znanje za kovinsko in stekleno gradivo v Narodnem muzeju v Ljubljani in Vojvodinskem muzeju v Novem Sadu. Svoje znanje sem potem nadgrajeval z lastnim delom na terenu in v muzeju, pozneje pa na Zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru.« Maja G.: S čim se trenutno ukvarjate? Stanislav Gojkovič: »V zadnjem času predvsem pomagam s svetovanjem arheologom in študentom arheologije pri izkopavanjih. Včasih pa za svojo dušo še resta-vriram kakšno posodo. Da ne bi šlo to zanje v naši družini v pozabo, sem ga prenesel na sinova. Ker sem že v pokoju, je moje delo sedaj bolj urejanje okolice domače hiše in vrta, tudi tašča pa se ne brani naše pomoči pri urejanju njene hiše z okolico, tako da mi dela res ne zmanjka.«
Maja G.: Kaj bi sami izpostavili kot svoje
največje strokovne dosežke? So kakšni arheološki predmeti ali projekti konser-viranja, ki so vam še posebej pri srcu? Stanislav Gojkovič: »Težko bi se odločil za svoje največje dosežke, saj sem se v vseh letih svojega delovanja posvečal mnogim arheološkim predmetom iz različnih časovnih obdobij. Veliko teh predmetov je razstavljenih v slovenskih muzejih, tako v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, v Narodnem muzeju v Ljubljani, v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, v Koroškem muzeju v Slovenj Gradcu, v Tolminskem, Metliškem muzeju in drugod. Seveda pa sem veliko gradiva restavriral za ptujski muzej, kjer so predmeti razstavljeni tako na Ptuju kot tudi v Ormožu. Sodeloval sem tudi pri arheoloških spomenikih na terenu. Ena najbolj pomembnih je gotovo prezentacija zgodnjesrednjeve-ških grobov in gradbenih ostalin v cerkvi na Legnu pri Slovenj Gradcu. Sodeloval sem pri prezentaciji grobišča v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, pri predstavitvi rimske gomile v Miklavžu pri Mariboru, prav tako pa tudi pri urejanju rimskih ostalin vile rustike, podeželske vile, v Mariboru, za katero sem skupaj s sodelavci leta 1992 prejel tudi Ste-letovo priznanje. Seveda bi lahko teh del še našteval. Zato sem tudi postal častni član Slovenskega arheološkega društva. Pravzaprav ne vem, za kaj bi se odločil, morda bi lahko med največje dosežke štel to, da sem svoje izkušnje lahko prenesel na mnoge generacije arheologov, na kar sem zelo ponosen.«
Maja G.: Območje, na katerem živimo, slovi kot izredno bogato arheološko najdišče - se vam zdi, da je naša lokalna dediščina ustrezno restavrirana in pre-zentirana?
Stanislav Gojkovič: »V svoji službeni karieri sem se skupaj s sodelavci zavzemal za korektno predstavitev in umestitev arheološke dediščine v okolje. Čeprav so se za to
Julij 2015
trudili že v času mojega očeta, mi pa smo to delo nadaljevali, bo treba v naslednjih letih še marsikaj narediti, da bo arheološka dediščina dobila v našem okolju svoje pravo mesto in veljavo. Vsekakor bi jo bilo vredno predstaviti tudi drugim in tako privabiti turiste v naš kraj.«
Maja G.: Kaj je po vašem mnenju največji arheološki zaklad hajdinskega območja? Stanislav Gojkovič: »Na Hajdini stoji prvi mitrej, eden najpomembnejših spomenikov v Evropi. V njegovi bližini sta bili najdeni tudi keltska lončarska peč in petovijska mestna četrt z redko znanim imenom vicus Fortunae. Na tem območju sta bila ob rimski cesti, jantarni poti, odkrita pomembno zahodno petovijsko grobišče in rimski vodovod od Frama proti Ptuju. Najnovejša odkritja potrjujejo, da je bilo celotno območje občine Hajdina naseljeno že v prazgodovini, vsako časovno obdobje pa je pustilo veliko sledov za našo kulturo.« Maja G.: Se novodobni oziroma aktualni prijemi na področju konserviranja in re-stavriranja močno razlikujejo od tistih, v katerih ste bili sami izučeni, ali lahko v primeru vašega poklica govorimo o »stari obrti«?
Stanislav Gojkovič: »Pri tehnikah konser-viranja in restavriranja keramičnega gradiva se v mnogih letih pravzaprav ni nič spremenilo, saj so za to delo potrebni predvsem spretnost, natančnost in veliko potrpljenja ter iznajdljivosti. Tudi poznavanje oblik keramičnega gradiva pride še kako prav. Nasprotno pa je pri konservaciji kovinskega gradiva veliko novosti, saj so bili odkriti novi kemični postopki in tudi nove laboratorijske tehnične naprave. Tudi pri restavriranju stekla so v zadnjem času odkrili nove postopke, predvsem pri dopolnjevanju manjkajočih delov.«
Maja G.: Kaj bi svetovali mladim, ki želijo po vaših stopinjah in se odločajo za poklice restavratorjev in konservatorjev? Stanislav Gojkovič: »Poklic restavratorja--konservatorja je zelo lep, hkrati pa tudi težek poklic, saj zahteva veliko potrpežljivosti in sistematičnosti. Predvsem pa je zanj potrebna velika ljubezen do arheoloških predmetov. Mladim, ki bi se za ta poklic odločili, bi priporočal vztrajnost, potrpežljivost in predvsem veliko veselja do tega dela.«
Maja Gojkovič
14
Julij 2015
20 let podjetništva Iva Rajha
Podjetnik Ivo Rajh iz Dražencev je letos spomladi okroglemu osebnemu prazniku dodal še okrogli jubilej svojega podjetja. Dvajset let je »staro« njegovo podjetje na naslovu Draženci 96, v dveh desetletjih pa je podjetje doživelo velik vzpon in ves čas bogatilo svojo ponudbo na trgu.
Kadar slišimo za gostilno Rajh, kaj hitro zraven povežemo še prenočišča, teh imajo trenutno 12 v dvoposteljnih sobah, ob tem pa podjetje nudi tudi usluge z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, ima trgovino z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, v Halozah pa prideluje vrhunska, večkrat nagrajena vina. Na lokaciji Cirkulane imajo Rajhovi že 12 let znano in lepo urejeno okrepčevalnico Varež, julija letos pa je devet let, odkar je Ivo Rajh na Zg. Hajdini na občinskem trgu odprl gostinski lokal Moschkon, ki je zadnjih nekaj let v najemu. Zaposlenih imajo 12 ljudi, a Ivo se z velikim veseljem spominja boljših časov v gospodarstvu, ko jih je bilo v podjetju zaposlenih tudi 23.
Pri Rajhu v Dražencih so znani po pripravi domače hrane, odličnih malic in kosil, pripravijo pa tudi različne jedi po naročilu in postrežejo z okusnimi picami. Gostom ponujajo več prostorov za praznovanja in srečanja, ob letošnjem jubileju pa so razširili in prenovili letno teraso.
In prav letošnje praznovanje jubileja bo v lepem spominu ostalo sorodnikom, prijateljem, številnim poslovnim
Podjetniku Ivu Rajhu sta ob okrogli obletnici samostojne podjetniške poti čestitala tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar in podžupan Karl Sven-šek in mu ob tej priložnosti izročila sliko s podobo Hajdine. (Foto: Zdenka Godec)
partnerjem in gostom, ki jih je Ivo Rajh povabil na veselo praznovanje in pogostitev. Ob jubileju sta mu posebej čestitala tudi župan občine Hajdi-na mag. Stanislav Glažar in podžupan Karl Svenšek. Ob jubileju podjetniku Ivu Rajhu iz Dražencev čestitamo in želimo še mnogo uspehov na podjetniški poti.
TM
Pogled na današnji urejeni gostinski lokal s prenočišči v Dražencih, kjer so Rajhovi spomladi praznovali 20-letnico podjetja. (Foto: TM)
PREGLEDNIK
KD Skorba
Gledališka skupina KD Skorba je bila izbrana za regijski izbor gledaliških skupin. Igralci z gledališko predstavo Denar, denar, denar so se tako uspešno predstavili na regijski reviji; 10. 5. 2015 je potekala v Slovenski Bistrici. Nejc Lazar je prejel tudi nagrado za najboljšo stransko moško vlogo.
KD Valentin Žumer Hajdoše
V maju so pripravili prireditev ob 15-letnici delovanja sekcije Štajerski frajtonarji. Frajtonarji so nastopili na več prireditvah.
KPD Stane Petrovič Hajdina
Ljudske pevke so pripravile koncert Pesem v poletje in nastopile na številnih prireditvah. Likovna sekcija je postavila slikarsko razstavo dveh članic v PSC Hajdina.
Društvo žena in deklet Gerečja vas
V juniju so članice skupaj z MePZ pripravile prireditev ob 10. Lojzovem prazniku pri vaškem zvoniku v Gerečji vasi. Sodelovale so pri pogostitvi ob predstavitvi Zbornika Občine Hajdina in praznovanju dneva državnosti.
Društvo žena in deklet občine Hajdina
Članice so bile zelo delavne, saj so izvedle veliko aktivnosti.
9. 5. 2015 so organizirale ekskurzijo na Razkrižje. Malčkom v vrtcu Zvonček na Bregu so pripravile grške jedi ob dnevu vrtca.
16. 5. 2015 so se predstavile na rimskem taboru v Izoli. Za udeležence prireditve Salon sauvignon so pripravile pogostitev pri III. mitreju. Izvedle so kuharski tečaj jedi iz špargljev. Sodelovale so na državnih kmečkih igrah v Podčetrtku. Poskrbele so tudi za buče, ki so jih okopale. 6. 6. 2015 so se odpravile na Rimski dan na Reko. Pripravile so pogostitev pri I. mitreju za udeležence ekskurzije, ki jo je pripravila častna konzulka Kanade za slovenske Kanadčane.
Udeležence srečanja bančnikov iz evropskih držav v hotelu Primus so pogostile z rimskim prigrizkom. Srečale so se tudi pri kmetici leta 2014 v Mežiški dolini. Pripravljale so rimske jedi z diabetiki - gosti hotela Primus.
Bile so tudi na Krompirjadi v Dornavi.
Pripravila: Hilda Bedrač
15
Julij 2015
Mlaj in kres v Skorbi
Tako kot je v navadi ob prvem maju, smo tudi letos v Skorbi stopili skupaj in pripravili druženja ob prazniku dela. Priprave za kres so trajale kar nekaj časa. Vaščani Skorbe smo se že navadili, da smo ob spomladanskem čiščenju vrtov in okolice spravljali odvečne veje in porezano trto domačih brajd na prostor ob »vaškem« ribniku, ki ga velikodušno v ta namen odstopijo Žafranovi. Velik delež pri postavljanju kresa pa so imeli fantje in možje iz vrst ribičev in oračev, ki so ga pripravili do končne podobe.
S skupnimi močmi so postavili mlaj.
Za okrasitev mlaja so poskrbele skorbske ženske, ki so na delavnicah spletle vence in pisane trakove.
Ob ribniku v Skorbi je domača ekipa pripravila dobrote z žara. Foto: Gabrovec
Družabno srečanje z ansamblom Strun
V soboto, 20. junija, je ŠD Skorba pripravilo družabno srečanje pred domom krajanov Skorba in ga popestrili še s srečelovom. Ekipa Boško bara je skrbela za pijačo in jedačo. Večer so z glasbo popestrili mladi glasbeniki iz sosednje vasi, ki so si nadeli ime ansambel Strun.
Poskrbeli so, da nas kljub hladnemu večeru ni preveč zazeblo, saj smo se ob zvokih glasbe z veseljem zavrteli in se tudi tako ogreli. S svojim ubranim igranjem in petjem so opogumili tudi naše športnike, ki so pokazali, da ob brcanju žoge obvladajo še pevske veščine. Tako sta se glasba in pesem razlegali po vasi še dolgo v noč, veselo vzdušje pa je pripomoglo tudi k temu, da smo pozabili na hladno vreme, ki nas je pripeljalo v prvi poletni dan.
Renata Gabrovec, VO Skorba
Vaščani smo se zbrali 30. junija, najprej pred domom krajanov, kjer je že čakal pripravljen in lepo okrašen mlaj. Za okrasitev so poskrbele skorbske ženske, ki so na delavnicah spletle vence in pisane trakove. Pri postavljanju so svoje moči po treningu pokazali naši športniki in jih združili z možmi na vasi ter s skupnimi močmi postavili mlaj; ta je nato krasil našo vas ves maj. Vse dogajanje se je nato preselilo k ribniku, kjer je ekipa že pripravljala dobrote z žara in vrtela odojka na ražnju. »Skorbske dekline in pubeci« so bili tisti, ki so prevzeli strežbo in z veseljem poskrbeli, da številna zbrana družba vaščanov ni bila lačna in žejna. Na pretek je bilo tudi dobre volje, ki so jo vaščani prinesli s seboj, ob njej pa ni manjkalo sladkih dobrot, za katere zmeraj poskrbijo naše domače gospodinje, in dobre domače kapljice naših kletarjev in drugih domačinov.
16
Druženje se je nadaljevalo ob kresu, katerega plameni so osvetljevali nočno nebo še dolgo v noč. Za varnost in dobro družbo so se nam pridružili tudi gasilci in gasilke iz PGD Hajdo-še. Meh harmonike je raztegnil naš domačin Jaka in tako poskrbel še za glasbeni del.
Čeprav večer ni bil ravno topel za posedanje na prostem, sta bila dobra družba in zadovoljstvo vseh nas tisto, kar nas je grelo in povezovalo. VO Skorba in orači so prispevali za pogostitev, ribiči so poskrbeli za prostor, prav vsi drugi - športniki, kulturniki, tenisači in vaščani - pa smo znali stopiti skupaj in pripraviti prijetno prvomajsko druženje vse vasi. Dokazali smo, da skupaj zmoremo veliko in se lahko imamo lepo. Naj bo tako tudi v prihodnje.
Renata Gabrovec, VO Skorba
Julij 2015
11. tradicionalna košnja trave
V soboto, dan pred prireditvijo, je iz neba še neusmiljeno deževalo in kazalo je, da bo tudi letos vreme zagodlo organizatorjem. A vendarle ni bilo tako. Nedeljsko jutro se je odprlo v lep, skoraj že vroč sončen dan in omogočilo, da so organizatorji letošnjo tradicionalno 11. Košnjo trave nekoč s tekmovanjem za najgolaž 2015 uspešno spravili pod streho.
m •	^
W 'i
Prve travne bilke padejo pod kosama aktualnega in nekdanjega župana občine Hajdina, nato se jima po vrsti pridružijo še drugi kosci.
Vodje zmagovalnih ekip, navdušeni dobitniki pokalov za najgolaž 2015
Na travniku je bilo moč videti najrazličnejšo tehniko za košnjo trave, vse od tradicionalne kosilnice BCS do najnovejše tehnike proizvajalca kmetijske mehanizacije Claas.
iMt > m? w st/LJt' ■ * % ^¡S^Smrni

Ji
K odprtju prireditve, tradicionalno jo s svojima nagovoroma odpreta predsednica DŽD Gerečja vas in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, svoj delček doda tudi MePZ DŽD Gerečja vas.
TRAVNIK POKOSILI NA RAZLIČNE NAČINE
Številni obiskovalci, ki se zberejo na Nemčovem travniku, imajo kaj videti, doživeti in okusiti. Poleg tradicionalne ročne košnje trave - na čelu tradicionalno kosita aktualni in nekdanji župan občine Hajdina - si lahko obiskovalci ogledajo še prikaz ročnega klepanja kose ter vso strojno tehniko za košnjo trave nekoč in danes, od preproste kosilnice BCS, različnih vrst traktorskih kosilnic do najnovejše vrhunske tehnike za košnjo trave. S skupnimi močmi so poskrbeli, da je bil travnik v dobri uri tudi pokošen. NA OBROBJU TRAVNIKA BRBOTALO Tudi ob travniku je bilo zelo živahno, brbotalo je v kotlih, kjer so prizadevne tekmovalne skupine predvsem moških kuharjev poskušale skuhati najgolaž 2015. Ob njihovi pripravi so jih budno spremljale oči strokovne komisije za ocenjevanje, ki je imela kar naporno nalogo - izmed trinajstih golažev izbrati najboljše tri. Glavne organizatorke, članice DŽD Gerečja vas, so se namreč tudi letos potrudile in za ocenjevanje golaža najele strokovno komisijo. Letos so jo sestavljali kuharski mojster Vlago Pignar - predsednik, gostinec Maksimiljan Pola-nec, profesor kuhanja na SGŠ v Mariboru, in Pavla Molnar
s Ptuja, ki velja za odlično gospodinjo. Ocenjevanje je bilo tako zares strokovno in nepristransko. Pokal za najgolaž 2015 so si prislužili člani ekipe Veseli kurenti s Ptuja, drugi najboljši golaž je skuhala skupina domačih fantov Gerečki asi, ki pridno zbirajo pokale na domačem terenu, tretje mesto pa je osvojila skupina domačega KK Petaln iz Gerečje vasi.
Kot je že tradicija na prireditvi, na pokošen travnik pokali za najboljše golaže »padejo iz neba«. Letos so donatorji poskrbeli, da je na pokošenem travniku pristal helikopter, iz katerega sta izstopila aktualna župan in podžupan občine Hajdina ter prinesla pokale za najboljše tri kuharske ekipe.
DRUŽABEN NEDELJSKI VEČER
Po razglasitvi zmagovalcev so se vsi obiskovalci lahko okrepčali z golažem, ki so ga tekmovalne ekipe skuhale dovolj za vse, svoj lonec pa so dodale tudi domače članice. Za poslastico so poleg članic poskrbele tudi pridne roke vaških gospodinj, zagotovo pa na taki prireditvi tudi rujne kapljice ne zmanjka. Nedeljsko popoldne se je potegnilo v družaben in vesel nedeljski večer, zadovoljni organizatorji pa so si ob koncu večera pošteno oddahnili. Glavni organizator DŽD Gerečja vas se v sodelovanju s člani VO Gerečja vas, PGD Gerečja vas in ŠD Gerečja vas iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki s svojimi sredstvi izdatno pripomorejo k uspešni izvedbi prireditve, ne nazadnje pa tudi vsem vaščanom in vaščankam, ki na kakršen koli način dodajo svoj delček truda k uspešni pripravi in izvedbi prireditve.
MI
17
Julij 2015
Deseti Lojzov praznik v Gerečji vasi
Dan pred godom sv. Alojzija, 20. junija, so se pod vaškim zvonikom pri vaški lipi in Zajšekovi kapeli ob 10-letnici praznovanja zbrali vaščani Gerečje vasi, nekdanji vaščani in gostje, da bi tudi letos proslavili praznik patrona Alojza. Glavni del slovesnosti sta bila sveta maša, ki jo je ob tej priložnosti daroval farni župnik naddekan Marijan Fesel, in blagoslov obnovljenega vaškega križa pri Brglezovi domačiji.
Farni župnik naddekan Marijan Fesel je blagoslovil obnovljen vaški križ pri Brglezovi domačiji.
Po končani mašni slovesnosti, v kateri je s svojim ubranim petjem sodeloval tudi MePZ DŽD Gerečja vas, so sledili še kratek kulturni program in nagovori, ves uradni del slovesnosti pa je povezala aktivna vaščanka Mojca Po-žgan.
OBNOVLJEN VAŠKI KRIŽ PRI BRGLEZOVI DOMAČIJI
Zob časa in vremenskih razmer ter vandalizem sta bila razlog, da so letos pristopili k temeljiti obnovi vaškega križa pri Brglezovi domačiji. Ob leto-
šnjem Lojzovem prazniku je obnovljeni križ blagoslovil naddekan Marijan Fesel. Za obnovo sta poskrbela domačina: Janez Kiseljak je obnovil kip Jezusa na križu, predsednik VO Gerečja vas pa je poskrbel za nov Marijin kip. Ob tej priložnosti se je predsednik VO Marjan Rozman zahvalil Janezu Kiseljaku za obnovo, družini Sagadin, ki redno skrbi za vzdrževanje okolice in okrasitev tega križa, ter vsem drugim vaščanom, ki prav tako skrbijo za vzdrževanje in okrasitev drugih nabožnih znamenj na vasi. Po končani mašni slovesnosti se je za organizacijo in ohranjanje tradicije zahvalil tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, krajši kulturni utrinek pa je dodala mlada domačinka Petra Habjanič, ki je zbranim zaigrala na svojo frajtonarico.
OB OBLETNICI
TUDI VESELO DRUŽENJE
Preostanek popoldneva so domačini in gostje preživeli ob bogati pogostitvi, h kateri so tudi letos poleg organizatorjev pripomogli domači donatorji in sponzorji ter vaške gospodinje z odličnim pecivom, vaški gospodarji in godovnjaki Alojzi in Alojzije pa za rujno kapljico. Vse skupaj je z dobro voljo vse do poznega večera začinil še ansambel Vreži pa zbeži s Štajerskim Mišom; ta je poleg glasbe dodatno poskrbel še za prijetno in veselo druženje pod vaškim zvonikom.
Besedilo in foto: Magda Intihar
Po končani maši je tudi župan mag. Stanislav Glažar besede zahvale namenil organizatorjem in vsem, ki pripomorejo k tej slovesni in družabni prireditvi.
20. junija, dan pred godom patrona Alojza, so se pod vaškim zvonikom pri lipi in Zajšekovi kapeli zbrali številni domačini in gostje ter z mašno slovesnostjo in druženjem proslavili že 10. praznik patrona Alojza.
18
Julij 2015
Čeprav živita v Pergerjevi ulici na Ptuju, sta vsaka po svoje povezani s Hajdino. Kot dobri sosedi v prostem času marsikaj ustvarjata. Ni naključje, sta se junija 2013 tudi skupaj odločili, da se pridružita Stankini sestri Valeriji in so se vse tri včlanile v novonastalo sekcijo na Hajdini.
Danica Kampl, nekoč Solinova iz Stojncev, živi v Pergerjevi ul. 4 na Ptuju. Z možem Antonom, ki je po rodu Hajdinčan, sta ponosna starša hčerk Vanje in Maje ter dedek in babica Blaža in Žive. Danica, ki zadnja leta ni zaposlena, si čas poleg gospodinjstva in občasnega babiškega poslanstva krajša z različnimi dejavnostmi, za katere ima izjemne ročne spretnosti. Nekoč je uživala v krojenju in šivanju, za kar si je znanje pridobila v šiviljskem tečaju. Uživa pri delu na vrtu in urejanju okolice hiše. Ena zadnjih dejavnosti je bilo sodelovanje v ple-tarski delavnici Turističnega društva Mitra Hajdina, kjer je »prišla, videla in osvojila« osnovne korake za to, da si zna sama splesti košarico za domačo uporabo ali pa za domiselno darilo. Tako se nam je sama predstavila: »Resnično rada slikam, ker me to močno izpolnjuje in veseli. Všeč so mi pokrajine, največkrat jih upodobim v akvarelih. Ko sem kot otrok dobila v roke prvi svinčnik, sem spontano začela risati. Ob tem sem začutila veliko veselje do ustvarjanja in potrebo po vedno novih kreacijah. Zaradi spleta življenjskih okoliščin tega svojega talenta nisem razvijala naprej, vendar je ta zatajevana želja po likovnem ustvarjanju vedno močneje prihajala na površje. Šele sedaj, v zrelih letih, se mi je ponudila priložnost, da sem svoje otroške sanje po ustvarjanju z barvami lahko začela uresničevati. Na naših likovnih delavnicah in ob »domačih nalogah« pozabim na čas, dobim nov življenjski zagon, začutim mir in izpolnjenost. Med risanjem in slikanjem se počutim eno z vsem stvarstvom. Tudi pri pletarskem krožku sem sodelovala, a sem se odločila za svojo prvo ljubezen - slikanje.« Stanka Vogrinec izvira iz Vogrinčeve
Danica Kampl in Stanka Vogrinec razstavljata v razstavišču PSC
Če ste se od 20. maja 2015 mudili v poslovno-stanovanjskem centru na Hajdini, ste v razstavišču opazili nove likovne motive. Tega dne sta se namreč na uradnem odprtju razstave javnosti prvič predstavili članici Likovno-fotograf-ske sekcije občine Hajdina Danica Kampl in Stanka Vogrinec.
Stanka Vogrinec (levo) in Danica Kampl pred svojimi deli Foto: S. Brodnjak
družine v Hajdošah, življenje pa jo je odpeljalo v Daničino soseščino, v Per-gerjevo ulico 7. Zaposlena je v domu starejših v Kidričevem, ob delu pa se tudi izobražuje za svoje sedanje delovno področje. Na Osnovni šoli Hajdina je likovno abecedo usvajala ob svoji učiteljici likovne vzgoje Romani Kiseljak, s katero se je po dolgih letih ponovno srečala v Likovno-fotograf-ski sekciji občine Hajdina. O sebi je povedala: »S slikanjem sem se po končani osemletki čisto slučajno srečala na dopustu v Piranu, kjer je potekala likovna kolonija ekstempore. Bila sem zelo navdušena. Med njimi so bili tudi naši Štajerci, zvedavo sem jih opazovala pri slikanju. Spodbudili so me, da naj tudi sama poskušam kaj na-
rediti, in tako je nastala moja prva oljna slika na platnu. To me je zelo navdušilo, zato sem naslikala še kar nekaj motivov v oljni tehniki. Moj tedanji mentor je bil ljubiteljski slikar Branko Gajšt. Udeležila sem se raznih likovnih delavnic in kolonij. Zaradi pomanjkanja časa sem slikanje za nekaj let opustila. V likovno sekcijo me je vpisala moja sestra Valerija, ki tudi sama zelo rada ustvarja in slika. Ta dar, ki ga imava, sva dobili po očetu; večkrat nam je otrokom narisal kakšen šopek rožic, zanimivo pokrajino, drevesa in tudi kurente. Sedaj že drugo leto obiskujem likovno delavnico, v kateri se učimo veliko novega, od osnov do različnih tehnik risanja in slikanja. Sedaj najraje delam z akrilnimi barvami, s katerimi nastajajo različni motivi.«
19
Julij 2015
Ida Markež, predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina, je čestitala razsta-vljavkama ter jima zaželela še dolgo in uspešno ustvarjalno pot. Foto: Mojca Vogrinec
Ob odprtju razstave smo prisluhnili predsednici Ceciliji Bernjak, ki je prebrala oceno strokovne mentorice Romane Kiseljak, nato pa spregovorila tudi v svojem imenu. »Danica Kampl in Stanka Vogrinec se predstavljata s prizori iz narave in pri obeh je moč zaznati, da jo globoko doživljata. Ta svoja doživetja izražata z barvo vsaka na svoj način. Nekatere Daničine slike so v toplih barvah, druge v hladnih, uporabljene so tudi kontrastne barvne kombinacije in tako ji je uspelo prikazati primerna razpoloženja. Prav tako sta na slikah dobro prikazani globina prostora in oblost predmetov.
Stanka je svoje doživljanje narave izrazila s primerno izbranimi barvnimi kombinacijami. K temu pripomore še poteza čopiča, s katero prikaže umirjenost ali neko dinamiko. Večina slik je realističnih, vendar se loteva tudi abstraktnih. Tudi na njenih slikah sta vidna prikazovanje prostora in oblost predmetov, kar dobro obvlada. Sta zelo ustvarjalni članici likovne sekcije in pri obeh je moč zaznati ljubezen do likovnega ustvarjanja ter željo po pridobivanju novih znanj. Nenehno raziskujeta in odkrivata nove rešitve in pri svojem delu zelo napredujeta.«
Svoja opažanja (pravi, da nestrokovna) je strnila takole:
»Danica in Stanka, ki sta začeli slikati že pred vključitvijo v našo sekcijo, sta takoj dobro poprijeli za svinčnik in čopič ter se izpopolnili do te mere, da sta tudi začutili, da se lahko uvrstita v program razstav v PSC Haj-dina. Na ogled sta postavili svoja najboljša dela, ki jih je izbrala mentorica, čeprav verjamem, da imata veliko lepega še na zalogi. Žal je tudi prostor premajhen, da bi obe razstavili še več motivov. Iz slik razberemo njun navdihujoči značaj in neizmerno voljo, da znanje, ki ga na delavnicah pridobivata, pogumno uporabita pri svojem delu.
Njune barve so sveže in prav žarijo v teh majskih dneh. Ker pa splošno velja, da vaja dela mojstra, verjamem, da bosta tudi v prihodnje dosti risali in slikali ter se tako izmojstrili do tiste stopnje, kot si to vsak ljubiteljski ustvarjalec želi. Za vse doseženo v slikarstvu, posebej pa še za pogum, da sta svoja dela postavili širši javnosti na ogled, jima iskreno čestitam! Vabimo tudi vse druge člane likovne sekcije, da v počitnicah ne odložijo čopiča in ustvarjajo. Po razstavi Jane Kraševec v poletnem času bo razstavišče v jeseni spet na voljo tudi drugim.«
V kulturnem programu sta nastopili Maja Kampl in Valerija Vogrinec Potočnik, razstavo je uradno odprl župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, obema avtoricama pa se je za njun smeli korak zahvalila tudi predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina Ida Markež.
Silvestra Brodnjak
NAPOVEDNIK
KD Skorba
Čez poletje si bodo igralci privoščili nekaj oddiha in snovali zamisli za jesen. Opravili bodo še nekaj ponovitev igre, nato pa začeli pripravljati novo. Tudi mladi gledališčniki in pevke si bodo po uspešnem in ustvarjalnem pomladnem delu privoščili počitek in v jesenskem času nadaljevali ustvarjanje, ko jih čaka kar nekaj prireditev, ki jih pripravljajo v tem času. Do takrat pa si bodo nabrali energije in novih zamisli.
KD Draženci
Uživali bodo zaslužene počitnice. Začeli bodo pripravljati novo gledališko delo za novo sezono.
KPD Stane Petrovič Hajdina
Ljudski pevci in pevke bodo nastopili na številnih gostovanjih.
Člani likovne sekcije bodo ustvarjali tudi v poletnih mesecih in nas v jeseni presenetili z novo razstavo. Uživali bodo tople poletne počitnice in si nabrali novih moči za novo sezono.
DŽD Gerečja vas
V	juliju in avgustu predvidevajo udeležbo na enem od kuharskih tekmovanj.
V	jesenskih mesecih bodo postavile razstavo na temo barvanja tekstilij z naravnimi barvami v PSC Hajdina. Nadaljevale bodo peko in spoznavanje gibanic ter sodelovale v projektu TD Mitra v začetku septembra.
12. 7. 2015 bodo predstavljale stare ročne spretnosti v Margečanu na Hrvaškem.
Sodelovale bodo na Jakobski kuhli in z dobrotami na srečanju slovenskih izseljencev na Ptuju.
Društvu žensk Hajdoše
4. 7. 2015 se bodo odpravile na ekskurzijo v Vulkanland. 26. 7. 2015 bodo izvedle že tradicionalni Anin piknik.
V	avgustu se bodo odpeljale na popoldansko kolesarsko ekskurzijo po Dravskem polju.
Društvo gospodinj Draženci
V	juliju se bodo odpeljale na izlet z vlakom do Laškega, na kopanje v Zdravilišče Laško.
26. 7. 2015, na anino, bodo kolesarile do Sv. Trojice pri Podlehniku.
V	avgustu bodo nabirale zelišča na Kopah, predvsem islandski lišaj.
Kuhale bodo različne marmelade iz sezonskega sadja.
Pripravila: Hilda Bedrač
20
Julij 2015
Učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor tudi tokrat navdušil
Vsako leto bolj polna hajdinska cerkev je dokaz, da se petje Učiteljsko-vzgoji-teljskega zbora OŠ Hajdina dotika vedno večjega kroga ljubiteljev večno zelenih melodij. 15. maja 2015 je bilo na njihovem četrtem samostojnem koncertu težko najti še kakšno prosto mesto. Tudi na koru je bilo vse zasedeno. (Opravičujem se mojemu levemu sosedu v rdeči vetrovki, ki sem ga med pozornim poslušanjem motila s šklocanjem fotoaparata!)
Nekdanja učenca nastopajočih Gašper Valentin Mlakar in Manja Gabro-vec sta suvereno vodila program in poslušalcem povedala marsikaj zanimivega o skupini učiteljic in vzgojiteljic, ki se je pred dobrimi štirimi leti zbrala pod taktirko mladega Uroša Sagadina. Imele so vso podporo vodstva šole z ravnateljico Vesno Mesarič Lorber na čelu in začeli so se srečevati na vajah. Njihov repertoar je iz leta v leto obsežnejši in pesmi vedno bolj zahtevne. Spreminja se tudi njihova celostna podoba, za kar ima zasluge
mojstrica Lidija Trčko. Prav tako dirigent Uroš vsako leto poskrbi za zanimivo pevsko družbo »pred oltarjem«. Letos je pripeljal Ljutomerski oktet, ki ima za seboj že desetkrat toliko let nastopanja kot njihove gostiteljice. Lepo jih je videti na skupnem posnetku. Kako bi le bilo slišati, če bi iz njih nastal mešani pevski zbor? Kar prehitro so izzvenele vse pesmi, ki so bile na sporedu, in kljub podaljšku programa je prišel trenutek zahval in pohval. Pevke so hvaležne potrpežljivemu, a nepopustljivemu zborovodji
Urošu Sagadinu, pianistu Tomu Haj-šku za vsa leta spremljanja na nastopih, Občini Hajdina za finančno podporo, naddekanu Marijanu Feslu, da lahko nastopajo v najbolj akustičnem ambientu v hajdinski fari, ter tudi svojim sodelavkam in sodelavcem, ki jih skupaj z ravnateljico spodbujajo pri njihovi pevski rasti. Lepo je bilo slišati župana Občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja, ki je zadovoljen s pevskimi ambasadorka-mi OŠ Hajdina, prav tako pa je na njih nadvse ponosna njihova ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Ponosni smo tudi poslušalci, ne le iz hajdinske občine, ampak tudi od drugod, saj smo med občinstvom srečali nekaj povsem nepoznanih obrazov, odkrili pa tudi drage prijatelje, ki so se na koncert pripeljali iz daljne Sevnice. Naj še kdo reče, da dober glas ne seže v deveto vas. Nasvidenje na petem koncertu. Kje? Tam, kjer lepa pesem najlepše zveni.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Niki Vrabl, Dragici Rozman, Nataši Brodnjak, Silvi Hajšek, Tatjani Habjanič, Nataši Štumberger, Renati Gabrovec, Jožici Novak, Tanji Furek in Klavdiji Kolarič, zborovodji Urošu Sagadinu in ravnateljici Vesni Mesarič Lorber so se na skupinskem posnetku pridružili še njihovi pevski gostje, Ljutomerski oktet, naddekan Marijan Fesel (pri Marijinem) ter župan Stanislav Glažar in pianist Tom Hajšek (pri Jožefovem oltarju).
21
Julij 2015
15 let Štajerskih frajtonarjev
Že četrta Pesem v poletju
V KD Valentin Žumer Hajdoše že 15 let uspešno deluje sekcija Štajerski frajtonarji. V soboto, 23. maja, so pripravili praznovanje, na katerem so predstavili tudi novo zgoščenko. Prireditev je skozi verze in lepe misli povezovala Olga Vidovič.
Praznično v družbi frajtonarjev KD Hajdoše Foto: arhiv društva
Na prireditvi so nastopili: godba iz Stojncev, ansambel Strun, MoPZ PGD Hajdoše in Štajerski frajtonarji s pevko Moniko Kelenc. Dokazali so, da se s frajtonarico lahko igra tudi klasična glasba.
ZAČETKI S FRAJTONARICO V HAJDOŠAH
V skupini so se leta 2000 zbrali mladi harmonikarji - frajtonarji, ki so pod idejnim vodjem Alfonzom Strnadom začeli vaje. Prvi umetniški vodja je bil Marjan Herceg, nasledili pa so ga Silvo Roškar, Primož Kelenc in Sandi Zajc. Skozi vseh 15 let je v skupini igralo veliko harmonikarjev in mnogi so danes uspešni muzikanti.
Skupini fantov se je čez nekaj let pridružila še skupina deklet. Vse skupine so vadile v gasilskem domu in nastopale v domači občini, široma po Sloveniji in tudi v tujini. Izdali so tudi več zgoščenk. Danes deluje starejša skupina frajtonarjev pod vodstvom Primoža Kelenca, izvaja pa naro-dno-zabavno in tudi klasično glasbo. Ob fantih se pojavlja pevka Monika Kelenc, ki s čudovitim glasom prepeva svetovno znane skladbe.
Da so Štajerski frajtonarji sploh nastali kot skupina, velja zahvala Alfonzu Strnadu, ki je srce in duša skupine. S svojimi idejami in entuziazmom mu je uspelo, da so frajtonarji znani doma in v tujini. Za delovanje prejema skupina sredstva iz občine in od mnogih sponzorjev, ki s svojimi prispevki pomagajo skupini pri nadaljnjem ustvarjanju. Štajerskim frajtonarjem želimo še veliko uspešnih glasbenih let.
HB
Že četrtič zapored je v nedeljo, 14. junija, v dvorani Gasilskega društva Hajdina odmevala slovenska pesem. Iz svojih grl so jo izvabili nastopajoči štirinajstih skupin, ki so se odzvali povabilu Ljudskih pevk KPD Stane Petrovič Hajdina in DU Hajdina pod vodstvom Marte Sitar.
Predstavili so se: Ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, Ljudski pevci KD in DU Grajena, harmonikar Aljaž Nahberger iz Gerečje vasi, Pevke ljudskih pesmi KD Sela, Pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj, Katoliško kulturno društvo Kidričevo, pevec in kitarist Jure Drevenšek iz Gerečje vasi, Ljudske pevke KUD Maksa Fur-jana Zavrč, Ljudski pevci DU Turnišče, Ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka, Ljudske pevke KD Skorba, glasbena skupina ljudskih pevcev in godcev Veseli prijatelji UD Ustvarjalec Majšperk, pevska skupina Klasek Društva kmetic in deklet na podeželju Izlake, Fantje z vasi iz Škocjana in seveda gostiteljice, Ljudske pevke KPD Stane Petrovič Hajdina. Ljudske pevke - prihodnje leto bodo dopolnile dvajset let nastopanja - so v tem letu doživele še eno spremembo. Po odhodu Ljube Cafuta pred nekaj leti se je sedaj poslovila tudi Karolina Korošec, ki je z njimi prav tako prepevala od vsega začetka. Obema nekdanjima pevkama se zahvaljujejo za dolgoletno sodelovanje in jima želijo, da bi lahko še dolgo spremljale nastope svojih pevskih prijateljic.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
'■^MiS^'-'''ž
Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je poleg svoje skupine Klasek pripeljala na Hajdino še Fante z vasi. Bučen aplavz je bil dokaz, da so dobro uglašeni.
Nataša Štumberger, ki je kot vsa leta doslej tudi tokrat povezovala program, se je na odru znašla v družbi svoje mame Jožice Mi-helak (prva izmed pevk z leve), ki je tokrat prvič nastopila z Marto Sitar, Roziko Cestnik, Marjano Veronek in Olgo Nahberger. Pevski krst je dobro prestala.
22
Na Vurberku bomo še slikali
Ob lanskem prvem srečanju turističnih društev, 25. oktobra na Hajdini, je bil med gosti tudi direktor Vurberškega festivala Janez Toplak, sicer tudi tajnik TD Vurberk, s še dvema članoma. Navdušil jih je pogled na skupino članov Li-kovno-fotografske sekcije občine Hajdina, ki so pred poslovno-stanovanjskim centrom imeli svoje ustvarjalno dopoldne.
Julij 2015
Beseda je dala besedo in Janez Toplak ter Cecilija Bernjak, predsednica LiFoS, sta se dogovorila, da bi na Vurberku »prihodnje« leto pripravili prvo likovno kolonijo, na katero bi povabili tudi hajdinske likovnike. Namera se je uresničila 27. junija. V ta čudoviti svet nad Dravo se je ob devetih pripeljalo do ostankov vurberškega gradu, kjer je bilo nekoč tudi znano zdravilišče (več na www.vurberk.si/sanatorij/sa-natorij.htm) 22 likovnih ustvarjalcev, med njimi štirinajst Hajdinčank. V odličnem delovnem vzdušju, ki sem ga tu in tam zmotila s šklocanjem fotoaparata (moj čopič in barve so ostali v avtu, tokrat sem bila zastopnica fotografov iz drugega dela naziva naše sekcije), so platna vedno bolj spreminjala svojo podobo. Motive bodo
avtorji dokončali doma in jih na jesen izročili organizatorjem. Točno opoldne so slikarje pozdravili tudi starodobniki, ki so prihrumeli na grajsko planoto. Proti domu smo se odpravili dobre volje in izjemno zadovoljni z vsem, kar smo v nekaj urah doživeli in ustvarili. V dvorani Doma krajanov Vurberk smo na koncu prisostvovali še odprtju razstave fotografij cerkva Marijine romarske poti avtorja Izidorja Kotnika.
Zahvaljujemo se vsem, ki so pripravili prvo kolonijo Vurberk 2015, in se veselimo naslednje priložnosti, ki bo zagotovo sledila. Naj spregovorijo fotografije.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Da lahko motivi dobijo tudi kuliso, ki se razteza od Ptujskega gradu s Halozami v ozadju preko Donač-ke, Boča do Pohorja, se je treba povzpeti v višino, kjer je čudovit razgled daleč naokoli. Jana Kraševec se je s svojimi slikarskimi pripomočki namestila na skrajno levem delu vurberškega grajskega dvoriščnega gledališkega amfiteatra.
Pred začetkom ustvarjanja smo ob rogljičkih in kavi, ki so nam jih postregli pri grajski Hudi Lizi, prisluhnili predsedniku TD Vurberk Jožetu Plazarju, tajniku Janezu Toplaku, vodji likovne kolonije Marjanu Špinglerju in predsednici Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina Ceciliji Bernjak.
Po moji nestrokovni oceni je bila najbolj pridna Marta Simonič, saj je dokončala kar dva motiva. Enega večjega (70 x 50 cm) za razstavo, ki bo v jeseni na Vurberku, drugi, manjši, pa bo krasil njen dom.
Po končanem ustvarjalnem dopoldnevu smo naredili še zgodovinski posnetek, ki bo svojo težo dobil čez leta, saj bo pomenil začetek likovne zgodbe na Vurberku. Na njem so vsi udeleženci prve likovne kolonije, ki so domov odšli bogatejši za nekaj čudovitih motivov, zaradi katerih se bodo prav gotovo še vračali v ta kraj. Če ne prej, jeseni, ko bo v dvorani Doma krajanov Vurberk razstava del, nastalih zadnjo junijsko soboto v letu 2015.
23
Julij 2015
Rojstni dan vrtca Najdihojca
Ob koncu maja smo praznovali že 5. rojstni dan vrtca Najdihojca na Haj-dini. V telovadnici OŠ Hajdina smo se zbrali otroci, starši, dedki, babice, vabljeni gostje, zaposleni in telovadnico napolnili do zadnjega kotička. Tema letošnjega praznovanja so bili poklici, ki so jih otroci predstavili s plesom, petjem in igro. Naše malčke loči še veliko let do trenutka, ko bodo izbirali svoj poklic, a svoje tokratne vloge so odlično odigrali.
Najmlajši otroci so predstavili poklic kuharja in ob glasbi spekli okusne palačinke. Samo vam izdamo, da so se z njimi tudi posladkali. Otroci iz vijolične igralnice so se predstavili kot čistilke in čistilci ter dodobra zdrgnili
tla telovadnice. Novo hišo so zgradili otroci modre igralnice, saj so se preo-blekli v prave zidarje. Mlinarji iz zelene igralnice so prikazali pridobivanje moke in peko kruha. Otroci rumene igralnice so se podali na morje in se nam predstavili kot morske deklice in mornarji. Najstarejši otroci iz rdeče igralnice so nam predstavili poklice, ki naj bi jih opravljali, ko bodo zrasli, ter nas s pesmijo in plesom popeljali v počitnice. Program so povezovali bodoči prvošolci z igranjem različnih vlog, kot voditelja pa sta se izkazala Nik in Ema.
Praznovanje je minilo v igrivem, sproščenem in prijetnem vzdušju, ob koncu pa nas je čakalo še sladko presene-
čenje - rojstnodnevna torta, ki je bila tako velika, da je je bilo dovolj za vse. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne, ki nam je radodarno priskočilo na pomoč.
Na praznovanje so ostali prijetni spomini, mi pa v mislih že načrtujemo nove izzive. Pred tem pa nas čakajo sončne in dolge počitnice. Želim vam, da jih preživite tako, kot ste si zamislili, in da se spočiti in polni svežih moči srečamo jeseni v vrtcu, ki čez poletje ne bo miroval. Med poletjem bo namreč »zrasel« za še eno igralnico in tako dal možnost obiskovanja še več otrokom.
Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za Vrtec
24
Voditeljski par Ema in Nik Foto: Tanja Furek
S podjetjem Talum iz Kidričevega, kjer letos praznujejo 60 let obstoja, in OŠ Hajdina z enoto vrtec Najdihojca smo sodelovali v projektu Lahkotni svet. Aktivnosti so bile različne, potekale so ob knjigi Kolo v žepu, ki jo je za ta namen napisala pisateljica Janja Vidmar. Podjetje Talum iz Kidričevega je otroke obdarilo z omenjeno knjigo, obiskala nas je avtorica knjige, otroci pa so ustvarjali na temo aluminija, lahkotnega sveta in junakov iz zgodbe. V okviru dneva inovativnosti so bili vsi narejeni izdelki razstavljeni in najboljši izdelki tudi nagrajeni. V projekt so bili vključeni otroci rumene in rdeče igralnice vrtca. Na zaključnem dogodku projekta Lahkotni svet so otroci iz rdeče igralnice prejeli
Otroci rdeče in rumene igralnice v Hiši eksperimentov v Ljubljani
Hiša eksperimentov je zanimiva, potepanje po naši prestolnici prav tako.
nagrado za narejeni izdelek. Nagrajenci so dobili za nagrado obisk Hiše eksperimentov v Ljubljani. Ker pa so tudi otroci rumene igralnice pridno sodelovali v projektu, so tudi oni dobili povabilo na ogled Hiše eksperimentov. Tako smo se družno odpravili na potep do Ljubljane. Da na pot ne bi odšli lačni, so za nas dobro poskrbeli z malico iz restavracije Pan Kidričevo. Vožnja z avtobusom do Ljubljane je bila prava pustolovščina. Enainštiride-set vedoželjnih predšolskih otrok je z velikimi očmi zakorakalo v Hišo eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor z dejavnostmi prepletajo v celoto. Pri otrocih so dejavnosti vzbudile radovednost ter jim na preprost in zanimiv način približale
naravne zakonitosti in pojave iz vsakdanjega življenja. Otroci so samostojno raziskovali in izvajali poskuse ter se ob tem učili resnic na lastni koži. Taka šola je gotovo tudi najbolj učinkovita. Kitajski pregovor pravi: »Slišal sem in sem pozabil. Videl sem in sem si zapomnil. Naredil sem in znam.« To zadnje se dogaja v Hiši eksperimentov. Po navdušenju iz Hiše eksperimentov smo se odpravili še na potep po Ljubljani. Po kosilu je sledila vožnja domov. Tam so nas pred vrtcem že čakali starši in snidenje je bilo prav prisrčno, saj je to bil za nekatere otroke najdaljši samostojni izlet.
Martina Klemen, vzgojiteljica rumene igralnice
25
Otroci vrtca Najdihojca drugič na taboru v Logarski dolini
Nasmejani obrazi udeležencev tabora v Logarski dolini
Ko sem razmišljala, kakšne vsebine in projekte načrtovati za novo šolsko leto, sem se tudi letos odločila za tabor v Logarski dolini. Projekt in idejo sem predstavila vodji našega vrtca Viktoriji Vrabl in dobila popolno podporo. Skupaj sva začeli načrtovati stvari, ki so potrebne za izpeljavo takšnega projekta. Na roditeljskem sestanku v septembru sem starše seznanila, da bomo tudi v tem šolskem letu izpeljali tabor. Odziv je bil zelo dober. Tabora se je udeležilo 27 otrok. Spremljale smo jih vzgojiteljice Maja Bezjak, Tadeja Kokot, Martina Klemen in Renata Gabrovec.
In kako je vse skupaj potekalo? V sredo zjutraj, 26. maja 2015, smo se z avtobusom odpravili proti Logarski dolini. Slovo je bilo bridko s strani staršev. Veseli otroški nasmejani obrazi pa so nam dali vedeti, da že komaj čakajo na doživetja, ki sledijo.
Ko smo prispeli v Logarsko dolino, v penzion Na razpotju, nas je pričakala Andreja, lastnica penziona in vodja načrtovanih vsebin. Najprej smo se posladkali s čajem in rogljički, potem pa se nastanili v sobah. Po kosilu smo se odpravili na daljši sprehod do kmetije, kjer smo videli različne živali. Spoznali smo, kaj nam daje gozd in kako zelo ga potrebujemo. Sprehodili smo se do slapu in tam v vodo odvrgli kamenček, ki nam bo uresničil skrito željo. Otroci so izvedeli, zakaj ime Logarska dolina. Zgodba o jezeru in zmaju jih je tako pritegnila, da so govorili samo še o njej. Grelo nas je toplo sonce in otroci so bili navdušeni nad naravo, ki nas je obdajala.
Na igralih pred penzionom je bilo zelo živahno. Otroci so se zabavali z badmintonom, nogometom, se igrali na igralih. Opazovali smo tudi ribnik, v katerem bo kmalu kvakalo veliko malih žabic. Čeprav je bil dan zelo naporen, smo imeli po večerji še dovolj moči za ples in rajanje v pižamah. V četrtek nas je po zajtrku obiskala pastirica Mica. Malo je zašla s planine, ko je iskala svojo čredo. K nam je prišla pogledat, ali smo jo mogoče videli. Pripovedovala nam je o lepotah in tudi o tegobah pastirskega življenja. Seznanila nas je, kako se naredijo izdelki iz ovčjega in kozjega mleka. Potipali smo volno in izvedeli, kako jo narediti in uporabi-
Julij 2015
ti za različne izdelke. Najbolj zanimivo je bilo filcanje. Vsak otrok je naredil svoj izdelek iz filca.
Popoldan smo skupaj s škratkom Nejkom vstopili v pravljični gozd. Med sprehodom nam je pripovedoval pravljice, ki so zahtevale tudi reševanje nalog in ugank. Zelo zanimivo je bilo poslušati Sečoveljske pravljice, saj nam niso poznane. Tudi tiste pravljice, ki jih zelo dobro poznamo, so nas pritegnile k poslušanju. V zadnji hiški na koncu pravljičnega gozda nas je čakal skriti zaklad. V pokritem zaboju sta bili dve domači ruladi, ki sta nam odlično teknili. Ko smo se popoldne igrali na igralih, nas je obiskala vodja vrtca Viktorija Vrabl in nas presenetila s sladoledom. Skupaj z Niko so otroci v kozolcu izdelali še dnevnik dogajanja na taboru.
V	petek smo se po zajtrku že začeli pripravljati na vrnitev domov. Vseeno pa smo se odpravili še do bližnje kmetije. Zelo zanimivo je bilo hoditi po gozdni poti. Poslušali smo ptičje petje in spoznavali rastline. Na kmetiji smo videli konje, ponije in osličke. Čez čas smo se po drugi gozdni poti vrnili proti penzionu.
Po kosilu smo se poslovili od osebja, ki je skrbelo za nas v penzionu, in od Andreje. Andreji, lastnici, koordinatorici in vodji vrtcev v naravi iz penziona Na razpotju v Logarski dolini, se prav lepo zahvaljujemo za gostoljubje, okusno hrano, saj so naši trebuščki bili zmeraj polni, in za zanimiva doživetja, ki so nam jih pripravili.
V	taboru smo doživeli mnoge čudovite stvari. Naučili smo se veliko novega. Nacionalni park Logarska dolina je prava lokacija za tabore za predšolske otroke. Vsebine so načrtovane tako, da zajemajo vsa področja kurikuluma. Tabor je bil za nas vzgojiteljice zelo pozitivna izkušnja. Tudi v prihodnje se jih ne bomo bali ponuditi staršem.
Maja Bezjak,
vzgojiteljica rdeče igralnice vrtca Najdihojca Hajdina
Izlet s starši
Pripravljeni na prijetno vožnjo
Otroci vijolične igralnice smo se s starši in vzgojiteljicama ob koncu šolskega leta odpravili na izlet s turističnim vlakom. Popeljali smo se po starem mestnem jedru Ptuja, obiskali Markovce, Dražence in Hajdino. Izlet smo zaključili s skupnim druženjem pred vrtcem.
Darinka Amon, vzgojiteljica
26
Julij 2015
Obiskali kmetijo Vogrinec
V juniju smo z otroki iz modre igralnice po predhodnem dogovoru obiskali kmetijo Vogrinec iz Skorbe. Gre za kmetijo, kjer se ukvarjajo s pridelavo kokošjih jajc. Prijazna Majda Vogrinec nam je pokazala hlev, v katerem živi približno 3000 kokoši nesnic, ki vsak dan znesejo jajca. Otrokom je predstavila in pokazala tudi postopek od same izvalitve jajc do izdaje v embalažo. Ogledali smo si tudi traktor in priključke za delo na polju, nato pa pohod nadaljevali po poljski poti proti gozdičku, kjer smo si iz nahrbtnikov pripravili malico.
Družini Vogrinec se še enkrat zahvaljujemo za gostoljubje in prijazno vodenje po kmetiji.
Vzgojiteljici Barbara Radek in Zdenka Herga
S kolesi na Ptuj
Najmlajši otroci vrtca smo se skupaj s starši zbrali pred našim vrtcem in se s kolesi odpravili na potep. Druženje smo ob veselem vzdušju nadaljevali v gostišču na Ptuju, kjer so se otroci zabavali, starši pa naklepetali in utrjevali skozi vse leto stkane prijateljske vezi. Prijetno utrujeni smo se proti večeru poslovili in še enkrat zajezdili svoje jeklene konjičke, s katerimi smo se odpravili proti domu.
Judita Ivančič, vzgojiteljica
Skupaj s policistom se odpravimo na sprehod in spoznamo varno pot v vrtec
Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Tudi v prometu je tako, zato je še kako pomembno, da mu dajemo dober vzgled. Varnega vedenja v prometu se morajo otroci učiti že od malega. V rumeni igralnici smo zato izkoristili možnost in na obisk povabili policista Igorja Levstika. Skupaj z njim smo ponovili najpomembnejša pravila varnega vedenja v prometu. Še posebej smo se osredotočili na pravila pešcev in sopotnikov v avtomobilu. Otroci so postavili veliko vprašanj in pridno odgovarjali na vprašanja policista. Gospodu Levstiku se zahvaljujemo za obisk, mi pa se bomo potrudili, da bomo v prometu upoštevali dogovorjena pravila.
27
Z majhnimi koraki spoznavali Hajdino
V zeleni skupini smo letos sodelovali v projektu Turizem in vrtec, naslovili smo ga Z majhnimi koraki spoznavamo Hajdino, naš domači kraj. Skozi celo šolsko leto smo spoznavali znamenitosti našega kraja, ob njih pa se srečevali in družili z različnimi društvi in sekcijami, ki delujejo pri nas.
Mladi folklorniki
Z njihovo pomočjo smo se seznanili in spoznali različne običaje in posebnosti, značilne za naše domače okolje. Velikokrat smo se podali na pot in raziskovali. Na tej poti smo spoznali in doživeli veliko vsega ter se srečali z mnogimi ljudmi, ki so nam znali pokazati in predstaviti posebnosti našega kraja.
Pot nas je vodila tudi do občinske stavbe, kjer sta nas prijazno sprejeli naši domači umetnici, slikarka Cecilija Brlek in pesnica Terezija Filipaja. Ogledali smo si slikarsko razstavo in prisluhnili pesmim ter tudi na tak način spoznali bogastvo naše kulturne dediščine. Obiskali smo tudi Magdo In-tihar, z veseljem nas je sprejela v svoje prostore, kjer nam je pokazala različne izdelke, ki jih sama ustvarja. Nekaj časa smo namenili tudi ljudskemu izročilu, spoznavali smo ljudsko pesem in v ta namen v vrtec povabili ljudske pevke KD Skorba in folklorno skupino OŠ Hajdina. Druženje s folkloro nam je dalo poseben pečat. Skupaj z mladimi folklorniki smo se naučili osnov plesa rašpla, ki smo ga nato tudi predstavili staršem na proslavi ter bili pri tem zelo ponosni in veseli.
Skupaj s starši smo se ob zaključku leta podali tudi na zanimiv izlet. Ogledali smo si mlin v Zabovcih, ki smo ga tudi sami predhodno v vrtcu spoznavali v okviru projekta, saj smo tudi mi nekoč v našem kraju imeli mlin. Svoje znanje v ljudskem plesu smo tako še nadgradili, saj smo na zaključni prireditvi našega vrtca zaplesali še ljudski ples Ob bistrem potoku je mlin. Ob spoznavanju naše občine, običajev in znamenitosti smo spoznali in doživeli veliko novega. Tega doživetja se bomo še dolgo spominjali in ga v prihodnje tudi nadgrajevali.
Vzgojiteljici Barbara in Renata
Julij 2015
Na slikarski razstavi	S starši otrok na mlinu v Zabovcih
Starši so glas namenili tudi hajdinskima vzgojiteljicama
Štajerski tednik je v juniju uspešno zaključil nagradno akcijo Najvzgojiteljica. Na drugo mesto se je uvrstila Darinka Amon, na tretje pa Maja Bezjak. Obe sta zaposleni v haj-dinskem vrtcu Najdihojca.
Po besedah pomočnice ravnateljice Viktorije Vrabl je to prav gotovo potrditev, da delajo dobro, zaposlene v vrtcu pa so strokovno usposobljene in pripravljene vložiti vso energijo za delo z otroki. Vzgojiteljico Darinko Amon so s plakatom in torto presenetili še starši otrok vijolične skupine. Kot je povedala Amonova, so otroci luč njene duše, vsako jutro gre z veseljem na delo, drugega mesta v nagradni akciji pa se je zelo razveselila. Tudi vzgojiteljica Maja Bezjak je ponosna, da je tretja najvzgojiteljica. Obe se zahvaljujeta staršem, ki so glasovali zanju. Sicer pa je v akciji skupno sodelovalo 63 vzgojiteljic in vzgojiteljev.
Besedilo in foto: Estera Korošec
Vzgojiteljico Darinko Amon so starši presenetili s plakatom.
28
Julij 2015
Odplesali novim izzivom naproti
V petek, 12. junija, so poslednjič skupaj zaplesali učenci devetega razreda Osnovne šole Hajdina, ko jih je v plesnem koraku usmerjala učiteljica plesa iz Plesne šole Samba. Na železniški postaji so izstopili iz vlaka, na katerega so vstopali in izstopali devet let svoje mladosti. Ni bila vedno brezskrbna in enostavna, a danes vedo, da jih je pripeljala na prvo življenjsko križišče, ko se odločajo o tem, kam bodo usmerili svoje znanje in poklica željni korak.
Hajdinski devetošolci na valeti v družbi svojih staršev (Foto: Langerholc)
V prijetnem, domiselno pripravljenem kulturnem programu, ki ga je povezovala Nuša Steiner, so obudili spomin na zgode in nezgode njihovega potovanja v odraslost, na katerem sta jih spremljali razredničarka Tatjana Pačnik in sorazredničarka Marija Meklav. Ogledali so si tudi film, ki ga
je posnela Nina Štumberger, vsestranska ustvarjalka in učenka z najdaljšim spiskom nagrad in priznanj, ki jih je osvojila v zadnjem šolskem letu. Razen nje se je v zlato knjigo vpisalo še sedem učencev, ki so z odliko izdelali vseh devet razredov. Da so bili pri svojem delu uspešni, je pričal kup
priznanj in knjižnih daril, ki sta jih podelili ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber in razredničarka Tatjana Pačnik.
Učiteljskemu kolektivu in vsem delavcem šole se je zahvalila Simona Šlam-berger, predstavnica razreda v svetu staršev. Starši so ganjeni spremljali svoje sinove in hčere, saj so se zavedali, da je to poslavljanje od obdobja, ko so bili bolj ali manj tesno povezani s tistimi, ki so v trikotniku otrok -starši - učitelji sodelovali v vzgojno--izobraževalnem procesu njihovih mladostnikov. Ni bilo vedno lahko, a s strpnostjo, pogovori in medsebojnim razumevanjem so oboji pričakali vlak na končni postaji na Hajdini. Odslej bodo vagoni vozili nove potnike na novih progah. Take povezanosti, kot je bila v najbolj občutljivih letih odraščajočega otroka, odslej ne bo več, saj odhajajo v novo okolje, med druge vrstnike, s katerimi bodo srečevali nove učitelje in širili svoja obzorja. A kamor koli jih bo zanesla študijska in življenjska pot, se bodo vedno radi vračali v kraje svojega otroštva in se spominjali vsega, kar so jim v življenjsko popotno torbo položili njihovi učitelji s haj-dinske učilne zidane.
Besedilo in fotografije: Silvestra Brodnjak
Zaplesali so v slovo brezskrbnemu osnovnošolskemu druženju.
Odhajajo po svoje mame in očete, da se prvič zavrtijo na plesnem parketu in se jim zahvalijo za devetletno oporo pri usvajanju prvih življenjskih znanj in izkušenj.
29
Julij 2015
Kulturni dan z mavrico vrednot v OŠ Hajdina
V torek, 23. junija, smo pred zaključkom šolskega leta izvedli kulturni dan. V uvodnem delu smo si ogledali dramsko uprizoritev z naslovom Lepa beseda odpira vsa vrata. Z zanimivim dramskim pristopom so jo uprizorili člani Društva za boljši svet.
Obogateni z lepimi besedami in dejanji smo našo ustvarjalnost nadaljevali s kulturno prireditvijo, ki jo je obiskal tudi župan mag. Stanislav Glažar. Prireditev je bila namenjena prihajajočemu državnemu prazniku, pregledu dela in uspešnosti ter ustvarjalnosti učencev. Povezovalna misel dne, kot sta povedala moderatorja, Kaja Inti-har in Gabrijel Škraba, je bila mavrica vrednot, ki jo učenci, učitelji in delav-
ci šole zavestno gojimo in razvijamo. Vrednote, ki se jih učimo in razvijamo, so: spoštovanje, odgovornost, prijateljstvo, strpnost in zaupanje. Z njimi rastemo kot posamezniki in skupnost, so povedali učenci. Lepo je bilo slišati tudi njihovo razumevanje in presojanje vrednot.
Ker je šola del našega življenja, so učenci o njej spregovorili tudi z glasbeno obarvanimi nastopi. Ples in petje sta prav tako njihovi močni vrlini, kot sta močni njihova pisana in govorjena beseda.
Predstavljeni so bili uspehi bralne značke in raziskovalne naloge Zgodbe turizma. Po prireditvi smo si ogledali še film z naslovom Se zgodi, ki so ga v sklopu tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik posneli učenci 8. in 9. razreda. Moderatorja sta na prireditvi povedala, da imajo učenci najraje petice, vendar pa pot do njih ni lahka. Petice zahtevajo trud, sodelovanje pri pouku, čas in dobro voljo. Ravnateljica Vesna Mesarič Lorber je učencem, ki so ocenjeni s samimi odličnimi ocenami, podelila priznanje za dosežen uspeh. Prav tako je
učencem, ki so tekmovali na različnih predmetnih področjih, podelila srebrna in zlata priznanja. Poudarila je moč znanja in medsebojnega sodelovanja, moč lepe besede ter učence in učitelje z zahvalo spodbudila k nadaljnjemu uspešnemu delu. Za uspešno sodelovanje se je zahvalila Slavku Burjanu, Simonu Cajlingerju, zunanjima sodelavcema Slavku Čehu in Ivanu Krajncu. Poudarila je pomen dobrega sodelovanja šole s krajem in z Občino Hajdina ter se županu zahvalila za razumevanje in podporo. Župan Stanislav Glažar je učencem v imenu Občine Hajdina podaril vstopnice za poletno osvežitev v Termah Ptuj. Zaključna misel programa so bile počitnice. Pesem o počitnicah so zapeli učenci od 1. do 5. razreda in povedali, da se jih veselijo ... Prav je tako. Da je bil kulturni dan zanimiv, uspešen in vsebinsko bogat, so povedale zadovoljne oči in veseli nasmeški učencev. Učilna zidana se bo ovila v tišino in v njej čakala na korake, ki jih prinese jesenski čas.
Majda Korošec Foto: arhiv OŠ
30
Julij 2015
Republiški projekt Rastem s knjigo
Brez sanj, brez misli na nekaj lepega, neizbežnega, nežnega pač ni pomladi, ni poletja, ki že globoko sega v naš čas. In tako se poslavljamo od šolskih klopi. Drobne ročice zaključujejo svoje naloge, vračajo knjige in se prepuščajo mislim na počitnice in prostoča-sne dejavnosti po njihovi izbiri. Tako smo tudi z mislimi na lepo slovensko knjigo obiskali ptujsko knjižnico Ivana Potrča, ki nam vsako leto v sklopu republiškega projekta Rastem s knjigo pripravi prijeten sprejem. V razstavnem prostoru Študijskega oddelka nas najprej pozdravi Milena Dobršek, ki učence popelje skozi vir-tualno knjižnico COBISS, Liljana Kle-menčič, vodja Mladinskega oddelka, pa nas s pravljico o dobrem mladeni-
ču navdušuje za mladinsko literaturo. Ob tem sedmošolci vsako leto dobijo knjigo v dar. Tokrat je to bila knjiga Slavka Pregla Odprava zelenega zmaja. Ob spremstvu Roka Mariniča in Tatjane Lukovnjak smo tako imeli bogat literarno-kulturni dopoldan. In spet smo bogatejši za izkušnjo, ki nam jo vsako leto ponudijo delavci Študijskega oddelka knjižnice Ptuj, s katerimi sodelujemo tudi sicer na področju izmenjave knjig, Bralne značke za osnovnošolce, Bralne značke za odrasle in Knjižničnega MEGA kviza, kar nam na svojih srečanjih tudi predstavijo ter nas opremijo z možnostmi, ki nam jih knjižnica, njeni zvesti knjižničarji in njihovo vodstvo tudi nudijo.
Silva Hajšek
Dobrodelnost na šoli
Na Karitas so se lani obrnile številne družine, ki potrebujejo pomoč tudi pri nakupu šolskih potrebščin. Tako je v lani po vsej Sloveniji za dobrih 400 razredov osnovnošolcev prejelo pomoč v obliki šolskih potrebščin. Tudi letos se je OŠ Hajdina odzvala prošnji Karitasa. S pomočjo učencev smo v maju na šoli zbrali večjo škatlo velikih črtastih zvezkov, ki bodo nekaterim družinam gotovo olajšali vstop v novo šolsko leto. Otroci so s tem razvijali socialni čut za ljudi v stiski in obenem nadgradili šolski projekt Gradimo mavrico vrednot.
MM
Kaj je to sreča?
Sreča je, če si zdrav in vesel. Sreča je tudi, če ne padeš s kolesom. (Tai Zupanič) Sreča je, če si zdrav in imaš možnost hoditi v šolo. Sreča je, če imaš mamico, atija in živiš v srečni družini. (Ajda Kozel Tole)
Sreča je veselje in ljubezen. Sreča je, da imam mamico in atija, da hodim v šolo in imam prijazno učiteljico. (Teja Horvat)
Sreča je, da imam mamo, očeta in prijatelje. Sreča je, da imamo hrano in živimo v lepem okolju. (Vid Kokol)
Sreča je, da me imata starša rada in da lahko hodim v šolo. Sreča je veselje. (Lara Klaneček)
Sreča je, da imam starše in prijatelje, da lahko hodim v šolo in da imam nekaj za pod zob. (Tilen Jakomini)
Sreča je veselje, prijateljstvo in ljubezen. (Jure Gerečnik)
Sreča je družina, prijateljstvo, zdravje, ljubezen, zdravo okolje in šola. (Marsel Sitar)
Sreča je modrost, ljubezen in veselje. Sreča je, da lahko hodim v šolo. (Pia Premužič
Gojkovič)
Sreča je, da imam atija, mamico in sestrico. Srečna sem med svojimi sošolci, ko dobim
petico in kadar imam počitnice. (Nika Šerdoner)
Sreča je nalezljiva. Je veselje in to, da imaš rad cel svet. (Alen Kosar)
Sreča je veselje. Sreča je, da imam starša, ki me imata rada. Sreča so tudi poletne
počitnice (Tjaša Vratič)
Sreča je veselje do šole. Sreča je, da imam mamico, atija in sestri Pio in Fibi. Največja sreča je, da imam poletne počitnice in lahko grem zato v Nemčijo. (Finn Luca Premužič Gojkovič)
Sreča je, da imam mamico, ki je noseča. (Sonita Januzi)
Sreča je, ko kaj najdemo. Sreča je ljubezen in prijateljstvo. (Munira Bajric)
Sreča je nekaj, ko si nekaj zaželimo in se nam to tudi uresniči. Sreča je tudi, če pride kdo
na obisk, ki ga imamo zelo radi. (Ana Angel)
Učenci 3. b z razredničarko
Mi
Mi smo 3. a na seznamu, ki vse znamo. Zgodbice nam pripoveduje Lia, v b-razredu pa Pia. Zoja je videla dva noja. Janja zna toliko kot Vanja. Val je enako kot pokal. Pokal nam Teo priskrbi, ki nogomet igra za tri. Se Luka rad z žogico igra in k igri povabi še prijatelja. Jure lepo riše, Simon pa v našem razredu najlepše piše. Ardit se pridno uči, Alja pa vsem pomagati želi. Ana Marija se že zdaj veseli, da k njej na obisk prišli bomo mi. Lara harmoniko igra in o glasbi res veliko zna.
Tilen igra kitaro, ki je brenkalo. Konec je zdaj pesmice, ker imamo vsi v šolskih torbah peresnice.
Spesnili učenci 3. a
31
Spomini na 1. in 2. razred
Zjutraj, na svoj prvi šolski dan, sem komaj čakala, da bom prvič vstopila v hajdinsko šolo. Prvo leto šole mi je bilo zelo všeč. Spoznala sem veliko novih prijateljev. Razdelili so nas v a- in b-razred.
V	razredu nas je bilo petnajst, sedem fantov in osem deklic. Naša prva učiteljica je bila Maja Ornik, v podaljšanem bivanju pa Maja Majcen. Med poletnimi počitnicami sem pogrešala svoje prijatelje in sošolce. Jeseni, ko sem se vrnila v šolo in postala drugošolka, pa je prišlo do spremembe. Naša nova razredničarka je postala učiteljica Maja Majcen. Učiteljica Maja Ornik je vodila krožek Popestrimo šolo, kjer smo izdelovali izdelke iz različnih materialov. Konec 3. razreda smo se odpravili v šolo v naravi.
Nika Šerdoner, 3. b
Prvi dan, ko sem prišla v šolo, sem bila zelo vesela, ker sem postala šolarka. V prvem razredu mi je bilo zelo všeč. Imela sem prijazne sošolce in sošolke, s katerimi smo postali dobri prijatelji. Hitro so minevali meseci in kmalu je prišel zadnji šolski dan. Težko sem se poslovila, saj smo med seboj postali dobri prijatelji. Med počitnicami sem odšla z družino na morje in se tam velikokrat spomnila lepih šolskih dni. Proti koncu počitnic sem si že pripravljala stvari za drugi razred. Bila sem zelo vesela, da se je spet začel pouk in da sem ponovno videla prijatelje. V drugem razredu smo se z novo učiteljico zelo zabavali. Odšli smo tudi v šolo v naravi. Prav tako smo v šolo v naravi odšli tudi letos, v 3. razredu. Ana Angel, 3. b
Prišla sem v šolo. Bil je moj prvi šolski dan. Med seboj smo se najprej spoznavali. V 1. razredu nas je učila učiteljica Maja Ornik. Učili smo se računati, pisati in brati. S sošolci sem se dobro razumela. Učiteljica nam je dajala različne naloge, pogosto smo šli tudi ven, kjer smo se igrali. V 2. razredu nas je učila učiteljica Maja Majcen. Naučili smo se pisanja s pisanimi črkami, pisali smo tudi nareke in teste pri drugih predmetih. Pred kratkim smo se odpravili v šolo v naravi, kjer je bilo zelo lepo. Lara Klaneček, 3. b
V	prvem razredu je bilo zelo zabavno. Učili smo se, se veliko igrali, risali in igrali nogomet. V drugem razredu smo spoznavali stare igre, kot je ristanc. Obiskali smo tudi gledališče in ptujski kino. Zelo zabavno je bilo v domu Štrk. Tudi letos smo šli v šolo v naravi, kjer je bilo zelo lepo.
Alen Kosar, 3. b
V	šolo sem prišla v 2. razredu. Spoznala sem sošolke in sošolce, ki so me lepo sprejeli. Skupaj smo se igrali. V šoli imam najraje likovno umetnost. Šole v naravi se nisem udeležila.
Sonita Januzi, 3. b
Prvi šolski dan 1. razreda je bil zelo lep. Nekaj sošolcev sem poznala že iz vrtca, nekaj pa sem jih spoznala na novo. Rada sem se učila matematiko in pisanje črk. Zelo vesela sem bila, ko smo se naučili
Julij 2015
Misli 1. a razreda o šoli
MATEVŽ: V šoli mi je všeč in je lepa.
URBAN: Rad se učim in hodim v šolo.
JAN G.: V šoli mi je všeč, da se igramo in rišemo.
ZARA: V šoli se rada igram, rišem in gugam na gugalnici.
GAL: Rad hodim v šolo in se učim.
MAJ: Rad hodim v šolo. Všeč mi je, ko se igramo in ko ima kdo rojstni dan.
JAN N.: Rad hodim v šolo, se učim in igram s prijatelji.
NUŠA: V šoli mi je všeč, da se učimo, delamo in se igramo s
prijatelji.
ALJA: Rada se igram, rišem in učim.
VID: Zelo rad hodim v šolo in se rad učim.
IVANA: Rada hodim v šolo, se igram in rišem.
VALENTINA: Rada hodim v šolo. Rada berem, rešujem
matematiko in se igram s prijatelji.
NEŽA: Rada hodim v šolo. Zelo rada imam učiteljico in matematiko.
LYNN: Rada hodim v šolo in se igram s prijatelji. Rada imam
učiteljico in matematiko. V šoli rada ustvarjam.
BLAŽKA: Rada hodim v šolo, ker je zabavno. Rada imam
matematiko in pomagam drugim sošolcem.
GVIDO: Rad hodim v šolo. V šoli sem se naučil brati in računati.
zapeti šolsko himno. V 2. razredu smo se učili pisati pisane črke in računati do 100, kar je bilo zame zelo težko. V šoli sem se naučila veliko novih stvari. Letos smo se odpravili v šolo v naravi, kjer sem se imela zelo lepo. Všeč mi je bilo učenje in ko smo si lahko kupili spominke. Teja Horvat, 3. b
Na svoj prvi šolski dan sem se počutila zelo dobro. V prvem razredu smo veliko izdelovali, pisali, brali in računali. Sošolci in sošolke so bili prijazni. Med odmorom smo se veliko igrali. Med glavnim odmorom smo si umili zobe, kar počnemo še danes. Ob koncu 1. razreda smo pripravili zelo lep zaključni nastop. Počitnice so hitro minile in že smo postali drugošolci. Začeli smo računati do 100 in pisali veliko več preverjanj. Ker nismo imeli številčnih ocen, smo po barvi vedeli, kako dobro znamo. Zelena barva je pomenila, da znamo zelo dobro, modra srednje dobro, če pa smo dobili oranžno, pa je bilo naše znanje slabše. Ob koncu 2. razreda smo odšli na zaključni izlet po Prekmurju. Prav tako smo pripravili zaključni nastop. Pia Premužič Gojkovič, 3. b
Šola v naravi na Pohorju
V tretjem razredu smo se odpravili v šolo v naravi. Ob prihodu so nam povedali nekaj pravil doma Planinka. Pojedli smo malico in šli v sobe. Dobili smo učne liste. Odpravili smo se na kosilo. Po kosilu smo imeli popoldansko aktivnost. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo nakupovali spominke. Marsel Sitar, 3. b
32
Julij 2015
V	prostem času je bilo veselo.
V	sredo smo se odpeljali proti domu Planinka. Najprej smo odšli v večnamenski prostor. Tam smo se preobuli in odšli v jedilnico, kjer smo pojedli malico. Pogovorili smo se o hišnih pravilih, nato pa smo odšli v sobe. Po kosilu smo se odpravili v učilnico, kjer smo se pogovarjali o rastlinah. Odšli smo tudi ven v gozd in na travnik. Vsak dan smo imeli podoben urnik. Ko smo končali pouk, smo imeli še večerjo in šli spat. Naslednje jutro smo imeli najprej razgibavanje in zajtrk. Zvečer smo imeli zabavo, kar mi je bilo najbolj všeč. V petek smo po kosilu odšli domov. Šola v naravi mi bo ostala v lepem spominu.
Ajda Kozel Tole, 3. b
V	sredo zjutraj smo se odpravili v dom Planinka na Pohorju. Naučila sem se veliko novega. Všeč mi je bilo, ko smo lahko sami zgradili in zakurili ogenj. Prvi večer smo odšli na dolg sprehod. S hriba smo videli Ptuj in poskušali najti našo šolo. Naslednji večer smo imeli kviz in zabavo. Bilo je super.
Tjaša Vratič, 3. b
V	šoli v naravi mi je bilo zelo všeč. V sobi sem bila z Niko, Laro, Vanjo in Ano Marijo. Lepo smo se razumele. Najbolj všeč sta mi bila plezanje po plezalni steni in kurjenje ognja. Zelo sem uživala, ko smo imeli nastop, modno revijo in zabavo s plesom.
Munira Bajric, 3. b
Letos smo se v šolo v naravi odpravili na Pohorje. Ko smo prišli v dom, nam je ravnateljica doma povedala hišna pravila in nas napotila v sobe. V sobi sem bil z Juretom, Taiem in Alenom. Najbolj smo se namučili pri napenjanju rjuhe preko vzmetnice. Sobe smo pospravili in odšli ven, kjer smo igrali nogomet. Sledila sta kosilo in popoldanska aktivnost. Na travniku smo spoznavali cvetlice. Naslednje jutro smo imeli najprej telovadbo. Po zajtrku smo prepoznavali drevesa in se z učiteljem Jernejem naučili postaviti in prižgati ogenj. Zadnje jutro smo se orientirali v naravi. Po kosilu smo odšli domov.
Finn Luca P. Gojkovič, 3. b
Konec 3. razreda smo se odpravili v šolo v naravi. Po nas je prišel v avtobus in nas odpeljal proti Pohorju. V domu Planinka smo se najprej preobuli in odšli malicat. Predstavili so nam pravila in nas razporedili po sobah. V sobi sem bil s Finnom, Juretom in Alenom. Zelo smo se jezili, ko smo oblačili postelje. Poskrbeli smo, da je bila naša soba vedno čista. Tai Zupanič, 3. b
•••VI	•
Spomini in sola v naravi
Na prvi šolski dan v 1. razredu sem bil zelo srečen, ker sem že tako velik, da lahko grem v šolo. Spoznal sem nove prijatelje. Takrat sem nosil modro torbo, v kateri je bila peresnica Lili in Bine. V 2. razredu sem bil že bolj pogumen. Bolje sem bral, pisal, računal in risal. Bili smo tudi na taboru v domu Štrk. Ime nosi po samcu štorklje. V 3. razredu smo šli v šolo v naravi, kjer mi je bilo všeč. S Finnom sva spala na zgornjih posteljah. Šli smo na veliko pohodov. Plezali smo po plezalni steni, si zakurili ogenj in imeli nastop Pokaži, kaj znaš in modno revijo. V Planinki mi je bilo zelo všeč. Jure Gerečnik, 3. b
V prvem razredu sem se imel lepo. Najprej smo se učili pisati črke, nato pa brati in pisati. Vsako jutro smo se pozdravili z različnimi pozdravi, kot je gluhi telefon, električni pozdrav ali s pesmico. Računali smo samo do dvajset. V drugem razredu smo se učili pisanih črk in računanja do sto. Šli smo tudi v šolo v naravi, kjer je bilo zelo lepo. Hrana je bila odlična. Imeli smo tudi zaključno ekskurzijo in šli na sprehod po Ptuju in na sladoled. Pred kratkim smo bili ponovno v šoli v naravi, kjer sem se imel zelo lepo. Bili smo na Pohorju v domu Planinka. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo kurili ogenj, ko smo plezali po plezalni steni, imeli prosti čas in zabavo. V sredo smo se zbrali v četrtem nadstropju. V učilnici smo spoznavali rože. Zunaj na travniku smo jih nabrali in jih kasneje še narisali in poimenovali. Drugi dan smo najprej spoznavali drevesa, potem pa smo šli zakurit ogenj. Plezali smo po steni in imeli zabavo. Zadnji dan smo imeli na urniku orientacijo. Narisali smo načrt okolice doma. Učitelj nam je na karti označil skrivne točke, mi pa smo iskali skrite ploščice. Imel sem se lepo. Vid Kokol, 3. b
33
Hiša glasbe se predstavi
V maju se je učencem od 1. do 4. razreda predstavila Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj s svojo Hišo glasbe. Gre za projekt, v katerem učence, ki bi jih utegnilo zanimati učenje igranja glasbenega inštrumenta, tudi spodbudijo k temu. Znano je, da otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, kakovostno preživljajo prosti čas, pridobivajo delovne navade, se družijo v orkestrih in se navajajo na skupinsko igro oziroma delo, si med seboj pomagajo ... Hišo glasbe jim je predstavila ena izmed učiteljic glasbene šole, Jasmina Rihtarič. V prvem delu je učencem skozi igro približala svet glasbe. V drugem delu pa je nekaj učencev ptujske glasbene šole našim učencem zaigralo na najrazličnejše inštrumente in jim jih predstavilo. Učenci so tako lahko prisluhnili zvokom violine, klavirja, trobente, saksofona, klarineta, baritona, roga, flavte, harmonike, kitare in si ogledali plešočo balerino. Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj učencev naše šole: Eva Rihtarič na flavti, Ana Marija Kancler na violini, Tilen Hercog Lampret na kitari in Tadej Murko na trobenti.
Upamo, da se je tako interes za igranje inštrumenta pri naših učencih še povečal in bo v prihodnje hiša glasbe Karola Pahorja Ptuj imela še več obiskovalcev.
MM
Julij 2015
Zjutraj sem prvič prišel v šolo. S starši sem šel k svetovalni delavki in se vpisal. Šel sem v razred. V njem je že bilo več otrok. Sedel sem k fantu, ki ga še nisem poznal. Nato nas je učiteljica po vrsti spraševala, kako nam je ime. Ugotovil sem, da je bilo fantu, zraven katerega sem sedel, ime Vid. Spoprijateljila sva se in se bolje spoznala. Čez nekaj časa sva postala najboljša prijatelja, kar sva še danes. To je bil zame eden izmed najboljših šolskih dni. Ko sem prvič prišel v 2. razred, sem ugotovil, da smo dobili novo učiteljico. Pri pouku sem ugotovil, da bodo tudi naloge težje. Med glavnim odmorom sem se največkrat igral z Vidom. Konec 3. razreda pa smo se z avtobusom odpeljali na Pohorje. Ko smo se pripeljali, smo vzeli kovčke, šli v garderobo, se preobuli in šli v jedilnico. Tam smo pomalicali, kar smo imeli s seboj. Po malici smo poslušali hišna pravila. Šli smo v sobe in zložili stvari iz kovčka. Igrali smo se in čez nekaj časa šli ven. S seboj sem vzel žogo in si jo podajal z Vidom. Po kosilu smo šli v učilnico, kjer smo se pogovarjali o travniku. Zunaj smo trgali cvetlice, jih 5 izbrali, narisali in s pomočjo knjig poimenovali. Zvečer smo v sobah pisali dnevnike. Po večerji smo se umili in pred spanjem z Vidom in Marselom še igrali karte Uno. Tilen Jakomini, 3. b
Učne vsebine Foto: Maja Majcen
Prijateljstvo
Vsi vedno pravijo, kako lepo je. In ja, z veseljem se strinjam z njimi. Prijateljstvo je lahko najlepše, kar se ti lahko zgodi. Lahko je opora, ko se lastna podre, dežnik, ki ti ga nekdo drži nad glavo še v najhujšem dežju. Lahko je sonce, ki ti daje toploto, luna, zvezde v temni, brezizhodni noči. Luč na koncu tunela. Lahko. Ampak ni nujno ... Prijateljstvo je lahko tudi najgloblji vbod noža, ki si ga kdaj čutil. Pusti lahko globoko rano. Takšno, ki se sploh ne zaceli, in če se, za seboj pusti brazgotino, ki ti nikoli ne da pozabiti. In to nima nič s tem, da ni bilo pravo prijateljstvo. Ne. Če ne bi bilo pravo prijateljstvo, ne bi nikoli pustilo takšnih sledi. Vzrok je v tem, česar več ni. Vzrok je v tem, da je vse mimo. V tem, da se je ne da več rešiti.
Med nama se je odprla razpoka. Najprej majhna, čisto nevidna. Ampak rasla je. In dneva v dan.Vedno večja je postajala. Prepozno je bila opažena. Ker takrat je bila prevelika, da bi jo lahko popravil. Nobeno lepilo, noben beton je ne bi mogel več popraviti. Kar ne pomeni, da nisva poskušala. O, še kako sva. Z vsemi sredstvi, z vso močjo. Vsaj jaz. Kje si bil ti? Verjetno drugje. Saj si imel vedno druge, druge, ki so bili vedno pomembnejši. Veš kaj? Pri meni si stal vedno na prvem mestu. Vedno sem ti bil na razpolago. Vedno. Tudi sredi noči. Če si me potreboval. In ko sem jaz tebe enkrat potreboval? Bolj kot karkoli, bolj kot kdajkoli prej? Pustil si me pasti. Kot vroč kamen si me vrgel na tla. Ali si slišal? Si slišal, kako je zabobnelo, ko sem udaril ob tla, ker tam ni bilo ničesar, kar bi me lahko ustavilo? Verjetno ne. Verjetno niti nisi mogel. Ker če padeš in se nihče za to ne zanima, in sliši, ali sploh ustvariš zvok, ko udariš ob tla?
Zakaj? Verjetno enostavno nisem bil dovolj dober zate. Samo polnilo, ko ravno ni bilo nič boljšega. Ampak, veš kaj, ti si meni bil pomemben. Izredno pomemben. Pomembnejši kot veliko ostalega.
In eno stvar si mi obljubil. Obljubil si mi, da mi boš vedno stal ob strani. Da me ne boš nikoli pustil pasti. Zadal si si cilj, da mi boš opora. In veš kaj? Verjel sem ti.Vsako sleherno besedo. In ti si jo prelomil. Vsako sleherno.
Prijatelj te zabode od spredaj, da vidiš, kdaj te doleti, pravijo. Ampak ti si me ledeno zabodel v hrbet. Me potisnil s pečine, ko me nisi več potreboval. Ampak, veš kaj? Ujel sem se. Na majhni vejici. In držim se. Držim. Zate.
Nina Štumberger, 9. r.
34
Julij 2015
Zaključek bralne značke na OŠ Hajdina
Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprila, ki je namenjen promociji branja, založništva ter zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic, smo na naši šoli praznovali zaključek bralne značke. V počastitev tega dneva po vsem svetu potekajo prireditve in aktivnosti, posvečene knjigi, literaturi, bralcem in literarnim ustvarjalcem.
23. april je za svetovni dan knjige razglasila organizacija Unesco, ki je ta datum izbrala zato, ker je 23. april povezan z imeni številnih znanih književnih ustvarjalcev (na ta dan so se rodili ali umrli Cervantes, Shakespeare, Inca Garcila-so de la Vega, Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon, Vladimir Nabokov, Manuel Mejia Vallejo ...). Zamisel o prazniku knjige pa izvira iz Katalonije, kjer 23. april praznujejo kot praznik sv. Jurija, tradicionalno pa podarijo rožo vsakomur, ki na ta dan kupi knjigo. Nas je na ta dan obiskala pisateljica Alenka Kos iz Podlju-belja; je mati štirih otrok in predsednica Društva za boljši svet Vilinski ključ, ki deluje že dobra štiri leta. V tem času je društvo z dobrodelnimi akcijami v sodelovanju z različnimi slovenskimi posamezniki, šolami, organizacijami in podjetji pomagalo že več otrokom s posebnimi potrebami, družinam, ki so tragično izgubile svojega člana, starejšim in socialno ogroženim. V Deželi vilinskega ključa v Podljubelju društvo organizira različne dejavnosti in prireditve, kot so pisanje poučnih kratkih zgodb, praznovanje rojstnih dni in predstavitev knjig.
Svoj prvenec je Alenka Kos izdala decembra 2012 - prvo vi-linsko pravljico, ki nosi naslov V Deželi vilinskega ključa in s katero je v enem letu obiskala štiriinsedemdeset osnovnih šol; avtoričin cilj je narediti Slovenijo deželo vred-not. Lani je izšla njena druga knjiga, ki je nastala v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom - Soča (URI Soča), literarne like pa so upodobili resnični istoimenski ljudje, ki so podrobneje predstavljeni na koncu knjige. Zgodba pripoveduje o deklici Jerneji, ki v avtomobilski nesreči izgubi del noge in se skupaj z vilinko poda na pot sprejemanja svoje nove telesne podobe. Skozi kompleksen proces soočanja s težko življenjsko izkušnjo, ki vpliva tudi na njeno družino, se Jerneji uspe prebiti s pomočjo Anje, Jaka, Ta-mare, Nejca, Vesne in Darka, šestih drugačnih otrok. Glavna junakinja ob srečanjih z njimi ponotranji vrednote, ki se tako kot barve mavrice zlijejo v harmonično celoto. Jerneja spozna, da nihče nima pravice soditi drugega, da v lastni stiski, naj bo še tako boleča, ne smemo pozabiti na soljudi in da je videnje sveta odvisno od nas samih. Avtorica je v dveh nastopih predstavila svoji knjigi in pro-
Zapis misli ene izmed učenk ob predstavitvi knjig in projektov Alenke Kos
jekta Drugačnost ter Vilinski ključ za boljši in lepši svet. Učenci so jo z zanimanjem poslušali in aktivno sodelovali, ob zaključku prireditve pa so zapisali misli, ki so se jim porodile.
Naj zaključim z avtoričinimi besedami: »Želim vse dobro in se od vas poslavljam z mislijo: Vsaka izkušnja v življenju je resnično dobrodošla, saj naključij v življenju ni! Nasprotno, za vsakim naključjem je določen načrt življenja. In ta nas bogati sleherni dan. Vse dobro v dneh, ki prihajajo.«
Tatjana Lukovnjak
Oba
Pravijo, da je oko ogledalo srca,
a srce očesu ni ogledalo, saj oko srcu ne pride do dna, to bije le za srce, ne za ostalo.
Kar srce čuti, to čuti, tega se ne da spremeniti. Oči si zakriješ, če prizori so kruti,
a srca pred čustvi ne da se zakriti.
In enkrat se bo našel nekdo, ki ti bo pospešil bitje srca, takrat pomembno ne bo več oko,
ampak v ritmu bitja le dva. Nina Štumberger, 9. r.
35
Julij 2015
Člani turistične vzgoje nabirali novo znanje
Pri Ivanovem vrelcu Foto: Aleksandra Borovnik
V	petek, 29. maja 2015, smo se učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja odpravili na ekskurzijo v Rogaško Slatino. Spremljali sta nas učiteljici Aleksandra in Mirela. Vozili smo se okrog 45 minut. Med vožnjo smo opazovali pokrajino, se pogovarjali in poslušali glasbo.
V	Rogaški smo si najprej ogledali steklarno, kjer smo spremljali nastanek steklenih izdelkov. Vsak delavec opravlja točno določeno delo. Obiskali smo tudi njihovo trgovino, kjer smo izvedeli veliko zanimivega.
Po ogledu smo se odpeljali do središča mesta, od tam pa smo odšli do Ivanovega vrelca in do zdravilišča, kjer smo poskusili Donat Mg in Styrio. Nekateri so poskusili izvire tople in mrzle vode. Naslednji ogled je bila Kristalna dvorana, kjer smo izvedeli tudi staro legendo o nastanku mesta. Sledil je ogled tovarne Afrodita, kjer smo si v sejni sobi ogledali kratek filmček in se na kratko pridružili seminarju maserk iz Madžarske. Nato smo šli še v trgovino, kjer smo dobili darila in tudi sami smo kaj nakupili. Zadovoljni smo se odpravili proti domu. Zanimiva in poučna ekskurzija nam bo ostala v lepem spominu.
Nuša Vrabl, 8. a
Preventivna akcija Osvetlimo
•	I • v
najmlajše
Policijska postaja Podlehnik je v letu 2015 začela izvajati preventivni projekt z naslovom Osvetlimo najmlajše. Zraven OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Starše in OŠ na območju Policijske postaje Podlehnik so bili k sodelovanju povabljeni tudi učenci prvega in drugega razreda naše šole. Prav tako so sodelovali otroci iz zadnjega oddelka vrtca Najdihojca.
V okviru projekta smo učence seznanjali s pomembnostjo nošenja svetlih in odsevnih oblačil, odsevnih trakov, odsevnih brezrokavnikov, kresničk, o uporabi varnostnega pasu ... Učence smo seznanjali s pravilnim ravnanjem v cestnem prometu - kadar so udeleženi kot pešci ali sopotniki v vozilu. Ob zaključku projekta so se predstavniki oddelkov udeležili kulturne prireditve na OŠ Podlehnik. Učenci so pripravili prisrčen kulturni program, nastopil pa je tudi del Policijskega orkestra, kar je bilo še posebej zanimivo. Vsi učenci so v trajno last prejeli odsevne brezrokavnike, ki jih je na pobudo vulkanizerstva Lamot iz Miklavža na Dravskem polju doniral generalni uvoznik pnevmatik Goodyear. Vsi smo odgovorni za varnost otrok v prometu. Otroci do desetega leta še namreč ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu - nimajo tako velikega vidnega polja kot odrasli, ne znajo dobro oceniti hitrosti ali oddaljenost vozila, njihova pozornost se hitro preusmeri ... Zaupajo pa odraslim, da bomo pazili na njih. Hvala vsem, ki so omogočili, da so naši otroci v prometu še varnejši.
Karmen Jerenko, mentorica prometne vzgoje
Angel
Si srečal osebo, ki te pozna bolje, kot se poznaš ti, ki v tvojem srcu svoj prostor ima, katere del v tebi živi?
Si srečal osebo, ki spoštuje vse, v kar trud vložil si, srečal osebo, ki te varuje brez ozira na nevarnosti?
Si srečal osebo, ki ti pomaga,
ki vedno zate čas ima, ki s teboj vse ovire premaga? Potem srečal si svojega angela.
Nina Štumberger, 9. r.
Zanka
Vse se začne, vse se konča, vsaka stvar ima svoj potek. Četudi ob koncu se žalost pozna, z njim začne se nov vek.
Naše življenje sprememb je polno,
te so naša edina konstanta. Četudi po njih srce včasih je bolno,
so časovnega teka poanta.
Četudi vse teče in se oblikuje,
čas za trenutke obstane. Četudi se konec kdaj objokuje, spomin na trenutek ostane.
Nina Štumberger, 9. r.
Mraz
Obstaja mraz, ki gre do kosti, ki se na mrzel zimski dan te oklene.
Ko prideš na toplo, spet popusti, sonce vedno ga lahko prežene.
Obstaja pa mraz, ki ga sončni žarki ne bi stalili,
ki ga ogenj ne poruši, edino ljubezen ga lahko omili. To je mraz v duši.
Nina Štumberger, 9. r.
36
Julij 2015
Izjemni uspehi učencev OŠ Hajdina
Z rekom V znanju je moč so se dokazali učenci naše šole, ki so izjemno uspešno tekmovali na regijskih in državnih tekmovanjih iz posameznih predmetov. Svoje izjemno znanje so izkazali s tremi zlatimi priznanji na državnem tekmovanju iz astronomije in dvema zlatima priznanjema iz nemščine in biologije. Posebej bi izpostavili Nino Štumberger, Mitja Kodermana, Tilna Kropila in Matevža Vaupotiča.
Nina Štumberger je osvojila 1. mesto na državnem tekmovanju iz nemščine in osvojila zlato priznanje. Osvojila je državno srebrno priznanje iz fizike in astronomije, srebrna iz matematike, angleščine, zgodovine in slovenščine. Mitja Koderman je prejel zlato priznanje iz astronomije, državno srebrno priznanje iz angleščine in astronomije ter srebrna priznanja iz matematike, kemije, zgodovine in fizike. Tilen Kropfl je osvojil zlato priznanje iz astronomije in biologije, državno srebrno priznanje iz fizike in astronomije ter srebrna priznanja iz matematike, angleščine in kemije. Matevž Vaupo-tič je osvojil zlato priznanje iz astronomije, državno srebrno iz astronomije, srebrna priznanja iz fizike, matematike in kemije. Anja Molnar je prejela srebrni priznanji iz matematike in fizike. Mia Molnar je prejela srebrno priznanje iz matematike, Gabrijel Škraba je osvojil srebrno priznanje iz fizike. Učenke Urška Kiseljak, Nuša Steiner in Nina Štumberger so osvojile srebrno priznanje iz slovenskega jezika. Učenci so marljivo brali in na tekmovanju iz nemške bralne značke osvojili 19 zlatih in 35 srebrnih priznanj. Pri projektu Turizmu pomaga lastna glava - Zgodbe turizma so Jure Dre-venšek, Urška Kiselak, Klara Nahber-ger, Luka Novak, Gabrijel Škraba, Matic Šlamberger, Nika Šlamberger, Tomas Veber in Minea Vrabl osvojili srebrno priznanje na državni ravni. Predstavili so se z raziskovalno nalogo na temo o Gandinu iz srednjeveških časov.
Na tekmovanju iz znanja Slovenščina ima dolg jezik so Jure Drevenšek, Urška
Kiselak, Urška Murko, Nina Štumber-ger in Nik Volgemut osvojili srebrno priznanje na državni ravni. Na tekmovanju Kaj veš o prometu so tekmovali Klemen Kovačec, Jure Drevenšek, Nik Volgemut, Luka Šlamberger in na OŠ Mladika ekipno osvojili 3. mesto.
Damjan Kobale
Nina Štumberger prejema priznanja svoje uspešne osnovnošolske bere od ravnateljice Vesne Mesarič Lorber in razredničarke Tatjane Pačnik. Foto: Silvestra Brodnjak
Posebno priznanje še enkrat Nini Štumberger iz 9. razreda, ki je na državnem tekmovanju iz nemščine pod mentorstvom Branke Gaiser osvojila 1. mesto in tako postala državna prvakinja. Vsem učencem in mentoricam iskrene čestitke za dosežen uspeh.
Šolska športna tekmovanja
V šolskem letu 2014/145 smo tekmovali na različnih šolskih športnih tekmovanjih. Sodelovali smo v nogometu za starejše in mlajše učence, odbojki za mlajše učenke, smučanju, streljanju z zračno puško, športni ritmični gimnastiki, atletiki posamično - medobčinsko, dvoranski atletiki, področnem tekmovanju v atletiki in judu.
Izpostavila bi le nekatere najboljše dosežke naših učencev: Nika Šlamberger - državna prvakinja v judu; ekipa gimnastičark: Mia Molnar, Anja Molnar, Manja Ekart, Saša Veber - 6. mesto na področnem tekmovanju v Ljubljani; Alen Lončarič - 1. mesto v mnogoboju; Sašo Klinc - 1. mesto v mnogoboju; Aljoša Plajnšek - 4. mesto v mnogoboju; Benjamin Cener - 1. mesto v skoku v daljino; Ajoša Plajnšek - 1. mesto v skoku v daljino; Nik Erhatič - 4. mesto v skoku v višino; Nika Šlamberger - 3. mesto v suvanju krogle; odbojkarska ekipa mlajših deklic: Mia Molnar, Manja Ekart, Saša
Veber, Tjaša Šterbal, Lara Šterbal, Karmen Weis, Ana Pleteršek, Lana Vajda, Lucija Mlakar je osvojila 2. mesto na medobčinskem tekmovanju in 4. mesto na področnem tekmovanju. Šport v šoli je dobra priložnost za druženje in povezovanje šole, učencev, staršev in društev iz okolice. Šolska športna tekmovanja in prireditve so tako vez med šolskim in društvenim športom. Tekmovanja so nadgradnja rednega dela pouka in želimo si, da v program šolskih športnih tekmovanj vključimo čim večje število učencev.
Učiteljica športa Tatjana Pačnik
37
Julij 2015
Delo čebelarskega krožka se nadaljuje
»Bilo je krasno, najbolj všeč sta nam bili lokostrelstvo in plezanje na plezalni steni. Vse deklice smo bile v eni sobi, ki smo jo pridno pospravljale.« (deklice)
»V Štrku smo se imeli lepo, veliko smo igrali nogomet. Zelo dobra so nam bila jabolka, ki smo jih pekli v žerjavici. Radi smo pospravljali. Hrana je bila zelo dobra.« (dečki)
Besedilo in foto: Tatjana Habjanič

BMMi' 35* j
N.	i i i
• v- *	''itjatuTr*
Končno smo po teoretičnem delu našega izobraževanja pri čebelarskem krožku dočakali tudi praktičen del. Zelo smo se razveselili, ko nam je mentor Slavko Čeh povedal, da bo pripeljal panj. Prvič smo skupaj odšli k panju. Oblekli smo se v zaščitno obleko, čebelarski klobuk in si nadeli rokavice. Bili smo vznemirjeni, ko smo skupaj z našim mentorjem preselili čebele iz manjšega panja v večjega. Nikogar ni pičila čebela. Potem smo kakšen mesec opazovali razvoj čebelje družine.
In končno je napočil čas prvega točenja medu. Pod vodstvom mentorja smo medene sate odnesli v šolo, kjer smo že imeli pripravljeno točilo. Naučili smo se, kako točimo med. Dan nam bo ostal v spominu tudi zato, ker je prvič našega člana pičila čebela, kar
je seveda junaško prenesel. Čez teden dni smo med natočili v kozarčke. Naš prvi med je akacijev. Najslajši za nas. Vsak član je dobil kozarček medu, nekaj pa nam ga je ostalo tudi za prodajo.
Med počitnicami bomo delo prepustili našemu mentorju. Veseli smo, da je prav gospod Čeh naš mentor, saj je z nami potrpežljiv in nam na prijazen način predaja znanje. Radi prihajamo k čebelarskemu krožku. Zahvaljujemo se Suzani Žumer, predsednici ČD Turnišče, in seveda naši ravnateljici Vesni Mesarič Lorber za podporo pri naših prvih čebelarskih korakih. Naj medi!
Člani čebelarskega krožka OŠ Hajdina
Akcija zbiranja odpadnega papirja
V aprilu je na OŠ Hajdina potekala akcija zbiranja odpadnega papirja. Vsa pohvala učencem in staršem, dedkom in babicam, ki so se zelo potrudili in družno s svojimi otroki oz. vnuki zbirali in prinašali papir. Zbrali smo 6854 kg papirja, kar znese 483,95 evra. Zbrana sredstva se bodo procentualno razporedila na oddelke, denar pa se bo porabil za prevoz na ekskurzije. Hkrati vas prosimo, da odpadni papir še naprej odlagate v keson pri šoli.
Dragica Kosi
Na taboru v Štrku
Učenci 2. a razreda smo skupaj z učiteljicama Tatjano in Dragico R. tri dni v maju preživeli v domu Štrk.
38
Julij 2015
Prometna kača na OŠ Hajdina
Tudi v letošnjem šolskem letu smo se vključili v pomemben projekt Prometna kača (Traffic Snake Game), ki ga je v tem šolskem letu organizirala Razvojna agencija Sinergija. Vključeni so bili vsi učenci šole, delavci šole, starši in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina. Glavni cilj te igre je potovati v šolo okolju prijazno, varno in zdravo ter za 20 % povečati okolju prijazna potovanja v šolo (peš, z rolerji, s kolesom). Cilj smo dosegli. Ob kolesarjenju, pešačenju in druženju pa so se razvijala nova prijateljstva. Z mlajšimi učenci so kolesarili starši in nekateri so vztrajali tudi v slabem vremenu. V okviru projekta smo izvedli tudi tehniški dan na temo promet. Pripravili smo pestro zaključno prireditev. Nagrade je prispevala trgovina Pikapolonica, vsi pa smo se posladkali z lučko.
Analiza po zaključku projekta je pokazala, da so nekateri naši učenci zaradi oddaljenosti primorani priti z avtomobilom in avtobusom. Mlajši učenci so pri prevozu odvisni od staršev. Seveda pa je način prihoda v šolo odvisen tudi od vremena. Ponosni smo na učence, ki prihajajo v šolo s kolesom ali peš tudi takrat, ko se igra ne izvaja. Naša šola se je predstavila tudi na spletni strani Prometne kače. Karmen Jerenko, mentorica prometne vzgoje
Kaj veš o prometu
Na šoli smo organizirali šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Najboljši posamezniki so se udeležili regijskega tekmovanja. Žal opažamo, da je med učenci veliko zanimanje za spretnostno vožnjo, manj pa za pridobivanje teoretičnega znanja CPP. Po preventivnem pregledu koles je več kolesarjev, ki nimajo prometno varnega kolesa in ne uporabljajo čelade. Nekaj je učencev, ki še ne razumejo, da se morajo v promet varno vključevati predvsem zaradi sebe. Nekateri kolesarji z objestno vožnjo pred šolo ogrožajo svojo varnost in tudi varnost drugih otrok. Letošnje regijsko tekmovanje Kaj veš o prometu je bilo na OŠ Mladika na Ptuju. Naša ekipa, v kateri so bili Klemen Kovačec, Nik Volgemut, Jure Drevenšek in Luka Šlam-berger, so se ekipno uvrstili na tretje mesto. Kar dva posameznika, Nik in Klemen, sta bila med prvimi desetimi tekmovalci. Vsi štirje tekmovalci so prikazali varno in zanesljivo cestno vožnjo, spretnostno vožnjo na poligonu in teoretično znanje CPP. Čestitamo tekmovalcem in upamo, da se bomo s Klemnom, Nikom in Juretom srečali na tekmovanju tudi naslednje leto, ko bodo že srednješolci. Hvala Slavku Burjanu, predsedniku SPVCP občine Hajdina, in županu mag. Stanislavu Glažarju za nagrado tekmovalcem, saj so ekipi podarili majice in kupili kolesarske čelade.
Karmen Jerenko, mentorica prometne vzgoje
: v; . 7 - 1 I
Luka Šlamberger, Jure Drevenšek, Nik Volgemut in Klemen Kovačec Foto: KJ
Otroška varnostna olimpijada
Vsako leto se četrtošolci naše šole udeležijo Otroške varnostne olimpijade, namenjene ozaveščanju otrok o pomembnosti reagiranja v različnih situacijah in poznavanju pomembnejših telefonskih številk. Učenci odgovarjajo na vprašanja o varnosti v prometu, na spletu in v naravnih nesrečah. Sestavljajo logotipe, spretno vozijo kolo in za konec z vodo zadevajo v tarčo.
Letošnja, 10. Otroška varnostna olimpijada je potekala na igrišču Osnovne šole Cirkovce. V štirih igrah se je pomerilo 21 ekip četrtih razredov okoliških osnovnih šol. V zanimivih igrah, ki zahtevajo veliko znanja, spretnosti, hitrosti, usklajenosti, iznajdljivosti in seveda sreče, letos učenci 4. razreda OŠ Hajdina niso imeli sreče. Na teoretična vprašanja so znali odgovoriti, smolo pa so imeli pri praktičnem delu izvedbe. Kljub temu so bili veseli, da so se tekmovanja udeležili ter na prijeten način utrjevali in preverjali svoje znanje. Celotno prireditev so popestrili gasilci, vojaki in policija, ki so predstavili svoje delo. S seboj so pripeljali vozila, dresirane konje, pse in razne pripomočke, ki so si jih učenci lahko ogledali in jih preizkusili. Ob zaključku je župan občine Kidričevo skupaj z ravnateljico Ivanko Korez podelil priznanja in čestital vsem tekmovalcem.
Nataša Štumberger
39
3. Unescov tek ASP
Julij 2015
Tudi letos smo se z nekaj učenci Osnovne šole Hajdina udeležili tradicionalnega, že 3. po vrsti Unescovega teka na Ptuju. Na prireditvi, ki je potekala po ptujskih mestnih ulicah, je sodelovalo več kot 1500 otrok in učiteljev. Kot ambasadorji projekta so sodelovali tudi znani obrazi iz sveta športa, kulture, glasbe in politike. Naši učenci so tekli v dveh kategorijah: 1. triada na 600 metrov in 2. triada na 1200 metrov. V ospredje ni bil postavljen rezultat, ampak predvsem druženje in zabava.
Učenci so se po končanih tekih razkropili po različnih stojnicah, ki so jih organizatorji postavili za obiskovalce in sodelujoče. Na njih so predstavljali različne športne aktivnosti, likovne in fotografske delavnice. Tako se je kar nekaj naših učencev preizkusilo v boksu, rokometu ali atletskem poligonu, spet drugi so izdelovali zapestnice in razglednice ali si poslikali obraze. Ob koncu so nas presenetili še z dimno mavrico, ki so jo poslali v zrak na glavnem prireditvenem prostoru.
Besedilo in foto: RM
Zaključek Športnega društva Biba se giba
Že drugo leto smo uspešno zaključili vadbo predšolskih otrok Biba telovadi, z zaključkom in predstavo za starše v Športni dvorani Kidričevo. Letos smo vadbo razširili in jo izvajali na treh lokacijah: v OŠ Hajdina, OŠ Kidričevo in OŠ Sveta Trojica.
Skozi celotno šolsko leto je bilo v vadbo vključenih okrog 50 otrok, starih od 3 do 6 let. Kot novost smo organizirali tudi vadbo za mamice Mama se giba, ki je potekala v Športni dvorani Kidričevo, istočasno kot vadba za otroke, tako da so mamice kakovostno izkoristile čas in naredile medtem tudi nekaj zase. Otroci so zelo uživali in uspešno razvijali motorične sposobnosti ter kazali obilo veselja pri premagovanju spretnostnega poligona.
Vadbo bomo nadaljevali tudi prihodnje šolsko leto.
ŠD Biba se giba
40
Julij 2015
Dan druženja in gibanja vseh generacij
Pod okriljem organizacije Šport špas vsako leto v maju organiziramo na OŠ Hajdina medgeneracijsko sodelovanje in druženje občanov s prepletanjem vsebin okoljevarstva, zdravja, gibanja in humanosti.
Sodelujemo že od samega začetka, od leta 2008. Tako smo se letos 16. maja zbrali v Športnem parku na Zg. Hajdini preko proge. Dobrovoljno so nam odstopili prostor, kjer smo se zbrali in nadaljevali naš pohod druženja in gibanja vseh generacij. Na pohodu so bili tudi starši in otroci vrtca Hajdina. Vse zbrane je pred pohodom pozdravil tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Za organizacijo pohoda je poskrbelo Planinsko društvo Hajdina. Po končanem pohodu so si udeleženci lahko izmerili krvni tlak in sladkor v krvi, za kar je poskrbela Specialistična, internistična in diabetološka ambulanta dr. Marte Simonič. Vsa štiri društva žena in deklet v občini Hajdina so poskrbela, da smo se na koncu pohoda lahko tudi posladkali. Ptujske pekarne so poskrbele za kruh, Mesarstvo Herga pa za mesne dobrote. Na pohod je prišlo kar 290 udeležencev.
Na koncu smo izbrali najštevilčnejšo družino ter najstarejšega in najmlajšega udeleženca pohoda. Prireditev je vsako leto dobro obiskana, zato
bomo tako druženje tudi nadaljevali.
Tatjana Pačnik, koordinatorica prireditve Foto: Tatjana Mohorko
41
Julij 2015
mu je ves čas sledi in hkrati z minimalnimi izraznimi sredstvi gledalcu kaže svoj odnos do slehernega soigralca.« Režiser Janko Turnšek je povedal, da je zelo ponosen na svojo ekipo kakor tudi nase. Pravi, da je sodelovanje na regijskem Linhartovem srečanju nagrada za kakovostno delo celotne ekipe.
POSEBNO PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO STRANSKO MOŠKO VLOGO PREJEL NEJC LAZAR Nejc, v predstavi si igral Viktorja Kranerja. Kako bi ti opisal značaj svoje vloge, za katero si prejel posebno nagrado?
»Viktor Kraner je zelo naiven lik. V vseh situacijah deluje zmedeno, saj potrebuje določen čas, da ugotovi, kaj se okoli njega dogaja. Zraven tega je velika copata. Kljub temu da se na čase želi pokazati kot samostojen in močen mož, mu vseeno ne uspe, saj ga nadzira žena, ki nosi hlače v hiši.« Pohvalili so predvsem tvojo izredno odrsko koncentracijo. To pomeni, da se v vlogo vživiš in jo držiš, vse dokler se zavesa ne zapre. Tisto uro in pol, kolikor traja predstava, si torej Viktor, velika copata. Kako ti to uspe? Je to nekaj, kar ti je dano ali se tega naučiš? »Nekako mi pomaga, da se pred samim začetkom nekoliko zberem in poglobim vase. Drugače pa pride do tega na neki način samo od sebe. Ko sem enkrat na odru, padem v lik, ki ga igram, prevzamem njegove lastnosti in značilnosti, kot da so moje. Vsekakor se lahko odrske koncentracije naučiš. Vsi akademski igralci so se je naučili na akademiji, to ti prinesejo tudi leta izkušenj. Osebno za zdaj še nimam ogromno izkušenj, da bi mi to pomagalo pri koncentraciji. Mislim, da ti je na neki način tudi dano oziroma že imaš neki potencial, da lahko držiš koncentracijo.«
Kakšni so bili tvoji občutki, ko so ti sporočili, da si prejemnik nagrade? Kaj ti pomeni to priznanje?
»Predvsem so bili dobri, pozitivni občutki. Ko dobiš takšno priznanje, imaš občutek, da delaš nekaj prav, da imaš potencial. Meni osebno pomeni izredno veliko, če mi nekdo reče, da sem dober igralec. Nikoli me ne prizadene, če mi nekdo reče: Nisi dober komik. Veliko bolj me prizadene, če mi nekdo reče: Nisi dober igralec. Takrat se mi zdi, da v življenju nič ne delam prav in da nikoli ne bo nič iz »poklica«, iz strasti, iz igralstva.« Vem, da si razmišljal o vpisu na igralsko akademijo, a si se nazadnje vpisal na študij slovenščine in umetnostne zgodovine. Ti je ta nagrada dala potrditev in motivacijo, da bi ti vendarle uspelo priti na akademijo in da bi lahko postal dober poklicni igralec?
»Vsekakor sem razmišljal o vpisu na AGRFT. To mi je nekako največja želja. Vendar se vedno pojavlja strah ob razmišljanju o avdiciji, komentarjih, samem študiju. Zato se tudi nisem odločil za avdicijo in se nisem vpisal na akademijo. Vsako priznanje ti da motivacijo, da začneš ponovno in intenzivneje razmišljati o akademiji. Kljub temu pa se te vedno loteva strah, da ti ne bo uspelo in da boš potem izgubil voljo oziroma vse veselje do igralstva.«
42
Uvrstitev na regijsko Linhartovo srečanje in nagrada za najboljšo stransko moško vlogo
Gledališka skupina KD Skorba se je kot vsako leto tudi letos udeležila območne revije odraslih gledaliških skupin. »A letos smo dosegli uspeh, na katerega smo čakali več kot trideset let,« je povedal režiser predstave Denar, denar, denar Janko Turnšek.
Igralska zasedba, ki se je s predstavo Denar, denar, denar uvrstila v program regijskega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin 2015.
Ana Ruter, strokovna spremljevalka letošnjih območnih srečanj odraslih gledaliških skupin v okviru OI JSKD Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, je predstavo Denar, denar, denar v izvedbi gledališke skupine KD Skorba uvrstila v program regijskega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin 2015, ki je potekalo 9. in 10. maja v Slovenski Bistrici. Iz vseh prej naštetih območnih izpostav je strokovna spremljevalka izbrala tri predstave, ki so se predstavile v tekmovalnem programu. Ruterjeva je v svoji oceni predstave Denar, denar, denar zapisala, da gre za odlično predstavo, ki poleg dobre režije gledalcu postreže z izvrstnimi igralskimi kreacijami. Pohvalila je celotno igralsko zasedbo in zapisala: »Redko srečam skupino, ki bi bila kakovostno tako izenačena.«
Poleg tega, da so poželi uspeh kot celotna ekipa, se je še posebej izkazal igralec Nejc Lazar, ki je dobil nagrado za najboljšo stransko moško vlogo. Strokovna spremljevalka je v svoji oceni zapisala: »Moram izpostaviti Nejca Lazarja kot Viktorja Kranerja, ki je ustvaril izčiščen in v detajle izdelan lik. Ima neverjetno igralsko koncentracijo in je bil odličen v delih, kjer je le stranski opazovalec dogajanja na odru, ki pa
Julij 2015
Kakor koli se boš odločil, ti želimo veliko sreče, naj bo to pri obstoječem študiju ali na vpisu na akademijo. Koliko pa ti pomeni amatersko gledališče in kakšni so tvoji načrti za prihodnje?
»Amatersko gledališče mi pomeni veliko. Kaj bi počel, če ga ne bi bilo? Ne vem. Daje mi možnost, da se pokažem, da pokažem svoj talent. Vsekakor imam željo biti še naprej dejaven v amaterskem gledališču. Vse pa je odvisno tudi od časa.«
Za konec nam še povej, kako se počutiš v gledališki skupini KD Skorba.
»Odlično! Zdi se mi, da smo zelo dobra ekipa, ki zna sodelovati. Navajeni smo drug na drugega, približno že vemo, kaj bo kdo naredil, predvsem ko pride do improvizacije. Vsi soigralci so res super. Kljub temu da sem nekatere letos spoznal prvič in da so ti prvič stali na odru, smo se odlično ujeli. Prav tako imamo
dobrega režiserja, ki nas usmerja in že toliko ve, komu bi katera vloga najbolj ustrezala. Zelo sem vesel, da sem se pridružil gledališki skupini KD Skorba. Zahvaljujem se Simoni Hazimali, ki me je povabila v skupino, v nadaljevanju pa tudi zdajšnjemu režiserju Janku Turn-šku ter soigralcem Tilnu Abrahamu, Neži Mlakar, Tanji Furek, Matjažu Pod-hostniku in Patriciji Greif. Veselim se novih sodelovanj z njimi.« Igralci gledališke skupine KD Skorba se po uspešno končani igralski sezoni v juliju odpravljajo na zaslužen izlet na Primorsko. Obiskali bodo primorsko vas Hrastovlje, kjer si bodo ogledali vas in galerijo, nato bodo pokušali primorsko kulinariko na dveh kmetijah, na koncu pa se bodo sproščali na obali, kjer bodo prav gotovo tekli tudi pogovori in se naredili načrti o delu v prihajajoči sezoni. Kot je povedal režiser Janko Turnšek, je za jesen najprej
Nejc Lazar kot Viktor Kraner v predstavi Denar, denar, denar je dobitnik posebnega priznanja za najboljšo stransko moško vlogo.
v načrtu ponovitev predstave Denar, denar, denar. Torej boste še imeli priložnost, da si predstavo ogledate.
TF
Iz dnevnika hajdinskih Rimljank v prvem polletju
V pogovoru z Marijo Pulko, predsednico Društva žena in deklet občine Hajdina, smo izvedeli, da je bilo prvo polletje 2015 polno aktivnosti, v katerih so sodelovale Rimljanke.
Skupaj z društvom Poetovio LXIX so se Hajdinčanke udeležile mednarodne rimske povorke na Reki in bile deležne številnih pohval. Foto: arhiv društva
26. februarja so predstavile rimsko kulinariko dijakinjam Biotehnične šole Ptuj za potrebe raziskovalne naloge z naslovom Vino, kruh in redkvica revežu večerjica. Dijakinje so na državnem tekmovanju dosegle 3. mesto. 19. marca so pripravile pogostitev za
udeležence predavanja v Miheličevi galeriji.
9. aprila so v hotelu Primus pogostile udeležence kongresa finančnih svetovalcev, inšpektorjev davčnih uprav iz vse Slovenije.
16. maja so sodelovale na rimskem ta-
boru v Izoli v Vili Romani.
17. maja so pripravile pogostitev pri
III. mitreju na Bregu za udeležence
- novinarje na prireditvi Salon sauvi-
gnon.
6. junija so se udeležile Rimskega dne na Reki.
12.	junija je bila na programu pogostitev v hotelu Primus za bančnike iz različnih evropskih držav. Postregle so 90 gostov.
13.	junija so pripravile sprejem in pogostitev z rimskimi jedmi pri I. mitreju na Sp. Hajdini za udeležence ekskurzije, ki jo je pripravila častna konzul-ka Kanade v Sloveniji Aleša Kandus, za Slovence, ki so se po dolgih letih življenja v Kanadi vrnili domov v Slovenijo.
23. junija je v GH Primus potekala delavnica - priprava jedi po rimskih receptih - za sladkorne bolnike, goste hotela.
In bistvo vsega povedanega: Kaj bi dale, ko bi te in tudi druge pogostitve lahko pripravljale skupaj, na enem mestu ...
SB
43
Julij 2015
Zbrali so se hajdinski osnovnošolski abrahami
Povabili so me, da pridem in 29. maja 2015 ubranim pred pozabo njihovo srečanje pol stoletja po tem, ko so zapustili hajdinsko osemletko. Zdrznila sem se. Čez tri leta čaka taka obletnica tudi mene in mojo generacijo. Črtala sem nekaj drugih obveznosti v koledarju, ki so padle na ta dan, in se odpravila v Gostilno Čelan. Ni mi bilo žal.
Pred menoj so se zvrstili spomini na leta, ko sem, dekletce, stala na klopci pri domači ograji in so mimo mene s težkimi torbami na ramenih hodili takratni osnovnošolci, sedanji jubilanti. Prihajali so iz vasi naše sedanje občine ter tudi iz Zlatoličja in Starš. Včasih mi je kdo od njih tudi kaj rekel, največkrat pa so glasno klepetali in zavidala sem jim njihovo dolgo pot v šolo, ki je bila zaradi bankin kljub asfaltu prašna. Koliko vsega so si lahko med tem povedali, tudi sporekli so se, a bili so zelo povezani med seboj. Nič drugače ni bilo s tistimi, ki so prihajali iz hajdin-ske in kidričevske smeri in Kungote. Iz dveh paralelk je ob koncu osemletke
ostal en razred, ki je leta 1965 zapustil šolske klopi, in učenci so se razšli vsak po svoje. Večina jih je našla možnost izobraževanja na Ptuju in v Mariboru, precej se jih je odločilo za uk pri obrtnikih. Nekaj pa je bilo takih, ki so svoj kos kruha odšli iskat po svetu. Prva leta se niso srečevali, po tridesetem letu pa so postale njihove obletnice pogostejše. Vsakih pet let so »prišli skupaj«, da so naredili inventuro dogodkov za čas, ki je minil. Zgovorna, vesela družba je potrjevala, da je bila odločitev Renate Žagar, Silve Klinčar in Dragice Kozel, ki so organizirale tudi tokratno srečanje, vse pohvale vredna. Na 53 vabil se je
odzvalo 26 povabljenih. Malo sem se pomešala med njimi in začutila, kako dobro se nekateri spomnijo posameznih dogodkov iz tistih časov. Veliko spominov se je utrnilo tudi na sošolke in sošolce, ki so se v teh letih za vedno poslovili. Deset jih je, žal, že pokojnih. Pa tudi na svoje nekdanje učitelje niso pozabili. Z razumevanjem so se spomnili tudi kakšnega manj prijetnega dogodka, na katerega sedaj gledajo z drugačnimi očmi, kot pa so takrat. Leta prinesejo izkušnje in tudi drugačen pogled na življenje. Iz razposajenih sošolcev so odrasli v odgovorne starše in v sedanjih najlepših letih v ljubeče babice in dedke. Želim jim, da učakajo pravnuke, ki jim bodo s ponosom pripovedovali o svojih zgodah in nezgodah. To bodo najbolj poučne zgodbe, iz katerih si bo mladi rod nabiral izkušnje za prihodnost.
Nasvidenje ob 55. obletnici!
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Na 50. obletnico zaključka Osnovne šole Hajdina so nekdanji sošolci in sošolke prišli iz različnih krajev. Najdlje je življenje odpeljalo Marijo Koritnik iz Dražencev (sedi skrajno desno). Na srečanje je pripotovala iz Kanade.
44
Julij 2015
Skorbski otroci z veseljem k šmarnicam
Tudi letos so na Blažovi domačiji v Skorbi ves maj potekale šmarnice. Vodili so jih otroci sami, ki so si med seboj razdelili branje šmarničnih zgodb in molitev. Med drugim so z veseljem prepevali Marijine pesmi.
Dobiva se pri kapelici
Tak je bil naslov letošnjega šmarničnega branja avtorice Karmen Jerič, ki je postalo priljubljeno šmarnično branje številnih otrok. Avtorica zgodb se je v omenjenem pisanju podala v preteklost, da bi poiskala prihodnost, kjer igra glavno vlogo junak zgodbic Filip.
Najmlajši obiskovalci šmarnic so se razveselili priznanj ob zaključku.
Šopek mladih šmarničarjev, ki so ves maj obiskovali šmarnična branja in molitve.
Otroci so sami brali šmarnične zgodbe. Foto: Estera Korošec in Renata Gabrovec
Noben večer ni manjkalo domačega peciva, sladkarij in pijače. Ženske so izkoristile ta čas tudi za prijetno druženje in klepet, otroci pa za igro. Tudi letos je naddekan Marijan Fesel ob zaključku šmarnic otroke razveselil s picami, Vaški odbor Skorba in kletarji pa so poskrbeli za sladke dobrote in dobro kapljico. Vsak večer se je zbralo veliko otrok in starejših, na šmarnice v Skorbo so prišli tudi iz drugih vasi. Otroci so tudi letos prejeli priznanja in darilca. Kot je povedala Marinka Malinger iz Skorbe, so bili otroci letos zelo pridni, saj so redno prihajali k šmarnicam in pri njih tudi sodelovali. Včasih je preštela tudi več kot 15 otrok, največ udeležencev pa je bilo okoli 50.
EK
Poleg najbolj priljubljene malice so se mladi šmarničarji posladkali tudi z odličnimi rezinami. Posebej za to priložnost jih je pripravila ena od mamic.
Junak Filip je tisti, ki je k šmarnicam pri Zajšekovi kapeli v Gerečji vasi pritegnil številne otroke, kar 21 jih je obiskovalo šmarnice - en predšolski otrok in 20 otrok od 1. do 8. razreda, od tega jih je pet prihajalo k šmarnicam tudi iz sosednje Kungote. Tudi letošnje šmarnice so potekale pod vodstvom mentorice Alojzije Malinger iz Gerečje vasi, otroci jo zelo radi imenujejo »teta Lojzika«. Ob koncu maja, meseca šmarnic, pa so se pridni mali slušatelji zbrali še na tradicionalni najljubši pojedini, kjer so se poleg obveznih dobrot posladkali še z odličnimi rezinami.
Besedilo in foto: Magda Intihar
45
Julij 2015
štm	»v	I	v	•
Smarnična druženja v Slovenji vasi
Dobro obiskane šmarnice na Sp. Hajdini
Slovenjevaški šmarničarji so v domači Marijini cerkvi ob majskih večerih doživeli Hajdinski šmarničarji pred domačo kapelo, ki je v majskih dneh dobro obiskana. veliko lepega.	Foto: Brigita Mesarič
Prijetne majske večere so mnogi otroci iz Slovenje vasi in okolice preživeli na šmarničnih pobožnostih, na katerih so se jim pridružili tudi odrasli. V podružnični cerkvi v Slovenji vasi sta šmarnice tudi letos vodili domačinki Berta in Marija, ob pomoči še nekaterih prizadevnih domačink. V cerkvi so odmevale lepe pesmi in izbrane besede, ki so jih prebirali šmarničarji.
Besedilo in foto: TM
Vsako leto nas je več, povedo tisti, ki so v maju obiskovali šmarnice na Sp. Hajdini. Letos jih je pod svoje okrilje še sprejela vaška kapelica, ki naj bi jo prihodnje leto obnovili in preuredili. Šmarničarji na Sp. Hajdini imajo na letošnja skupna druženja lepe spomine in so veseli, da se tudi ob takih priložnostih generacije dobivajo skupaj.
TM
27 hajdinskih prvoobhajancev
V nedeljo, 31. maja, je bil v župnijski cerkvi sv. Martina lep in doživet dogodek. 27 hajdinskih otrok je prejelo zakrament prvega svetega obhajila. Slovesno mašo je daroval naddekan Marijan Fesel. TM Foto: Studio Laura
46
Julij 2015
Mlaj in kres v Slovenji vasi
Na predvečer praznika dela, 30. aprila, so se vaščani zbrali na tradicionalnem dogodku, ki ga je organiziral Vaški odbor Slovenja vas v sodelovanju z društvi v vasi. Zbralo se je lepo število vaščanov, ki so se ob ognju in dobri kapljici družili še dolgo v noč in se tako družno poveselili ob prazniku dela.
Tudi v Slovenji vasi so postavili mlaj in priredili vaško druženje. Foto: Bračko
S hajdinskimi kletarji po vinorodni deželi Štajerski
Kletarji letnikov z aktualnim Francem Kanclerjem so v sodelovanju z občino Hajdina organizirali še eno strokovno ekskurzijo, na katero so se popotniki v družbi župana mag. Stanislava Glažarja podali 7. maja.
V prijetni družbi s hajdinskimi kletarji letnikov
Že po tradiciji so se na pot podali z osrednjega občinskega trga, prva kle-tarska postojanka pa je bila v Jarenini, na kmečkem turizmu Puša, kjer so poleg odlične kisle juhe ponudili še svoja vina in izbrano penino. Sledila sta ogled kleti Dveri Pax in degustacija njihovih na svetovnih vinskih sejmih večkrat nagrajenih vin, iz prijetnega
okolja pa se je hajdinska druščina odpravila v Svečino, na turistično kmetijo Jamšek, kjer so poskrbeli za odlično okrepčilo. V kraju Špičnik, na kmečkem turizmu Dreisibner, tik ob avstrijski meji pa so z veseljem pokazali nekatere znamenitosti, tudi bližnje srce med vinogradi, ki je prava slovenska posebnost, in seveda degustacijsko
Vaščani Slovenje vasi so se zbrali na zelenici pri gasilskem domu, da so s skupnimi močmi ter ob pomoči domačih gasilcev, članov Športnega društva Slovenja vas in Obkanalskih krivolovcev postavili mlaj. Med postavitvijo je bilo poskrbljeno tudi za pijačo. Ko je mlaj že stal, je sledila zaslužena pogostitev, za katero je poskrbel Vaški odbor ob pomoči društva žena. Nekaj po 20. uri so se vaščani zbrali še ob kresu, ki je zagorel pod budnim očesom domačih gasilcev. Velik delež pri postavljanju kresa so imeli fantje iz Športnega društva Slovenja vas, za kar se jim v Vaškem odboru zahvaljujemo. Prijetno druženje ob klepetu, pijači in jedači ter ob zvokih harmonike, za kar je poskrbel domačin Benjamin, je trajalo dolgo v noč.
JB
Aktualni hajdinski kletar Franci Kancler zelo uživa med vinogradi in na terenu, tudi ko ni v službi.
Pri kleti Dveri Pax je bilo prijetno posedeti in okušati odlična vina.
klet, kjer hranijo najboljša vina. Vrnitev proti domu je bila prijetna, polna novih doživetij in vredno si je zapomniti, da so v naši bližini čudoviti turistični kraji, ki jih je vredno obiskati.
Besedilo in foto: TM
47
Julij 2015
Kanadski Slovenci in častna konzulka Kanade na obisku v I. mitreju
»Krona našega obiska je bil prav gotovo obisk I. mitreja na Hajdini. Skozi Hajdi-no je namreč potekala glavna trgovska pot od Baltika proti Jadranskemu morju, t. i. jantarska cesta. Z različnimi ljudmi so se v mestu pojavljali tudi različni običaji in verovanja. V Petoviji so vojaške posadke in trgovci častili nov kult, mitraizem, katerega pet svetišč je bilo najdenih. Enega od teh smo si lahko ogledali.
Marija Pulko, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, je predstavila rimske jedi, s katerimi so prisotne tudi pogostili. V rimski kulinariki je imel posebno mesto med, kar je bilo zelo všeč nekdanjemu direktorju Medexa Alešu Mižigoju. Nekaj bistvenih informacij o Občini Hajdina je prisotnim posredoval župan Stanislav Glažar, ki se je zaradi sočasnega dogodka v sosednji občini malo pred koncem pridružil srečanju.
Poleg vodenja ogleda mitreja so nam dame, oblečene v Rimljanke, pripravile hrano iz rimskih časov, njihov moški zbor ljudskih pevcev pa nam je zapel nekaj narodnih. Gostoljubje je bilo nepozabno. Pozdravit nas je prišel tudi župan Občine Hajdina. Prav izredno vam priporočam, če se boste mudili v Sloveniji, da si ogledate Ptuj in okolico.«
To je vsebina dela zvočnega zapisa, ki ga je radiu Glas kanadskih Slovencev v Torontu posredovala producentka Marija Ahačič Pollak. Bila je ena izmed udeležencev strokovne ekskur-
zije, ki sta jo za kanadske Slovence v počastitev praznika Kanade 13. junija 2015 organizirala častna konzulka Kanade v Sloveniji Aleša Kandus in njen oče Aleš Mižigoj. Po ogledu Ptujskega gradu, mestnega jedra, Puhovega muzeja v Sakušaku in obisku izdelovalca kurentij Marka Klinca v Spuhlji jih je pot pripeljala na Hajdino. Kako je bilo pri nas, ste prebrali v uvodu. V pogovoru z gosti smo izvedeli, da so mnogi od njih tudi več kot pol stoletja preživeli v Kanadi. Nekateri tam še vedno živijo, precej pa je takih, ki jih je domovina vendarle vseskozi privlačila in so se odločili jesen življenja preživeti tam, od koder so v mladosti odšli v svet s trebuhom za kruhom. Vsako leto za nekaj časa odpotujejo čez lužo, kjer imajo svoje družine, prav tako pa k njim prihajajo na obisk njihovi otroci in vnuki, ki so se odločili ostati v Kanadi. Častna konzulka Kanade si prizadeva, da jim z očetom organizirata
enodnevna spoznavanja domovine in pri tem upoštevata tudi njihove pobude. Odločitvi, da pridejo na Ptuj, je nedvomno prispevalo tudi prijetno počutje Vokalne skupine Plamen iz Toronta, ki je pod vodstvom Marije Ahačič Pollak na Ptuju gostovala leta 2011 in takrat obiskala hajdinski I. mi-trej. Med tokratnimi gosti sta bila tudi mama in oče ene izmed pevk. »Še bomo prišli,« so zatrdili ob slovesu naši novi prijatelji. »Nekaj nas je takih, ki se bomo udeležili srečanja Dobrodošli doma 4. julija letos na Ptuju.« Mi pa smo jim obljubili, da se bomo zagotovo takrat srečali, saj si želimo, da bi se naši izseljenci med nami počutili prijazno sprejete in bi se radi vračali k nam tudi kasneje, ko bo ta, za Ptuj in okolico zelo pomemben turistič-no-gospodarski dogodek že zdavnaj mimo.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Gostje in gostitelji na skupinskem posnetku v spomin na dogodek, ki je obojim polepšal sobotni popoldan in ga zlepa ne bomo pozabili.
B ti;^. '
Ptuj - Ormož, ki je goste seznanila z mitraizmom in notranjostjo I. mitreja, je pozorno prisluhnila tudi častna konzulka Aleša Kandus, ki je v poklicnem življenju direktorica Medexa (stoji peta z leve proti desni).


48
Julij 2015
Hajdinčan bo Marijo Koritnik spremljal v Kanado
Na osnovnošolskem abrahamu, kot smo imenovali nedavno srečanje generacije, ki je leta 1965 končala osemletko na Hajdini, je mojo pozornost vzbudila ena izmed udeleženk, ki je prosila, ali lahko naredim fotografijo tudi s tablico. »Za hčerki v Kanadi bi rada imela spomin,« je dejala in se prijazno nasmehnila. Zapletli sva se v klepet, ki sva ga čez nekaj dni nadaljevali na njenem domu v Dražencih 91, kjer je bila na obisku pri svoji mami Anici Koritnik in bratu Francu.
Našla sem jo pri dokaj neobičajnem delu. »Mama je dobila drva, pa je treba razbiti lesene palete, da jih bo lahko pozimi sku-rila,« je pojasnila moja sogovornica Marija Koritnik in odložila klešče, s katerimi je pulila žeblje iz lat. Pred nekaj dnevi je prišla na dopust, verjetno zadnji v času njene zaposlitve. »Z naslednjim letom se bom upokojila in potem, če bo zdravje dopuščalo, bom občasno še šla pomagat v bolnišnico, kakih 20 km od mesta Edmonton, kjer živim. Takrat bo več možnosti, da bom lahko vsako leto prišla na obisk v Slovenijo, vsaj dokler bo živela moja mama, ki se pri svojih 83 letih še pogumno drži in skrbi sama zase. Lahko bom ostala tudi dlje časa, saj sta hčerki z družinami blizu mojega doma in lahko ena ali druga občasno pogledata, ali je med mamino odsotnostjo v hiši vse v redu,« je v izjemno lepi materinščini pripovedovala kanadska Slovenka, ki je leta 1968 odšla zdoma, da bi v tujini našla delo in sama poskrbela zase.
Marija (na sredini) si je v svojem tabličnem računalniku odnesla v Kanado mnogo fotografij s srečanj v domovini. Nekaj so si jih ogledale tudi s sošolkami Cvetko, Marijo, Renato in Nado.
»Kar za en avtobus nas je bilo, ki smo odšli s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Prva postaja je bil Nürnberg, od tam pa sem preko poznanstva prišla v Kanado, kjer sem preko naših rojakov našla delo in najela manjšo sobico. Spoznala sem starejšo gospo iz Hrvaške, s katero sem se lahko sporazumevala. Velike težave mi je od začetka delala angleščina, saj smo se v osnovni šoli učili nemščino, ki sem jo na srečo kar dobro obvladala. Pri njej sem spoznala tudi svojega kasnejšega moža, s katerim sva si v Edmon-tonu ustvarila dom. Po desetih letih sem prvič pripeljala v domovino svojo družino. Takrat so bile razlike v življenju pri nas in v tujini še precejšnje, sedaj pa ugotavljam, da je tudi v Sloveniji marsikaj drugače, boljše.« Marija je prva leta življenja v Kanadi poleg materinstva in dela po večerih (po štiri ure) izkoristila tudi za to, da se je vpisala v šolo in dobro usvojila angleški jezik, opravila knjigovodski tečaj in se potem zaposlila kot pomočnica poslovodje v trgovini. Prirojene
Marija in mama Anica sta si obljubili, da se bosta odslej srečali vsako leto.
ročne spretnosti so ji pomagale, da se je naučila šivanja, krojenja, kvačkanja in pletenja. S tem znanjem je potem svetovala kupcem in jih tudi učila ročnih del. Ko so uvedli v trgovini delo tudi ob nedeljah, se je odločila, da bo raje več časa z družino, in se je spet vpisala v šolo, da je pridobila poklic bolničarke. Dobrih trideset let je delala v veliki bolnišnici v Edmontonu, deset let na otroškem oddelku, preostali čas pa na oddelku za ušesa, nos in grlo. »Kot bolničarka sem bila odgovorna za vse, kar so odredili zdravniki za posameznega pacienta. Organizirati je bilo treba preglede v laboratoriju, na rentgenu, pripraviti bolnika na vse posege, ki so ga čakali, organizirati prevoze tudi za preglede v drugih mestih. Moja mama pa si mora vse preglede sama naročiti in poskrbeti za zbiranje izvidov ter dokumentacije, ki jo potrebuje za pregled pri specialistu. In neskončno dolgo mora čakati, da pride na vrsto. Upam, da bo sčasoma tudi v Sloveniji drugače.«
S svojo družino je prepotovala veliko sveta. »Mož je izhajal iz velike družine in njegovi bratje ter sestre so živeli v Nemčiji, Avstraliji, na Hrvaškem in v Bosni. Na račun obiskov pri sorodnikih smo spoznali skoraj vso Nemčijo, velikokrat pa smo bili tudi v Bi-hacu. Hčerki sta bolj kot slovensko govorili v očetovem jeziku. V tem jeziku se tudi sporazumevata z mojo mamo, ki nas je kar nekajkrat obiskala v Kanadi,« je povedala Marija, ki je vesela, da ima njena mama poleg sina Franca v bližini še dobrega soseda Martina Nahbergerja, ki rad priskoči na pomoč s prevozom ali kakršnim koli drugim delom.
49
Pod domačo brajdo v družbi z bratom Francem, mamo Anico in sosedom Martinom Nahbergerjem
Hajdošanke so se s kolesi podale v Zlatoličje in Starše.
11. junija so se s kolesi odpravile v Zlatoličje, na obisk k članicam Društva Ajda - društva kmečkih žena občine Starše, kjer so si ogledale njihov zeliščni vrt ter se srečale s predsednico Janjo, ki jim je predstavila društvo in aktivnosti. O občini Starše in njenih posebnostih je Hajdošanke seznanila direktorica občinske uprave občine Starše Stanka Vobič, za kar so ji bile še posebej hvaležne. Polne lepih
Julij 2015
»Z Martinovo pomočjo smo povezani tudi preko računalnika, saj nam internet omogoča zelo neposredne stike in sprotno izmenjujemo informacije. Vedno seveda ni bilo tako in smo morali čakati na pisma, ki so potovala kar več dni. Ko si je mama priklopila telefon, je bilo takoj drugače. Razdalja se je skrajšala. Internet pa uporabljam tudi za to, da se lahko sporazumevam z vnuki, ki so sedaj v najstniških letih.«
V mestu, kjer živi sedaj, ni veliko Slovencev. Zaradi svoje službe velikokrat nima možnosti za druženje z njimi, zato ni posebej navezana na nobeno društvo. »Imam prijatelje, ki so različnih narodnosti in se z njimi lepo razumemo, nič drugače kot s Slovenci. Kakšen si ti do njih, taki so oni do tebe.«
Marija je sedaj spet v svoji drugi domovini. S seboj si je odnesla Hajdinčana. Naslednjega ji bomo poslali v elektronski obliki, da bo na ta način bližje domu in svojim tukajšnjim sorodnikom, znancem in seveda tudi sošolcem, s katerimi je preživela lep večer pri Čelanu. Čeprav se je težko poslovila od mame in brata, si je dopovedala, da jo čez lužo čaka njena družina, njeni trije vnuki, ki so sedaj še zelo navezani na babico. Nasvidenje naslednje leto!
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
V družbi slavljenke Ane
doživetij so se Hajdošanke nato odpravile proti domu in sklenile, da junijski krajši izlet s kolesi ni bil zadnji. Tudi praznovale so v društvu, tokrat z domačo »kuharico« Ano, ki je slavila 60. rojstni dan. Ob prazniku so ji v društvu pripravile manjše presenečenje in ji izrekle veliko dobrih želja. Vse najboljše!
SM
V Društvu žensk Hajdoše se dogaja
Program aktivnosti, ki si ga vsako leto znova zastavijo v Društvu žensk Hajdoše, ponavadi presežejo in verjetno bo tako tudi letos. Hajdošanke tudi v maju in juniju niso stale križem rok, ampak so odkrivale skrivnosti in lepote bližnje okolice.
50
Julij 2015
Po zelišča na Roglo, v oddaji Dobro jutro, Slovenija o marmeladah
V junijskih dneh je bilo zelo pestro tudi v Dražencih, v tamkajšnjem društvu gospodinj, ki so pridno načrtovale aktivnosti in skupna druženja. Šestega junija so se podale na krajši izlet na Roglo, od koder so se vrnile s košarami zelišč.
Draženčanke so se potepale po Rogli in se podale tudi do Lovrenških jezer. Foto: arhiv društva
V Dražencih so letos v ospredju marmelade.
Na Rogli so si najprej pogledale novi hotel Natura, pri hotelu Planja pa so se razdelile v dve skupini. Z Jožetom so se nekatere pohodnice po lažji poti podale do stolpa, bolj izkušene pohodnice pa so se s Heleno odpravile do Lovrenških jezer. Spotoma so nabrale smrekove vršičke za pripravek, ki bo še kako prav prišel v zimskih mesecih. In ko so se povzpele do nizkega borovega gozdička, kjer se skrivajo Lovrenška jezera, je bil cilj Draženčank dosežen. Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci, je dejala, da jih je na poti ves čas spremljalo krasno sončno vreme, pri koči na Pesku pa so se srečale še z drugimi pohodniki in skupne trenutke izkoristile še za sprehod do Mašin žage. Druženje Draženčank je bilo prijetno in koristno, saj so se domov vrnile s polno mero zelišč.
V	ŽIVO V TELEVIZIJSKI ODDAJI
V	petek, 19. junija, je ekipa draženskih žensk v živo sodelovala v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija, kjer so v družbi Marije Merljak in Tanje Postružnik predstavile društvo in letošnji projekt Marmelade. V prijetnem okolju na vrhu Rožnika pri gostilni so marmelado kuhale iz breskev in nektarin, Merljakova pa jim je ob tej priložnosti povedala veliko zanimivega in poučnega o kuhanju marmelad, o smiselni uporabi želirnega sladkorja in še veliko drugega, koristnega.
»Našo mizo so krasili kozarci že kuhane marmelade, ki smo jih lepo opremile z etiketo z napisom in pokrile s pokrovčki z različnimi kosi blaga. Na koncu oddaje so marmelado lahko tudi vsi poskusili, saj so jo naše gospodinje pridno mazale na kruh. Z veseljem smo zaključile, da se ponovno srečamo novembra v Dražencih na našem Gospodinjskem večeru, ko bomo predstavili 100 marmelad,« je zaključila Zdenka Godec.
TM
Hajdinčanke kuhale s šparglji
Šparglji ali zeleni dar narave, kot jih mnogi ljubitelji poimenujejo, so spomladi vedno bolj priljubljeni tudi na naših jedilnikih. Iz špargljev je mogoče pripraviti nešteto okusnih jedi, o čemer so se na kuharski delavnici lahko prepričale tudi članice Društva žena in deklet občine Haj-dina.
Še ena skupna kuharska na Hajdini
V kuhinji gasilskega doma so ob pomoči izkušenega kuharja po že preverjenih receptih pripravljale jedi iz špargljev in pri delu zelo uživale. Naučile so se veliko novega in prav gotovo bodo šparglji v prihodnje še bolj prisotni na njihovi domači mizi.
Besedilo in foto: TM
51
Julij 2015
Obiskale smo kmetico leta 2014 Milko Podričnik na Koroškem
Sredi junija smo se na Koroškem zbrale predstavnice več kot 80 slovenskih društev kmečkih žena, povezanih v Zvezi kmetic Slovenije. Pod vodstvom predsednice Irene Ule smo obiskale aktualno kmetico leta 2014, Milko Podričnik, ki z možem Jurijem, hčerko Janjo, zetom Brankom, vnukom Aljažem in tastom Jurijem umno gospodari na gorsko-hribovski kmetiji na Lomu pri Mežici. Izbrale smo si »gosposki dan«, ko nam je prejšnjo noč dež zalil njive in vrtove, da smo lahko za nekaj ur brezskrbno zapustile svoja domača ognjišča in dvorišča.
Dve koroški kmetici leta (aktualna Milka Podričnik levo, ob njej Jožica Haule, kmetica leta 2010) in dve podpredsednici Društva žena in deklet občine Hajdina, Marta Sitar in Angelca Mlakar, ob izročanju daril.
Več kot 115 udeleženk tradicionalnega srečanja se je v družbi devetih od dvanajstih prisotnih kmetic leta najprej odpravilo v podzemlje Pece ter se popeljalo in sprehodilo po rovih nekdanjega rudnika svinca in cinka. Pred občino nas je sprejel mežiški župan Dušan Kre-bel in nas pospremil na ogled Čebelarske zbirke v nekdanjem Gutenbergerje-vem mlinu, v katerem je na ogled tudi spominska soba mežiškega učitelja in šolskega upravitelja Rudolfa Galoba, ki je med drugim Mežici zapustil bogato zbirko panjskih končnic in obsežen reproduciran čebelarski arhiv. Sledilo je družabno srečanje na Podrič-nikovi domačiji, ki so ga s svojimi nastopi popestrile pevke Vesele kmetice in ansambel Rakuni iz Holm(e)ca. Gospodarica Milka - žena, snaha in mama treh otrok ter trikratna babica - je s svojimi domačimi za vsakogar našla trenutek časa in z njim gostoljubno poklepetala. Skupaj s kmetico leta 2010 Jožico Haule, mlado kmetico leta 2006 Anito Štriker, predsednico 325-članskega Društva kmetic Mežiške doline Marto Kumer in Darjo Jeriček s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Celje - Enote Ravne na Koroškem so srečanju dale poseben pečat, saj so dokazale, kako ženske iz štirih koroških občin (Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem), pridne kot čebelice, znajo stopiti skupaj in z razumevanjem občinskih vodstev dostojanstveno zastopajo Koroško z njenimi naravnimi danostmi in bogato kulturno dediščino. O njihovi kulinariki in pekarskih sposobnostih pa sploh ni treba izgubljati besed. Če je bil kdo lačen, naj pripiše sam sebi.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Po skupinski fotografiji, na kateri so v prvi vrsti vse dosedanje kmetice leta (Podričnikova sedi skupaj z možem Jurijem skrajno levo), so udeleženci v gosjem redu počakali v vrsti na mesne specialitete mojstra Ivana, nato pa so se mize šibile pod odličnim pecivom, drugimi dobrotami in pijačo.
Hajdinčanke na Razkrižje
Hajdinčanke so se v soboto, 9. maja, odpravile na odkrivanje zanimivosti Raz-križja, ki nam je v preteklosti ostalo v spominu tudi zaradi prizadevanj, da bi bogoslužje v cerkvi potekalo v slovenskem jeziku. Domov so se vrnile polne nepozabnih vtisov, zaradi katerih so verjetno marsikoga navdušile, da si bo šel tudi sam pobliže ogledat znamenitosti Razkriškega kota, o katerih so mu pripovedovale. Šest vasi občine z nekaj več kot 1300 prebivalci se razprostira na desetih kvadratnih kilometrih.
Po jutranji kavi v Ljutomeru, ki so si ga ogledale med krajšim sprehodom, so se odpravile na Gibino, kjer so obiskale Oljarno bučnega olja družine Zajn-kovič. Izvedele so marsikaj zanimivega o tem nepogrešljivem dodatku jedem, ki so ga seveda tudi pokušale.
Pri družini Tivadar na Gibini, kjer izdelujejo več vrst zeliščnih čajev, začimb, krem, žganja, likerjev in še marsikaj drugega, so jim ponudili sveže zeliščne namaze na domačem kruhu in nekaj različnih vrst čajev. Zanimive so gredice, na katerih gojijo zelišča.
52
Julij 2015
Preselile so se v čase 5500 let nazaj.
V muzeju dimnikarskega in čevljarskega orodja so našle marsikatero orodje, ki se ga še dobro spomnijo, nekaj predmetov pa je bilo takih, ki so potrebovali opis njihove uporabe. Foto: arhiv društva
Morda se je komu porodila ideja za delno preureditev domačega vrta.
Tako kot na Hajdini so gostoljubni tudi na Razkrižju. Haj-dinčankam so postregli z mlinci, sokom in vinom. Vse skupaj je vplivalo na dobro razpoloženje, ki je vladalo ob obisku prazgodovinske naselbine v Gradišču izpred 5500 let. Ogledale so si prikaz življenja tedanjih prebivalcev, njihov način bivanja, prehranjevanja - peko kruha v prapeči, obdelavo zemlje s kamnitim ralom, izdelovanje kamnitega orodja, pri čemer so tudi same sodelovale. Izvedele so, da je rekonstrukcija prave prazgodovinske vasi zgrajena na mestu arheoloških izkopavanj.
Med potjo do nadvse zanimive in lepo urejene cerkve sv. Janeza Nepomuka so se ustavile pri Ivanovem izviru, kjer so jim predstavili ljudska verovanja, povezana z zdravilno vodo iz izvira, za pokušino pa so jim ponudili tudi razkri-ške kulinarične posebnosti - razkriške pogačice. Ljudje, še zlasti romarji, verjamejo v zdravilno moč te izvirske vode, ki naj bi pomagala k dobremu vidu, odpravi golšavosti in splošnemu počutju.
Pred vrnitvijo domov so se ustavile še pri družini Gašparič na Šafarskem, kjer je na ogled različno staro čevljarsko in dimnikarsko orodje. Gostjam so ponudili za pokušino tudi čevljarsko in dimnikarsko malico ter napitke. Vse udeleženke so bile počaščene, ko jih je pozdravil tudi razkriški župan Stanko Ivanušič. Poudaril je, da so njihovi občani med seboj močno povezani, kar se kaže v zelo dobrem medgeneracijskem odnosu in tvornem sodelovanju. Zavedajo se pomena vseživljenjskega učenja, pri čemer še posebej skrbijo za izobraževanje ljudi o zdravem načinu življenja. Organizirali so jezikovne tečaje, računalniško opismenjevanje za starejše. Izobraževalni program Domačija je namenjen mladim. Mnogi ljudje sodelujejo na kulturnih prireditvah in dogodkih, s katerimi ohranjajo svojo kulturno in naravno dediščino, ki jo želijo ponesti po Sloveniji in tudi po svetu.
Uspelo jim je - pritegnili so zanimanje naših občank, ki ga z veseljem prenašamo na vse bralce Hajdinčana.
S. Brodnjak
Vaščani Slovenje vasi na izletu v Idriji
Zadnjo soboto v juniju smo se vaščani Slovenje vasi odpravili na enodnevno odkrivanje zanimivosti Idrije. Za izlet, ki ga je organiziral Vaški odbor Slovenja vas, je bilo zanimanje odlično, prijavljenih pa dovolj za en avtobus.
Na kmetiji Naš raj
V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili proti Idriji, ki je bila naša izletniška destinacija. Med potjo ni manjkalo domače kapljice in sladkih dobrot, za kar so poskrbeli Vaški odbor Slovenja vas in številni domačini. V Idriji smo si najprej ogledali partizansko bolnišnico Franja, kulturni spomenik državnega pomena, vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu in nosi znak evropske dediščine.
53

SREČNO
Slovenjevaščani v Antonijevem rovu
Kljub izgubi avtentične materialne dediščine ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva. Kompleks sestavlja 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. Z velikim zanimanjem smo si ogledali spomenik, ki je bil po uničujoči povodnji septembra 2007 skoraj v celoti rekonstruiran. Po programu izleta je sledil ogled
Antonijevega rova iz leta 1500, ki slovi kot eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi in je tudi najstarejši del idrijskega rudnika. V spomin na poltisočletno rudarjenje je preurejen v turistični rudnik in je od leta 2012 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Zaščiteni s površniki in čelado smo se ob strokovnem vodstvu spustili v globino rudnika, se sprehodili do kapele sv. Trojice - edinstvene podzemne kapele, ki so jo ob koncu 18. stoletja postavili ob koncu rova, se spustili po jašku ter na 1200 m dolgi poti spoznali različne načine odkopavanja rude in življenje rudarjev, dragoceno cinabaritno rudo in kapljice živega srebra. Tako smo spoznali, kako težko in naporno je bilo delo rudarjev.
ZAKLJUČEK NA IZLETNIŠKI KMETIJI
Naša zadnja izletniška točka je bila gorska ekološka kmetija Naš raj na nadmorski višini 920 m, ki leži sredi neokrnjene narave in v objemu 12 slapov. Kmetijo vodi Valerija Verhovnik, znana iz resničnostnega šova Kme-
Julij 2015
tija išče lastnika. Kmetija je bila idealno izhodišče za vse, ki uživamo na svežem zraku, v neokrnjeni naravi in med številnimi domačimi živalmi, ki jih na tej kmetiji ne manjka. Na kmetiji se ukvarjajo z ekološko pridelavo in predelavo zelenjave in sadja, z vzrejo oslov, koz in krav ter z raznimi izobraževanji. So tudi največji rejci oslov v Sloveniji.
Po degustaciji domačih dobrot je sledil voden ogled kmetije. S terenskim vozilom smo se odpeljali na ogled živali. Obiskali smo tudi edinstvene slapove Gačnik in vrh Hudournika -razgledno točko. Po zaključku ogleda je sledila še prijazna pogostitev -okusna večerja, nato pa vrnitev proti domu.
Vaščani Slovenje vasi smo se tako med sabo še dodatno povezali in stkali nove prijateljske vezi. Ne pozabite si rezervirati zadnje sobote v juniju tudi prihodnje leto, ko gre Slovenja vas znova na izlet.
Janja Bračko, predsednica VO Slovenja vas
Zahvala Ludviku Feršu za 35 let članstva v DU Hajdina
Na 63. zboru članov Društva upokojencev Hajdina je bil med jubilanti tudi Ludvik Ferš iz Dražencev, ki se lahko pohvali s 35-letnim članstvom v tem najbolj množičnem društvu v občini Hajdina. Ker se srečanja ni mogel udeležiti, mu je zahvalo na domu izročil predsednik društva Anton Cestnik.
Namesto v dvorani sta si segla v roko na jubilantovem domu. Foto: Marica Kaučevič
Ob tem sta pokramljala in obudila spomine na leta, ko je po upokojenskem stažu eden najstarejših članov še aktivno deloval kot električar na terenu, zaposlen pri Elek-tru Ptuj. Po upokojitvi sta skupaj z ženo vzorno skrbela za njun dom v Dražencih, kjer sta v srečnem zakonu zagotovila varno otroštvo in življenje svojim petim otrokom. Žal mu je žena leta 1997 umrla, pred nekaj leti pa je izgubil tudi sina. Jesen življenja preživlja na svojem domu, kjer ga otroci in vnuki nikoli ne pustijo brez oskrbe, četudi v hiši biva sam. »Vsak dan pride zjutraj in zvečer eden od otrok, hrano mi pripeljejo, tako da mi ni treba imeti skrbi za nič drugega kot za samega sebe,« je svoj vsakdanjik opisal naš dolgoletni član Ludvik.
Čestitamo mu ob upokojenskem jubileju in kličemo nasvi-denje ob štiridesetletnici!
S. Brodnjak
54
Julij 2015
Dan upora proti okupatorju
Dan upora proti okupatorju Slovenci praznujemo kot državni praznik in v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni.
Deset dni za tem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobra dva tedna po okupaciji je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Ustanovili so jo predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, sokolov in naprednih kulturnikov v Sloveniji. OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence in pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem in tako bila osnova za uspešen NOB.
Na predpraznični dan smo v ZB Hajdina skupaj z ravnateljico Vesno Mesarič Lorber položili venec žrtvam okupatorjevega nasilja pri spominski plošči na OŠ Hajdina. Člani ZB Hajdina smo se udeležili proslave, ki sta jo pripra-
O
Tff^-
Ob dnevu upora proti okupatorju so venec položili tudi pri spominski plošči na OŠ Hajdina.
vila Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj in Mestna občina Ptuj 25. aprila pred ptujskimi zapori. Nekaj članov ZB Hajdina je položilo cvetje in sveče tudi v parku pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih, pri spomeniku padlim, ustreljenim žrtvam okupatorjevega nasilja. Tukaj je bilo 25. aprila 1944 ustreljenih 25 žrtev, med njimi je bilo pet Hajdinča-nov.
Terezija Mirkovic ZB Hajdina
Utrinek s proslave v Cezanjevcih Foto: arhiv ZB
Na čast sv. Florjanu
Začetek maja je bil tradicionalno prazničen tudi za gasilce. Svojemu zavetniku sv. Florjanu so se številni gasilci v OP Hajdina priporočili na Florjanovo nedeljo, ko je bila v središču občine gasilska parada in v župnijski Martinovi cerkvi maša za gasilce, ki jo je daroval naddekan Marijan Fesel. Z glasbo so slovesen dogodek spremljali pevci MoPZ PGD Hajdoše in Godba na pihala Podlehnik.
Pozdravni nagovor v cerkvi sv. Martina je imel občinski poveljnik Ivan Glažar, ki je na slikovit način orisal življenje sv. Florjana, njegov pomen in legende, ki živijo v ljudeh. Povedal je, da ima sv. Florjan pri nas posebno mesto na pročeljih gasilskih domov in da ga na poseben način častijo tako
pri nas kot v Evropi. Na Hajdini je bilo letošnje proslavljanje godu sv. Florjana že petindvajseto, bilo je zelo dobro obiskano, gasilci pa so s tem znova dokazali, da dostojno cenijo in častijo svojega zavetnika.
Besedilo in foto: TM
55
Julij 2015
Preverili operativne sposobnosti v OP Hajdina
V športnem parku Hajdina je v nede-	silskih enot iz vseh PGD v občini Haj-
ljo, 10. maja, potekalo letošnje spo-	dina je bila tudi letos zelo dobra, kar je
mladansko preverjanje operativne	potrdil tudi Ivan Glažar, poveljnik OP
sposobnosti gasilcev Občinskega po-	Hajdina.
veljstva občine Hajdina. Udeležba ga-	Besedilo in foto: TM
56
Julij 2015
19. dan gasilcev OGZ Ptuj in podelitev gasilskih spričeval
V	Podvincih je bila letošnja osrednja gasilska slovesnost Območne gasilske zveze Ptuj. 26. junija je bila tam svečana podelitev spričeval tečajnikom, ki so uspešno zaključili spomladanski del izobraževanja, v soboto, 27. junija, pa je bila v športnem parku Podvinci v čast 19. dneva gasilcev OGZ Ptuj in 80-letnice PGD Pacinje gasilska parada in slovesnost s podelitvijo zahval in najvišjih državnih gasilskih odlikovanj.
V	OGZ Ptuj je nadaljevalni tečaj za gasilca uspešno zaključilo 79 tečajnikov, med njimi tudi gasilke in gasilci iz OP Hajdina, tečaj za vodjo skupine pa 38 tečajnikov, ki so pridobili čin višji gasilec. Tečajnikom sta gasilska spričevala podelila poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar in podpredsednik OGZ Franci Vogrinec, v imenu tečajnikov pa se je organizatorju obeh tečajev ter predavateljem in inštruktorjem zahvalila Dragica Vegelj, članica PGD Slovenja vas.
Osrednji praznični dan za gasilce iz MO Ptuj in občin Haj-dina, Markovci, Cirkulane in Zavrč je bil 27. junija, ko so se v Podvincih zbrali številni gostje in predstavniki sosednjih in prijateljskih gasilskih zvez, med njimi slavnostni govornik podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek, predsednik UO GZS in predsednik sveta podravske regije mag. Janez Merc in član poveljstva GZS Dušan Vižintin, gasilce pa je posebej
V čast dneva gasilcev OGZ Ptuj je bila v Podvincih velika gasilska parada z eša-loni vseh občinskih poveljstev in ešalonom tehnike.
Na slovesnosti so bili prisotni tudi gasilci in gasilke iz OP Hajdina.
nagovoril tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in se jim zahvalil za številne prostovoljne ure, ki jih vlagajo v gasilstvo in bogatijo to enkratno zgodbo slovenskega gasilstva. Med letošnjimi dobitniki državnih odlikovanj iz občine Hajdina so: Uroš Matjašič in Miran Pleteršek iz PGD Slovenja vas ter Branko Intihar iz PGD Gerečja vas.
TM
Letošnji tečajniki, ki so uspešno zaključili nadaljevalni tečaj za gasilca in tečaj za vodjo skupine. Foto: TM in Janez Liponik
Svečani trenutek podelitve gasilskih spričeval
57
Julij 2015
Majhne in velike aktivnosti mladine PGD Gerečja vas
V februarju je na Ptuju potekal kviz gasilske mladine OGZ Ptuj. Udeležile smo se ga tudi Kaja Intihar, Monika Kiselak in Urška Kiselak, mladinke PGD Gerečja vas. Na kviz smo se pripravljale dolgo in temeljito, saj smo si želele doseči dober rezultat.
Skoraj vsak večer smo se dobivale v gasilskem domu in z mentorjema vadile praktični in teoretični del. Že na vajah nam je šlo odlično, zato na dan tekmovanja nismo imele prevelike treme. Ko smo prispele na že dobro poznano lokacijo, v gasilski dom na Ptuju, smo najprej opravile teoretič-
ni del, nato pa brezhibno izpeljale še praktičnega. Svoje delo smo dobro opravile in izkazal se je naš trud. Dosegle smo 1. mesto in se tako uvrstile na regijski kviz.
V Jurovskem Dolu je 14. marca potekal kviz gasilske mladine podravske regije. Vaje na ta kviz so potekale še
Foto: Tatjana Kiselak
Foto: Uroš Paveo
bolj pogosto in še bolj delavno, saj smo si ponovno želele čim boljše uvrstitve.
Ko smo na dan tekmovanja prispele na izbran kraj, smo se morale najprej otresti treme in vseh skrbi, ki so nam krožile po glavah. Ena drugo smo prepričevale, da bo vse v redu. Tudi tam smo najprej opravile praktični del in naš čas je bil odličen. Sledil je teoretični del, kjer se nam je na žalost nekaj točk izmuznilo in bile smo malce zaskrbljene. Čez nekaj časa je sledila razglasitev rezultatov. Ko smo pri 4. mestu slišale ime našega društva, smo bile zadovoljne s to pošteno uvrstitvijo. Vedele smo, da je to samo naš rezultat, prigaran z našim trudom in vajami. Še vedno pa se ne moremo otresti občutka, da se je tokrat zgodila krivica nam. Verjamem, da drugi tekmovalci iz občine Hajdine dobro veste, o čem govorim. Ampak nazadnje je tista tortica, na katero nas je peljala naša mentorica, odtehtala vse stvari, zaradi katerih smo se vznemirjale. AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA V soboto, 28. marca, smo mladinci PGD Gerečja vas ponovno izpeljali akcijo zbiranja starega papirja. Prvi del akcije smo opravili že v petek, ko smo očistili skladišče na Ptuju. Drugi del akcije je potekal v soboto v dopoldanskih urah. Z gasilskim kombijem smo se vozili po vasi in pobirali papir, ki so nam ga namenili vaščani. Ko smo v gasilski dom pripeljali ves papir, pobran po naši vasi, nas je čakal še zbran papir iz gasilskega doma. S skupnimi močmi smo ga znosili v velik zabojnik za papir, ki je bil pri tej akciji popolnoma poln in je bilo vanj spraviti še kakšno revijo cela umetnost. Ko smo akcijo zaključili, smo se še posladkali s piškoti in sokom, ki smo si ga prav zares zaslužili.
Čez nekaj dni smo izvedeli, da smo skupno zbrali 4940 kg papirja. Bravo mi! Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so prispevali zbran papir, in se hkrati priporočamo še za vnaprej. Hvala!
Urška Kiselak
58
Julij 2015
Enajstič za pokal Gerečje vasi
V športnem parku v Gerečji vasi je že po tradiciji 27. aprila potekalo gasilsko tekmovanje za pokal Gerečje vasi. Ob lepem vremenu in odlično pripravljenih tekmovalnih progah se je tekmovanja udeležilo 36 ekip članov, članic, starejših gasilcev in starejših gasilk.
Tekmovanje se je začelo s tradicionalnim dvigom tekmovalne zastave in nagovorom domačega predsednika in poveljnika. Dogajanje je potekalo v odličnem vzdušju. Ekipe so svoje nastope opravile brez težav in pritožb, za njihovo okrepčilo po vaji pa so s hladno pijačo in toplo malico poskrbeli domači gasilci in gasilke. POKALI IN PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE
Po zaključenem tekmovanju je sledila podelitev priznanj in pokalov najboljšim ekipam.
V kategoriji članov A je nastopilo 12 ekip, 1. mesto je dosegla ekipa PGD Oplotnica, 2. mesto PGD Starše, 3. mesto pa PGD Hajdoše 2. Pri članicah A so nastopile štiri ekipe, 1. mesto so osvojile članice ekipe PGD Šmartno na Pohorju, 2. mesto PGD Pekre in 3. mesto PGD Starše. V kategoriji starejših gasilcev je nastopilo 12 ekip, 1. mesto so dosegli starejši gasilci iz PGD Gerečja vas, 2. mesto ekipa PGD Ponova vas, 3. mesto pa PGD Matke. V kategoriji starejših gasilk je nastopilo šest ekip, 1. mesto so dosegle starejše gasilke PGD Polje, 2. mesto PGD Kapla - Pondor, 3. mesto pa PGD Gaberke.
Ob koncu tekmovanja je zbrane ga-
silce, sodnike in obiskovalce v imenu občine Hajdina nagovoril predsednik Odbora za okolje in prostor Uroš Ma-tjašič. Domače društvo je pohvalil za uspešno tekmovanje, gasilcem pa čestital za dosežene rezultate. Predsednik PGD Gerečja vas Aleš Purgaj se je vsem zahvalil za številno udeležbo in zbrane ekipe hkrati povabil na prihodnje, XII. tekmovanje za pokal Gerečje vasi. Sledil je spust tekmovalne zastave na povelje domačega poveljnika Uroša Pavea, nato pa sproščeno druženje prijateljev gasilcev.
ML
Gerečjevaški utrinki z gasilskega tekmovanja Foto: TM
59
Julij 2015
Že 23. zgodba tekmovanja v Hajdošah
Gasilci PGD Hajdoše so 30. maja uspešno organizirali že triindvajseto mednarodno gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš in hkrati eno od šestih tekmovanj za pokal GZS. V športnem parku Hajdoše se je letos pomerilo 43 gasilskih enot, med njimi tudi tri ekipe iz sosednje Hrvaške.
Nagovor na otvoritvi tekmovanja je imel Zvonko Glažar, predsednik tekmovalnega odbora.
Na obeh progah tekmovališča je bilo ves tekmovalni popoldan pestro.
Pri sodniški ekipi na štafeti smo srečali tudi predsednika tekmovalnega odbora.
Tekmovanje je potekalo v enkratnem vzdušju tako tekmovalnih enot kot tudi številnih navijačev, ki so prišli v Hajdoše spodbujat svoje ekipe, k uspešnosti tekmovanja pa je veliko pripomoglo tudi lepo sočno vreme. Ko se je h koncu bližal še en tekmo-
Sodniška ekipa je pripravljena.
Pokali in nagrade za najboljše ekipe na tekmovanju v Hajdošah
Letošnja ekipa v gasilski kuhinji, ki je ves čas tekmovanja skrbela za pripravo odlične hrane.
Domačinke, članice A, v akciji
Ko se združita delo in zabava. Gasilstvo je kul .
Hajdoške članice B smo srečali na mostu čez dravski kanal, ko so se vračale iz štafete.
valni dan v Hajdošah, je bila na vrsti le še svečana podelitev medalj in pokalov, ko so tekmovalcem med drugim čestitali Zvonko Glažar, podpoveljnik GZS, poveljnik OGZ Ptuj in predsednik tekmovalnega odbora, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in Dušan Vižintin, poveljnik podravske regije. Vsi govorci po vrsti so bili nad organizacijo in izvedbo tekmovanja navdušeni, z veseljem pa so čestitali najboljšim ekipam v posameznih kategorijah.
DOMA OSTALA ZMAGA ČLANIC A
V konkurenci članov A je prvo mesto pripadlo ekipi PGD Hmeljčič, druga je bila ekipa PGD Žažar in tretja enota PGD Podgorci.
Pri članicah A je zmagala enota domačink PGD Hajdoše, druge so bile gasilke iz Gabrja in tretje članice PGD Šmartno na Pohorju.
Pri članih B je zmagala enota PGD Šmartno na Pohorju pred PGD Topole in PGD Hajdoše, v konkurenci članic B pa so tudi letos slavile gasilke PGD Nova Cerkev, druge so bile domačinke - članice B PGD Hajdoše - in tretje gasilke PGD Begunje na Gorenjskem.
Besedilo in foto: TM
60
Julij 2015
Trinajstič za pokal Slovenje vasi
Gasilci in gasilke so v juniju tekmovali tudi v Slovenji vasi, kjer so tamkajšnji gasilci na praznični 25. junij pripravili že 13. tekmovanje za pokal Slovenje vasi. Letošnja udeležba je bila nekoliko slabša kot minula leta, saj je tekmovalo le 11 enot članov in pet enot članic, vzdušje na tekmovanju pa je bilo odlično.
Gasilke na druženju v Cirkulanah
Sončna sobota, 6. junija, je bila rezervirana tudi za 28. regijsko srečanje članic podravske regije. Organizacijo letošnjega srečanja je prevzela OGZ Ptuj, za izvedbo so poskrbeli gasilci in gasilke PGD Cirkulane, dogodek pa je sovpadal tudi s praznovanjem 8. praznika občine Cirkulane.
> * £
¡1 «C ■ , :
ŠT" >s«Si '.L	■■

Pogled na tekmovalni prostor v športnem parku Slovenja vas
t A ir*^. v-

ir
i I
4 à
Pri metu torbice so bile nekatere Utrinek z zaključne slovesnosti tekmovalke še posebej uspešne.
Tekmovalne enote so se tudi letos pomerile v vaji z motorno brizgalno in v metu torbice, tekmovanje pa je potekalo brez zapletov, kar je znova potrdilo, da se slovenjevaški gasilci tudi na tovrstne dogodke znajo dobro pripraviti. Gostom in domačim gasilcem se je za podporo in udeležbo na tekmovanju posebej zahvalil predsednik PGD Slovenja vas Uroš Matjašič. Zaključne slovesnosti so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, občinski poveljnik Ivan Glažar in predsednica VO Slovenja vas Janja Bračko, in na koncu podelili pokale najboljšim trem ekipam v posamezni kategoriji. Pri članih je zmagala enota PGD Hajdoše 2, druga je bila enota PGD Starše in na tretje mesto se je uvrstila enota PGD Sovjak. Pri članicah je zmagala enota PGD Starše pred tekmovalnima desetinama PGD Zlatoličje in PGD Pekre.
Besedilo in foto: TM
Vzdušje v prireditvenem šotoru je bilo enkratno.
Članice občinskega poveljstva Hajdina smo srečali na regijskem srečanju v Halozah.
Za vseh 365 članic je bil to poseben dan, ki so ga preživele v dobri družbi, v zabavnem tekmovalnem delu srečanja in ob navzočnosti nekaterih gostov, ki so bili priča enkratni gasilski zgodbi. V družbi župana občine Cirkulane Janeza Jurge-ca, predsednika in poveljnika PGD Cirkulane, Antona Koko-ta in Ivana Tetičkoviča, so bili tudi predsednik sveta podra-vske regije mag. Janez Merc, podpredsednik sveta Janez Liponik, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, Marica Mlakar, odgovorna za članice v podravski regiji, gostje iz Vatro-gasne zajednice Varaždinske županije, nekaj lepih trenutkov na srečanju pa sta s članicami podoživela tudi poveljnik GZS Franci Petek in podpoveljnik GZS Zvonko Glažar. Vrhunec regijskega srečanja so bile spretnostne igre, v katerih so se v lovljenju vode, pospravljanju jabolk, kuhanju jajc in v vlogi natakaric pomerile ekipe iz 12 gasilskih zvez. Zmage in pokala za prvo mesto so se zasluženo veselile članice GZ Majšperk, podeljena sta bila tudi pokala za drugo in prvo mesto, prehodni pokal pa so že dobile članice GZ Videm, ki bodo regijsko srečanje gostile v letu 2016. Prijetnega druženja v Cirkulanah so se udeležile tudi članice iz Občinskega poveljstva Hajdina.
Besedilo in foto: TM
61
Julij 2015
Planinski utrinki
Smo sredi leta, planinci PD Hajdina pa že beležimo kar nekaj lepih in zanimivih pohodov v različne konce Slovenije. Lepo vreme in prijetna družba sta pravi razlog, da se družimo in v našo družbo vabimo čim več pohodnikov. Ob zanimivih doživetjih pri vzponih na različne vrhove skrbimo tudi za razgibavanje in svoje zdravje. Vse to pa vpliva na nas tako, da lažje premagujemo vsakdanje napore in skrbi, ki nas dajejo ob vsakodnevnih opravilih.
Hajdinski planinci na železniški postaji v Zagorju
Pri zgornjem slapu v Gozdu - Martuljku
V	soboto, 9. maja, smo se z vlakom odpravili v Zagorje, kjer smo se peš sprehodili skozi mesto Zagorje in se povzpeli na Zasavsko Sveto goro. Po dolgem in zanimivem vzponu smo prispeli v planinski dom na Zasavski Sveti gori in naredili dolg postanek za malico in druženje. V popoldanskih urah je sledil spust do železniške postaje Sava, kjer smo se z vlakom ponovno odpeljali proti domu. Vožnja z vlakom je bila zelo zanimiva, saj smo se nekateri po dolgem času zopet peljali na vlaku, ena članica pa celo prvič.
Konec maja smo se udeležili pohoda po tradicionalni Haloški poti v organizaciji PD Ptuj. Letošnja pot je potekala iz kraja Naraplje na Donačko goro, kjer je bil zaključek, podelitev priznanj in druženje ob glasbi. V soboto, 13. junija, smo se planinci udeležili pohoda po romarski poti s Hajdine na Ptujsko Goro.
V	soboto, 20. junija, smo se odpravili na zelo lepo pot, v Gozd - Martuljek. Pot nas je vodila iz Gozda - Martuljka mimo brunarice Pri Ingotu do zgornjega slapa v Gozdu - Martuljku. Ogledali smo si mahovje, nato pa nas je pot vodila v Planico in naprej v dolino Tamar do koče. Ko smo se vračali, smo si v Zelencih ogledali še izvir Save Dolinke. Na poti domov smo se ustavili tudi v okolici Tržiča pri mami naše članice Helene, ki nas je prijazno sprejela in nas pogostila, za kar smo ji zelo hvaležni.
V	soboto, 11., in nedeljo, 12. julija, se odpravljamo na Sedmera jezera, v avgustu pa na Triglav in turo Rodica-Vogel-Razor-Bogatin-Komna. Za vse informacije smo na voljo vsak četrtek od 17. ure do 19. ure ali pa dobite informacije na naši oglasni tabli ali spletni strani.
Besedilo in foto: Slavko Burjan
62
Julij 2015
Superliga
1. VIDEM	18	14	1	3	47	15	43
2. GERECJA VAS	18	13	2	3	53	13	41
3. CARRERA OPTYL	18	13	1	4	50	22	40
ORMOŽ							
4. STOJNCI	18	10	3	5	38	17	33
5. SREDIŠČE OB DRAVI	18	8	2	8	32	43	25
6. CIRKULANE	18	5	3	10	20	27	18
7. APAČE	18	5	2	11	26	55	17
8. BUKOVCI	18	4	4	10	25	41	16
9. HAJDINA	18	4	3	11	19	37	15
10. BOČ POLJČANE	18	2	3	13	18	58	9
Liga za prvaka
1. VIDEM	22	17	1	4	59	18	52
2. GEREČJA VAS	22	16	3	3	63	18	51
3. CARRERA OPTYL	22	13	2	7	55	32	41
ORMOŽ							
4. STOJNCI	22	11	5	6	42	23	38
5. SREDIŠČE OB DRAVI	22	8	4	10	39	57	27
Liga za obstanek
1. BUKOVCI	22	5	7	10	32	44	22
2. CIRKULANE	22	5	6	11	27	37	21
3. HAJDINA	22	5	5	12	26	47	20
4. APAČE	22	5	5	12	32	65	20
5. BOČ POLJČANE	22	4	4	14	29	63	16
1.TRŽEC	18	13	3	2	68 : 26	42
2. PODVINCI BETONARNA KUHAR	18	11	6	1	37 : 19	39
3. SKORBA	18	12	0	6	42 : 30	36
4. MARKOVCI	18	7	4	7	37 : 36	25
5. LOVRENC	18	5	6	7	21 : 27	21
6. LESKOVEC	18	5	5	8	28 : 36	20
7. GORIŠNICA	18	4	7	7	31 : 36	19
8. PODLEHNIK	18	4	6	8	35 : 38	18
9. DORNAVA VRTN. KOVAČEC	18	5	3	10	29 : 44	18
10. ZGORNJA POLSKAVA	18	3	2	13	27 : 63	11
1. ROGOZNICA	16	14	1	1	39 : 11	43
2. POLSKAVA AVTOP. GROBELNIK	16	10	2	4	33 : 25	32
3. GRAJENA	16	9	2	5	29 : 19	29
4. SLOVENJA VAS	16	7	2	7	36 : 31	23
5. MAJŠPERK	16	6	3	7	24 : 24	20
6. PRAGERSKO 75	16	5	2	9	31 : 37	17
7. HAJDOSE	16	4	3	9	25 : 37	15
8. OPLOTNICA	16	5	0	11	20 : 38	15
9. MAKOLE	16	4	1	11	25 : 40	13
						
Mladina
1. ZAVRČ	20	19	0	1	135	: 20	57
2. ALUMINIJ	20	15	3	2	110	: 21	48
3. KORANT STOJNCI	20	13	4	3	97	34	43
4. PODVINCI	20	13	1	6	87	33	40
BETONARNA KUHAR							
5. VIDEM	20	10	4	6	60	38	34
6. ORMOŽ	20	7	2	11	53	70	23
7. GRAJENA	20	7	2	11	40	75	23
8. HAJDINA GOLGETER	20	6	3	11	42	67	21
9. BOČ POLJČANE	20	4	2	14	37	85	14
10. SREDIŠČE OB DRAVI	20	4	1	15	44	127	13
11. APAČE	20	1	0	19	11	146	3
Kadeti
1. ZAVRČ	14	13	0	1	136	: 10	39
2. PODVINCI	14	12	0	2	129	: 13	36
BETONARNA KUHAR							
3. KORANT STOJNCI	14	9	2	3	42 :	34	29
4. HAJDINA GOLGETER	14	7	1	6	43	36	22
5. LESKOVEC	14	6	0	8	41 :	68	18
6. KORANT BUKOVCI	14	3	1	10	16 :	76	10
7. ORMOŽ	14	2	2	10	14 :	104	7
8. OPLOTNICA	14	1	0	13	12 :	92	3
1. GEREČJA VAS GOLGETER	18	14	1	3	87 : 21	43
2. AHA EMMI BISTRICA	18	13	3	2	88 : 16	42
3. ZAVRČ	18	13	2	3	86 : 19	40
4. ALUMINIJ	18	12	3	3	99 : 17	39
5. ORMOŽ	18	11	2	5	62 : 45	35
6. KORANT BUKOVCI	18	8	0	10	58 : 31	24
7. BOČ POLJČANE	18	5	1	12	47 : 73	15
8. VIDEM	18	4	0	14	30 : 100	12
9. ROGOZNICA	18	2	0	16	17 : 139	6
10. CIRKULANE	18	2	0	16	19 : 132	5
Med člani izstopala Gerečja vas, med mladimi starejši dečki ONŠ Golgeter
Z dodatnimi kvalifikacijami za napredovanje v 3. ligo sever je dokončno padel zastor za nogometnimi tekmovanji v okviru Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj. V vseh ligah je iz občine Hajdina nastopalo pet članskih, dve veteranski in štiri ekipe mlajših selekcij iz ONŠ Golgeter Hajdina.
Nogometaši Gerečje vasi Foto: Črtomir Goznik
Med članskimi ekipami so največ ambicij že na začetku pokazali v Gerečji vasi, kar se je na koncu tudi izrazilo v visoki uvrstitvi v Superligi. V zaključku so igrali v ligi za prvaka in si z 2. mestom priigrali nastop v kvalifikacijah
Mlajši dečki, 1. liga
1. ALUMINIJ	21	19	1	1	121	: 11	58
2. LOVRENC	21	16	2	3	50	23	50
3. DRAVA PTUJ A	21	12	5	4	56	27	41
4. SKORBA GOLGETER	21	10	3	8	44	35	33
5. AHA EMMI BISTRICA A	21	7	3	11	36	60	24
6. AHA EMMI BISTRICA B	21	7	1	13	31	82	22
7. PODVINCI	21	4	2	15	26	52	14
BETONARNA KUHAR							
8. ZAVRČ	21	0	1	20	14	88	1
Veterani zahod 40+
1. LOVRENC	15	10	2	3	44 : 24	32
2. POHORJE OPLOTNICA	15	8	1	6	37 : 20	25
3. ZGORNJA POLSKAVA	15	7	2	6	25 : 24	23
4. PRAGERSKO	15	6	2	7	29 : 35	20
5. HAJDINA	15	6	2	7	32 : 41	20
6. MAJŠPERK	15	3	1	11	26 : 49	10
Veterani 35+
1. VIDEM	15	10	4	1	45 : 10	34
2. GRAJENA	15	8	3	4	45 : 14	27
3. SPODNJA POLSKAVA	15	8	2	5	35 : 19	26
4. SKORBA	15	7	2	6	27 : 32	23
5. DORNAVA	15	3	5	7	16 : 42	14
6. APAČE	15	0	2	13	5 : 56	2
za popolnitev 3. lige sever. V isti ligi so Hajdinčani zaključek odigrali v ligi za obstanek, na koncu pa so si vendarle zagotovili obstanek v ligi. Med članskimi ekipami je bila Skorba v 1. ligi v boju za sam vrh, na koncu pa je zasedla 3. mesto. V 2. ligi sta nastopali ekipi Slovenje vasi in Hajdoš, uspešnejši pa so bili Slovenjevaščani, ki so prvenstvo končali na 4. mestu. Veteranski ekipi Skorbe in Hajdine sta v sezoni 2014/15 tekmovali v različnih ligah (+35 oz. +40), obe pa sta nastopili nekoliko slabše kot v preteklosti, ko sta redno posegali po najvišjih mestih.
Izmed selekcij ONŠ Golgeter Hajdina je izjemen dosežek uspel ekipi starejših dečkov U-15, ki so najprej slavili v ligi MNZ Ptuj, kasneje pa uspeh potrdili še v kvalifikacijah za napredovanje v 1. slovensko ligo U-15 vzhod.
Jože Mohorič
63
Julij 2015
Nogomet - kvalifikacije za 3. SNL sever
Nogometaši iz Gerečje vasi so v sezoni 2014/15 v Superligi zasedli 2. mesto za Vidmom, s čimer so si pridobili možnost nastopa v dodatnih kvalifikacijah za popolnitev 3. lige sever. Njihova tekmeca sta bili ekipi Pohorja iz Ruš (MNZ Maribor) in Brežic 1919 (MNZ Celje), vsi trije pa so se merili po sistemu vsak z vsakim.
1.	krog: Brežice 1919 - Pohorje 3 : 1 (1 : 1)
2.	krog: Pohorje - Gerečja vas 4 : 4
(2 : 3) - 9 : 8 po streljanju 11-metrovk
3.	krog: Gerečja vas - Brežice 1919 0 : 3
Napredovanje si je prislužila ekipa Brežic.
GEREČJA VAS OSTALA BREZ 3. LIGE
Že v uvodni tekmi so vlogo favoritov v teh kvalifikacijah nakazali nogometaši Brežic, ki imajo v svojih vrstah nekaj odličnih igralcev, tudi iz Hrvaške. Prepričljivo so ugnali Rušane in nato v miru čakali na razplet obračuna drugega kroga med Pohorjem in Gerečjo vasjo. Tega so varovanci Igorja Voriha začeli odlično in povedli 0 : 2. Kasneje so vodili še 1 : 3 in 2 : 4, a do konca srečanja prejeli dva zadetka in remizirali (ekipi sta sicer streljali še 11-metrov-ke, a za končni razplet kvalifikacij niso imele pomena).
Pred zadnjim krogom je bilo jasno, da morajo Gerečjevaščani na domačem igrišču za napredovanje doseči zmago proti Brežicam, kar je bila izjemno zahtevna naloga. Srečanje pred približno 200 gledalci so tudi tokrat začeli zelo odločno in v uvodnih minutah pritiskali na gol gostov, a brez pravega učinka. V 17. minuti pa so gostje prišli v vodstvo, kar je že nakazalo končni razplet srečanja. Domačini so se sicer trudili, a v zaključku akcij tokrat niso bili dovolj zbrani in natančni. Ko so gostje v drugem polčasu povedli 0 : 2, je bilo upanja praktično konec, gostje pa so tik pred koncem tekme postavili še piko na i s tretjim zadetkom na tekmi.
Brežičani so se tokrat zares izkazali za pretrde tekmece, Gerečjevaščani pa so se prav tako pokazali v dobri luči. Predvsem jim lahko čestitamo za vztrajnost, saj so vse do končnega sodnikovega žvižga poskušali doseči vsaj častni zadetek, zmanjkal pa jim je tudi kanček športne sreče. 2. krog: Pohorje - Gerečja vas 9 : 8 - 4 : 4 (2 : 3)
STRELCI: 0 : 1 Tominc (8.), 0 : 2 Jazbec (18.), 1 : 2 Stajnko (33.), 1 : 3 Jazbec (39.), 2 : 3 Steiner (45.), 2 : 4 Rozman (68.), 3 : 4 Durič (70.), 4 : 4 Ozim (87.); z 11-metrovk: 4 : 5 Leben, 5 : 5 Prednik, 5 : 6 Sagadin, 6 : 6 Jug, 7 : 6 Hrženjak, 7 : 7 Jazbec, 8 : 7 Nemec, 8 : 8 Rozman, 9 : 8 Ozim.
GEREČJA VAS: Stegne, Strel (od 64. Ademovič), Gabrovec, Sagadin, A. Šešo (od 83. Šerdoner), N. Šešo, Rozman, Krajnc (od 46. Lončarič), Tominc, Jazbec, Leben; trener: Igor Vorih. 3. krog: Gerečja vas - Brežice 1919 0 : 3 (0 : 1)
STRELCI: 0 : 1 Mladiček (17.), 0 : 2 Kržan (67.), 0 : 3 Golobič (89.). GEREČJA VAS: Stegne, Strel, Boško-vič, Sagadin, Lončarič, Kokot (od 81. A. Šešo), Rozman, Krajnc, Ademovič, Jazbec, Leben; trener: Igor Vorih.
Jože Mohorič, Štajerski tednik
Draženske odbojkarice
Mlajše in starejše Draženčanke so se na prijetnem druženju ob 1. maju več kot odlično predstavile kot odbojkarice.
Foto: ZG
64
Julij 2015
Predstavitev tekmovalnih ekip ONŠ Golgeter Hajdina - 2. del
V prejšnji številki Hajdinčana smo podrobneje opisali najmlajše selekcije Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina: ekipe najmlajših cicibanov U-7, mlajših cicibanov U-9 in starejših cicibanov U-11. V tej številki bomo podrobneje spoznali mlajše dečke U-13, starejše dečke U-15, kadete U-17 in mladince U-19.
MLAJŠI DEČKI U-13 - LETNIKI 2002, 2003
V	kategoriji mlajših dečkov nastopajo otroci v starosti 12 in 13 let, vključenih pa je približno 15 otrok. Ta starostna kategorija preide na večje igrišče, tekme se igrajo med obema šestnajstmetrskima prostoroma, velikost vrat je 5 x 2 m, število igralcev 8 + 1, igralni čas 2 krat 30 minut, upošteva pa se tudi pravilo nedovoljenega položaja. Treningi potekajo do trikrat tedensko na igriščih ŠD Hajdina in ŠD Skorba. Strokovni kader sta v tej sezoni sestavljala trener UEFA B Tomaž Muršec in trener C Sebastjan Zupanič.
STAREJŠI DEČKI U-15 - LETNIKI 2000, 2001
V	ekipi starejših dečkov nastopajo otroci v starosti 14 in 15 let. To je starostna kategorija, ki že igra »pravi nogomet«, kar pomeni, da so igrišče in goli pravih dimenzij, število igralcev je 10 + 1, igralni čas pa 2 krat 35 minut. Letos je bilo v to ekipo vključenih kar 23 igralcev, trenirali so trikrat tedensko na igriščih v Gerečji vasi in Slovenji vasi. Fantje so bili skozi celotno sezono zelo uspešni, saj smo na koncu osvojili naslov prvaka v ligi MNZ Ptuj; kar pa je še pomembnejše, tej selekciji mladih nogometašev je uspel preboj v 1. Slovensko nogometno ligo U-15 - vzhodna skupina. Selekcijo je uspešno vodil trener UEFA A Sandi Mertelj. KADETI U-17 - LETNIKI 1998, 1999
Ekipo kadetov sestavljajo fantje letnikov 1998 in 1999, praktično so to že srednješolci. Igralni čas tekem je 2 krat 40 minut, kar pomeni, da je treba pri tej kategoriji resno razmišljati tudi že o kondicijski pripravi nogometašev. V ekipo kadetov je bilo letos vključenih približno 15 igralcev, ki so pod vodstvom trenerja UEFA A Bojana Piška trenirali trikrat tedensko na igriščih v Hajdošah in na Hajdini. MLADINCI U-19 - LETNIKI 1996, 1997 Najstarejšo selekcijo v ONŠ Golgeter Hajdina predstavljajo mladinci, fantje letnikov 1996 in 1997. Tudi pri tej selekciji je bilo vključenih približno 15 igralcev, ki so trenirali na igriščih v Hajdošah in na Hajdini. Njihov trener je bil trener
UEFA B Svetozar Kaisersberger, ki pa je z igralci preživel sezono vzponov in padcev. Igralci izhodnega letnika (1996), ki so zaključili igranje v ONŠ Golgeter Hajdina, imajo sedaj možnost zapolniti članska moštva v klubih iz Občine Hajdina oz. tudi širše. Na tem mestu se jim zahvaljujem za vse, kar so pozitivnega storili za ONŠ Golgeter Hajdina, prav tako pa jim želim uspešno nadaljevanje športne poti, bodisi kot igralci, morda trenerji, organizatorji bodisi kot funkcionarji. Pomembno je, da smo jim omogočili koristno preživljanje prostega časa s športom, prav tako pa tudi druženje z drugimi mladostniki.
Sandi Mertelj Foto: arhiv ONŠ Golgeter
65
Osmi turnir Golgeter Hajdina 2015
V športnem parku v Gerečji vasi se je 20. in 21. junija pomerilo več kot 550 mladih nogometašev iz Spodnjega Podravja in letos tudi iz sosednje Hrvaške (NŠ Mursko Središče) na že 8. tradicionalnem turnirju Golgeter Hajdina 2015.
Skupinski posnetek selekcij U-8
ONŠ Golgeter Hajdina U-9 - 2. mesto
Tekmovanje je letos potekalo v sedmih starostnih skupinah: v soboto v kategorijah U-7, U-9, U-12 in U-15, v nedeljo pa še v U-8, U-11 in U-13. Dvodnevni turnir Golgeter Hajdina 2015 je potekal v odličnem vzdušju in spremenljivem vremenu, a to ni preveč motilo mladih nogometašev. Turnir so si ogledali tudi predstavniki Občine Hajdina z županom Stanislavom Glažarjem na čelu in bili nad potekom tekmovanja vidno navdušeni. Vodja Otroške nogometne šole Gol-
geter Hajdina Sandi Mertelj je po turnirju povedal: »Turnir se iz leta v leto razvija, saj število udeleženih ekip oz. mladih nogometašev narašča. Letos je bilo prisotnih že kar 56 ekip iz MNZ Ptuj, MNZ Maribor, MNZ Celje in tudi iz sosednje Hrvaške, saj se nam je pridružila ekipa iz NŠ Mursko Središče. Seveda večje število udeležencev pomeni večji organizacijski zalogaj, a nam je predvsem po zaslugi staršev naših mladih nogometašev prireditev lepo uspela tudi po tej plati. Zahvala
Julij 2015
torej vsem organizatorjem. Zadovoljni smo lahko tudi po tekmovalni plati, saj so ekipe ONŠ Golgeter Hajdina dosegle izjemne rezultate, kar priča o dobrem delu v naši nogometni šoli. Čestitke še enkrat vsem zmagovalnim ekipam in najboljšim posameznikom.«
LETOŠNJI REZULTATI
V	kategoriji U-7 je slavila ekipa NK Aluminij, poleg te pa je tekmovalo še sedem ekip: ONŠ Golgeter Hajdina, ND Dravinja, NK Maribor Tabor 1 in 2, NŠ Drava Ptuj, NK Podvinci in NK Videm. Vsi otroci so prejeli spominske medalje.
Tudi v kategoriji U-8 je slavila ekipa NK Aluminij, tekmovalo pa je še sedem ekip: ONŠ Golgeter Hajdina 1 in 2, NŠ Drava Ptuj, NŠ Šentjanž Rošnja
-	Loka, NŠ Miklavž - Dobrovce in NK Maribor Tabor 1 in 2. Vsi otroci so prejeli spominske medalje.
V	kategoriji U-9 je nastopilo deset ekip, NŠ Miklavž - Dobrovce je v finalu premagala domačine, ONŠ Golge-ter Hajdina 2, tretje mesto je osvojila ekipa NK Zavrč, četrto pa NŠ Korant. Najboljši strelec je bil Kevin Kokot (NK Zavrč), najboljši vratar Luka Šlamber-ger (ONŠ Golgeter Hajdina 2) in najboljši igralec Jan Koren (NŠ Miklavž
-	Dobrovce).
V	kategoriji U-11 je nastopilo največ ekip, kar 12, v finalu pa so se med seboj pomerile tri ekipe: NK Miklavž
-	Dobrovce, NK Aluminij in NK Maribor Tabor 2. NK Miklavž - Dobrovce je na koncu osvojil prvo mesto, drugi so bili igralci NK Aluminij, tretje mesto pa je osvojila ekipa NK Maribor Tabor 2. Najboljši strelec je bil Luka Benotič (NK Miklavž - Dobrovce), najboljši vratar Nej Hudin (NK Miklavž - Dobrovce) in najboljši igralec Val Rader Mihalič (NK Aluminij).
V	kategoriji U-12 je letos nastopilo le pet ekip, zmagali so igralci NK Aluminij 1, drugo in tretje mesto so osvojili igralci NK Maribor Tabor 2 in 1, četrti so bili igralci NK Aluminija 2, peto mesto pa je v zahtevni konkurenci osvojila ekipa NK Sp. Polskava.
66
Julij 2015
Najboljši strelec je bil Nejc Medved (NK Aluminij 1), najboljši vratar Adrijan Islamaj (NK Maribor Tabor 1) in najboljši igralec Vid Koderman (NK Aluminij 1).
V	konkurenci osmih ekip v starostni kategoriji U-13 so zmagali igralci NK Aluminij, ki so v finalu po streljanju devetmetrovk premagali ekipo NK Maribor Tabor 2, tretje mesto so osvojili igralci NK Maribor Tabor 1, četrta pa je bila presenetljivo, a popolnoma zasluženo ekipa NK Podvinci. V konkurenci so nastopile še ekipe ONŠ Golgeter Hajdina, ŽNK MSM Ptuj, NŠ Mursko Središče in NK Gorišnica. Najboljši strelec je bil Žan Verdnik (NK Maribor Tabor 1), najboljši vratar Mark Barta (NK Maribor Tabor 2) in najboljši igralec Nik Erhatič (NK Aluminij).
V	kategoriji starejših dečkov U-15 so zraven dveh ekip ONŠ Golgeter Hajdina nastopili še dve ekipi NK Maribor Tabor in ekipa NK Malečnik. Zmagali so igralci NK Maribor Tabor 1, drugi so bili igralci ONŠ Golgeter Hajdina 1, tretji NK Maribor Tabor 2, četrti ONŠ Golgeter Hajdina 2 in peti NK Malečnik. Najboljši strelec je bil Benjamin Cener (ONŠ Golgeter Hajdina 1), najboljši vratar Miha Krajnc (ONŠ Golgeter Hajdina 2) in najboljši igralec Žiga Hozjan (NK Maribor Tabor 1).
SM
Foto: arhiv ONŠ Golgeter
Skupinska fotografija selekcij U-11
Številni pokali in medalje za udeležence turnirja
67
Julij 2015
Zgodovinski uspeh ONŠ Golgeter Hajdina
Nogometaši U-15 ONŠ Golgeter Hajdina so se po zmagi 4 : 1 na povratni tekmi kvalifikacij proti ekipi Mure uvrstili v 1. Slovensko nogometno ligo vzhod in tako dosegli zgodovinski uspeh za mlado nogometno šolo.
Izredna igra vseh mladih nogometašev, odlično navijaško vzdušje na tribunah, podpora staršev, dobro strokovno delo v preteklosti s to selekcijo nogometašev in še mnogo drugih dejavnikov je pripomoglo k temu, da se na nogometni zemljevid Slovenije
uvršča tudi ONŠ Golgeter Hajdina. Športni park Gerečja vas je bil v sredo, 17. junija, priča dogodku, o katerem smo mnogi le sanjali, potem ko smo pred osmimi leti ustanovili skupno občinsko nogometno šolo. Ideja o združitvi vseh mladih nogometašev iz
kar petih nogometnih klubov iz Občine Hajdina v skupno nogometno šolo je obrodila sadove. Na začetku je bilo ogromno težav, predvsem pa dvomov o smiselnosti takega združevanja, a izkazalo, da so ustanovitelji šole imeli prav. Danes je vanjo vključenih že več kot 120 otrok iz celotne občine Hajdina in bližnje okolice, pokrite so vse starostne kategorije od najmlajših cicibanov do mladincev, klubi iz Občine Hajdina nimajo nobenih težav z zagotavljanjem pogojev za tekmovanja glede mlajših kategorij, šola pridobiva prepoznavnosti ... Kljub temu da hajdinsko nogometno šolo teritorialno obkrožata dve tradicionalni šoli (NŠ Aluminij in NŠ Drava Ptuj), da je kakovost dela morda tam res boljša, je ta uspeh dokaz, da se tudi v manjših sredinah da marsikaj doseči. Morda je ključ do uspeha tudi v sproščenosti delovanja celotne šole, brez pritiskov
0	nujnosti zmag, predvsem pa kole-gialnost in pozitiven karakter vseh otrok. Prva liga - prihaja ONŠ Golgeter Hajdina.
17. junij 2015, Športni park Gerečja vas, 250 gledalcev Gerečja vas Golgeter - Mura 4 : 1 (0 : 0)
Postava Gerečja vas Golgeter: Miha Krajnc, Klemen Kovačec, Gašper Plajn-šek, Tomaž Gojkošek, Anej Lozinšek (kapetan), Tomaž Vidovič, Kristian Li-pavšek (od 68. Niko Fridl), Alen Kropec (od 69. Tjaž Oder), Rok Mesarič (od 44. Žan Horvat), Marsel Kovačec (od 62. Niko Vuletič), Žan Leljak (od 54. Benjamin Cener); trener Sandi Mertelj. Strelci:
1	: 0 Žan Leljak (38.), 2 : 0 Alen Kropec (40.), 3 : 0 Marsel Kovačec (44.), 3 : 1 Mitja Horvat (50.), 4 : 1 Alen Kropec (61.).
SM
Zgodovinski uspeh ekipe U-15 ONŠ Golgeter Hajdina - uvrstitev v 1. SNL U-15 vzhod. Stojijo (z leve): trener Sandi Mertelj, David Kozel, Žan Horvat, Miha Krajnc, Rok Mesarič, Tomaž Gojkošek, Niko Vuletič, Marsel Kovačec, Benjamin Cener, kapetan Anej Lozinšek, Niko Fridl, Tomaž Vidovič. Čepijo (z leve): Tjaž Oder, Jan Drevenšek, Gašper Plajnšek, Matija Trafela, Alen Kropec, Kristian Lipavšek, Žan Luka Tomanič, Klemen Kovačec. Manjkajo: Žan Leljak, Jure Brglez, Kim Sambolec.
Veselje takoj po tekmi
68
Julij 2015
Sprejem za prvake
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je 15. junija v prostorih občine pripravil sprejem za ekipo U-15 (starejše dečke) ONŠ Golgeter Hajdina - letošnje prvake v ligi U-15. Na sprejemu so se županu pridružili še podžupan Karl Sven-šek, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl in predsednik ONŠ Golgeter Hajdina Sandi Mertelj.
Izvrstna ekipa ONŠ Golgeter Hajdina (starejši dečki U-15) z letošnjim izjemnim dosežkom je doživela sprejem in pozornost pri županu občine Hajdina.
S tem uspehom in v teh odličnih pogojih dela se samo potrjuje načrtno delo v ONŠ Golgeter, je povedal župan Glažar in čestital mladi ekipi s trenerjem, ki je dosegla odličen rezultat. Dva dni po svečanem sprejemu so mladi nogometaši izpolnili še en velik cilj v kvalifikacijah za napredo-
vanje v 1. slovensko ligo U-15 vzhod. To je bil po besedah Mertlja tudi tihi cilj, ki je zdaj izpolnjen, na sprejemu pa se je Mertelj zahvalil igralcem, trenerju in staršem ter tudi občini Hajdina za pomoč in odlično sodelovanje.
Besedilo in foto: TM
Športno društvo Skorba je bilo v juniju organizator drugega nogometnega turnirja, v dveh skupinah se ga je udeležilo deset ekip. Turnir je spremljalo lepo število gledalcev, ki so bili zadovoljni s prikazanim in so se na koncu v Skorbi še odlično zabavali.
V tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi Čuš Team in ŠD Selan, zmagala je ekipa Čuš Teama, finale pa sta igrali nogometni ekipi Ekološka kmetija Meglič in ŠD Voličina. Na koncu, po izvajanju šestmetrovk, je zmagovala ekipa ŠD Voličina. Najboljši strelec turnirja je bil Marko Panikvar iz ekipe ŠD Selan.
TM
Drugo mesto je osvojila domača ekipa Ekološka kmetija Meglič. Foto: arhiv ŠD
69
V portugalskem mestu Santarem je v začetku junija potekalo evropsko prvenstvo organizacije IKU v karateju za člane, veterane in igre za otroke. V vseh kategorijah je skupno nastopilo 587 tekmovalcev iz 18 držav. Slovenija je imela na tem tekmovanju 11 predstavnikov; ti so se izkazali s svojimi nastopi, saj so skupno osvojili deset medalj.
Julij 2015
Hajdinskim karateistom na Portugalskem štiri medalje
O nastopih na Portugalskem je vodja reprezentance in glavni trener Karate kluba WKSA Hajdina Ljubo Javoršek povedal: »Slovenskim borcem se uspeva uvrščati v sam vrh, predvsem kažejo veliko srčnost. Po drugi strani nam manjka tekmovalni ritem. Poleg tega ni osnovnega posluha in razumevanja osnovnih institucij, da gre za športnike, ki so drugačni in ki veliko vlagajo v dosego rezultatov svetovnega formata, posebej iz tako majhnih krajev oz. majhne Slovenije.«
Aljoša Plajnšek (WKSA Hajdina) je na evropskih igrah za otroke na Portugalskem osvojil zlato medaljo.
Med samimi tekmovanji so imeli udeleženci tudi organiziran izlet v Lizbono, ki je od Santarema oddaljena približno 70 km. Tudi zaradi tega jim je Portugalska ostala v lepem spominu.
V ekipni konkurenci so Slovenci v kategoriji kadetov A osvojili bronasto medaljo. Za našo izbrano vrsto so nastopali trije predstavniki WKSA Hajdina: Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek in Mitja Koderman. V polfinalu so jih ugnali domačini iz reprezentance Portugalske, ki so kasneje osvojili naslov prvakov.
Ob edini ekipni medalji je Slovenija osvojila še dve zlati, štiri srebrne in tri bronaste medalje, kar je več kot odličen dosežek slovenskih borcev. Zlati medalji sta osvojila Aljoša Plajnšek na evropskih igrah za otroke in Fiona Zečiri na evropskem pokalu za kadetinje. Med člani je bil drugi Sebastijan Koltaji in tretji Jernej Hojnik, medtem ko je bil med veterani tretji David Krajnc. Na evropskih igrah za otroke sta bila druga Jaka Javoršek in Aleksander Bajrič. Na evropskem pokalu za kadete sta bila druga Mitja Koderman in Žiga Javoršek.
Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek in Mitja Koderman (vsi WKSA Hajdina) so ekipno v kategoriji kadetov A osvojili bronasto medaljo.
Med dobitniki medalj so kar štirje člani Karate kluba WKSA Hajdina: Aljoša Plajnšek, Jaka Javoršek, Mitja Koderman in Žiga Javoršek. To dokazuje, da v hajdinskem klubu zelo dobro delajo z mladimi in od njih lahko pričakujemo kakšen dober rezultat tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v karateju po verziji IKU (gre za drugo največjo karate organizacijo na svetu, op. a.), ki bo novembra potekala v športni dvorani Tabor v Mariboru.
Slovenska delegacija je na kongresu IKU v Santaru z vide-oprojekcijo predstavila to tekmovanje. Na promocijskem filmu so predstavili Maribor, Ptuj, Moravske Toplice in svečano odprtje z nagovori predsednika vlade RS Mira Cerar-ja (predsednik častnega odbora prvenstva), predsednika OKS Bogdana Gabrovca in župana MO Maribor Andreja Fištravca. V organizacijo tega dogodka je Karate zveza WKSA Slovenije že doslej vložila veliko truda, zato lahko v Mariboru na SP pričakujemo odlične borbe vsaj tisoč tekmovalcev iz 30 držav.
JM, Štajerski tednik
70
Julij 2015
Gerečki petalni osvojili vrh Grossglocknerja
V četrtek, 25. junija, smo se člani Kolesarskega kluba Petaln iz Gerečje vasi odpravili na gorski prelaz Grossglockner v sosednji Avstriji. Podvig je potekal po pričakovanjih in brez nepotrebnih presenečenj, saj smo ga načrtovali že kar nekaj mesecev prej.

IMjW.ta
... in končalo.
Kolesarski klub Petaln je aktiven že več let. Ponosni smo na svoje večje dosežke, npr. premagane poti Gerečja vas-Koper (dvakrat), Gerečja vas-Vršič, lani Mangart in letos Grossglockner. Na naš tradicionalni datum smo člani KK Petaln okoli četrte ure zjutraj zapustili Gerečjo vas in se podali na pot proti sosednji Avstriji. Pot je bila dolga in polna napetih pričakovanj.
Ko smo prispeli na izbrano lokacijo, sta nas v dolini pričakala hladno jutro in prekrasen sončen pogled na zasnežene vrhove Grossglocknerja. Po nepogrešljivem »buliju« smo v dopoldanskem času začeli kolesariti. Nadmorska višina in temperatura zraka pod deset stopinj Celzija sta nas opozarjali, da smo v alpskem svetu. Po vsakem prevoženem kilometru smo se zavedali, da smo vedno višje in bližje cilju. Všeč nam je bilo, da je bila asfaltna cesta široka in odlično urejena. Asfaltna cesta Grossglocknerja spada med najvišje cestne prelaze v Evropi, ki jih je mogoče osvojiti in prevoziti s cestnim kolesom. Po nekaj urah kolesarjenja navkreber smo prispeli na prvega izmed treh vrhov Grossglocknerja, predor Hochtor, na 2504 metrih nadmorske višine, kjer so nas kljub soncu čakale samo štiri stopinje Celzija in zasnežena okolica. Skozi predor smo svojo pot nadaljevali in osvojili še Edelweissspitze na 2571 metrih nadmorske višine. Zaradi novodobne tehnologije so nas lahko doma preko spletnih kamer »v živo« spremljali tudi drugi družinski člani. Pot smo nadaljevali do počivališča, kjer smo pojedli dan prej doma pripravljen golaž. Odpravili smo se še do tretjega vrha, Kaiser Franz Josef Höhe, na 2325 metrih nadmorske višine. Tam smo občudovali ledenik, večnadstropno garažno hišo in še kaj. Vsi, ki ste že bili tam, veste, da so svizci največja atrakcija.
Med potjo domov smo strnili svoje misli in doživetja. Vsi skupaj smo bili mnenja, da sta to bila nepozaben izlet in izkušnja. Grossglockner nam je namreč predstavljal največji izziv. Veseli smo bili, da je bil naš dolgo načrtovan cilj dosežen. Nepozabni nam bodo ostali velika strmina in kilometri, ki so neprimerljivi z našim Pohorjem, Vršičem ali Mangartom.
Za naslednje leto načrtujemo dolžinski podvig, ki naj za zdaj ostane skrivnost.
KK Petaln Foto: arhiv KK Petaln
71
Julij 2015
S kolesom po občini Hajdina
Letošnji sončen praznični dan državnosti so za druženje izkoristili v občinskem odboru SDS Hajdina. Organizirali so že tradicionalno kolesarjenje po občini Hajdina, na poti pa so se jim pridružili tudi kolegi iz OO SDS Ptuj. Ves čas je bil s kolesarji tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar.
Na osrednjem občinskem trgu na Hajdini so kolesarji naredili malo daljši postanek.
Praznični dan so kolesarji izkoristili za prijetno druženje.
Na kolesih so prevozili velik del občine, med potjo spoznavali lepote in zadnje dosežke občine na področju razvoja, na osrednjem občinskem pa so se okrepčali in pot kasneje zaključili pri hajdinskem lovskem domu, kjer jih je čakalo obilno okrepčilo. Obljubili so si že, da se ob letu, na praznični dan, znova srečajo.
Besedilo in foto: TM
Pes mora biti na povodcu
Tudi v občini Hajdina velja Odlok o javnem redu in miru. V njem so predpisani ukrepi za zagotavljanje varnosti občanov in javnega premoženja, vzdrževanja zdravja in čistoče kraja, varstva okolja in zunanje podobe kraja. Kot je zapisano v drugem členu odloka, se mora vsak prebivalec na območju Hajdine obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku ter da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja.
Kot je pojasnil Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva, je prepovedano vsiljivo prodajati artikle ali storitve, uživati alkoholne pijače v parkih, na zelenicah, športnih igriščih in na drugih javnih površinah. Prav tako ni dovoljeno nepotrebno zadrževanje na območju pokopališč zaradi druženja, zabave, kajenja ali počitka. Na področju varstva občanov in premoženja pa je prepovedano nameščati kakršne koli naprave ali ovire na
javne površine brez predhodnega soglasja, ograje, drevesa ali žive meje pa ne smejo ogrožati varnosti občanov. Na ograje ob javnih poteh je prepovedano postavljati nevarne predmete, tudi metanje kamenja in namerno plašenje živali je kaznivo. NAJVEČ TEŽAV NA CESTI OB KANALU Lastniki domačih živali morajo poskrbeti, da te ne povzročajo škode na javnih površinah, prav tako ni dovoljeno voditi psov ali drugih domačih živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev, šol ter na otroška igrišča. V odloku je določeno tudi, da mora lastnik psa ali druge domače živali čuvati tako, da ta ne more skočiti na ograjo ali čez njo, ki neposredno meji na javno cesto ali pločnik, ter na takšen način pri mimoidočih povzroča strah in občutek ogroženosti, kar lahko ima za posledico nagonsko umikanje na vozišče.
Ob tem Brkič opozarja vodnike psov, da mora biti pes vedno na povodcu, prav tako je treba pobirati pasje iztrebke. V odloku je med drugim določeno, da mora imeti vodnik psa s seboj vrečko, ki jo mora na zahtevo občinskega redarja tudi pokazati. Če je nima s seboj, se lahko kaznuje z globo v višini 100 evrov. Z globo 200 evrov pa se kaznuje lastnik psa, ki živali nima na povodcu. Po besedah Brkiča glob na območju občine Hajdina še niso izrekali. Največ težav opažajo na cesti, ki vodi ob kanalu od Ptuja do Hajdoš in nato do Slovenje vasi. Tam je veliko vodnikov, ki psov nimajo na povodcu, prav tako pa pozabijo pobrati pasji iztrebek. To območje bi sicer nujno potrebovalo koše, kamor bi lastniki psov lahko odvrgli vrečko s pasjim iztrebkom. Sicer pa je na tem območju tudi veliko sprehajalcev in rekreativnih tekačev. Tem Brkič svetuje obvezno uporabo odsevnih teles, kot so kresničke ali odsevni trakovi. Na območju Hajdine namreč opažajo, da so pešci v večernih urah premalo vidni.
»V zadnjih letih se sicer ozaveščenost ljudi na tem področju bistveno izboljšuje,« še dodaja Brkič. Največ težav je v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši. Sicer pa je po ugotovitvah redarske službe splošno stanje na področju javnega reda in miru na območju občine Hajdina ugodno.
Estera Korošec
Koš, v katerega lastnik psa odvrže vrečko s pasjim iztrebkom. Foto: TM
72
Julij 2015
V Prelestu tudi manualna limfna drenaža po dr. Voddru
V Prelestu - hiši lepote in zdravja v Gerečji vasi, kjer se lahko prepustite vrhunskim kozmetičnim storitvam ali uživate v izbranih wellness doživetjih v intimnem in naravnem ambientu lesene hiške, so pred letošnjim poletjem dodali novost v svoji že tako bogati ponudbi. Odslej v Prelestu ponujajo manualno (ročno) limfno drenažo po dr. Voddru, kar je izjemna pridobitev v tem okolju, ki jo velja izkoristiti.
V tej leseni hiški v Gerečji vasi je zdravje na prvem mestu ... Foto: arhiv Prelesta
Manualno limfno drenažo izvaja lastnica Prelesta Mateja Stojko Pun-gračič, ki trenutno zaključuje študij fizioterapije in ima za seboj že dobrih petnajst let izkušenj na področju nege, kozmetike in zdravstva, nova znanja pa je pridobivala tudi na nedavnem šolanju v Ljubljani in Zrečah. Kar 160 ur je vložila v izobraževanje z mednarodno inštruktorico po metodi dr. Voddra, Silvo Uršič in Melanie Wohlgenannt, dr. med., z Vodder Akademie iz Avstrije. Mateja je ponosna postala del skupine 70 limfterapevtov v Sloveniji, ki imajo ustrezno licenco, hkrati pa je postala tudi članica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem. Za bralce Hajdinčana smo jo povprašali o osnovah manualne, bolj znane ročne limfne drenaže in v pogovoru izvedeli še mnogo drugih zanimivosti, ki si jih velja zapomniti, kadar govorimo o skrbi za več zdravja.
Hajdinčan: Kaj je sploh manualna (ročna) limfna drenaža in kako jo izvajate?
M. S. Pungračič: »Ročna limfna drena-ža je terapevtska tehnika, kjer s pomočjo krožnih, spiralnih in črpalnih gibov po točno določenem zaporedju vplivamo na limfni obtok ter tako odstranjujemo tekočino in odpadle snovi iz tkiva.
Mehanično z nežnimi gibi stimuliramo krčenje limfnih žil in s tem pospešujemo limfni obtok. Primarno vplivamo na limfni sistem, katerega naloga je odstranjevanje večjih molekul, kot so beljakovine, maščobe in mikroorganizmi, iz tkiv in hkrati vplivamo na razstrupljanje telesa. Poleg drenažne-ga učinka s tehniko limfne drenaže izboljšamo telesno odpornost, delujemo antistresno in protibolečinsko. Limfno drenažo izvajamo tako v terapiji kot tudi na področju kozmetike in
v smislu preventive.« Hajdinčan: Kaj je edem in kaj limfa? M. S. Pungračič: »Edem ali oteklina je nakopičenje tekočine v tkivu med celicami (medceličnem prostoru). Kaže se kot otekanje, povečanje tega tkiva. Če je edem na koži, ga prepoznamo tudi tako, da s prstom nekaj sekund pritiskamo na mesto edema, in ko prst umaknemo, ostane na koži še nekaj časa udrtinica.
Limfni sistem je del imunskega sistema. Sestavljajo ga limfna tekočina, limfni vozli (bezgavke), vranica, timus, mandlji in kostna sredica. Limfa ali medcelična tekočina (mezga) je prosojna rumenkasta tekočina, ki teče po mezgovnicah. Zgrajena je iz vode in snovi, ki pridejo skozi krvne kapilare v medceličnino. Nastaja iz krvne plazme, ki difundira skozi kapilarne stene v tkivo.«
Hajdinčan: Pojasnite nam, kaj pomeni limfedem.
M. S. Pungračič: »Limfedem je zastaja-nje beljakovinsko bogate medcelične tekočine v tkivu, ki se kaže kot otekanje. Značilno je, da se otekanje lahko pojavi na roki ali nogi in lahko vključuje tudi pripadajoči del (kvadrant) trupa. Limfedem je sicer kronično obolenje, vendar se lahko izjemno zmanjša ali celo odpravi, če se začne pravočasno pravilno strokovno izbrana terapija. Če limfedema ne zdravimo pravilno, lahko pride do resnih zapletov in postane stanje težko obvladljivo. Limfedem nastane kot posledica motnje v delovanju limfnega sistema, ki povzroči zastoj limfne tekočine v tkivu. Do motenj prihaja zaradi odsotnosti, degeneracije ali poškodbe limfnih žil in bezgavk.«
73
Hajdinčan: Katere vrste limfedemov poznamo in kdaj se lahko pojavijo? M. S. Pungračič: »Primarni ali prirojeni limfedem nastane zaradi prirojenih nepravilnosti na limfnem sistemu. Vzrok je lahko zmanjšano število limfnih žil, žile so prevelike, da bi bile funkcionalne, in odsotnost limfnih žil v določenem predelu telesa. Te anomalije so prisotne od rojstva, vendar se lahko limfedem pojavi kadar koli v življenjskem obdobju. Kadar se pojavi v puberteti, se imenuje praecox, ko pa se pojavi v odrasli dobi, pa tarda. Sekundarni ali pridobljeni limfedem nastane kot posledica različnih poškodb, infekcij limfnega sistema ali kot posledica zdravljenja raka, predvsem zaradi odstranitve bezgavk, radioterapije bezgavk ali napredovanja onkološke bolezni. Limfedem se lahko pojavi nekaj mesecev po poškodbi ali šele po nekaj letih. Pri limfedemu je potrebna celostna obravnava. Zdravljenje limfedema se izvaja s kompleksno dekongestivno fizikalno terapijo (KDT), ki je mednarodno priznana in uspešna. Sestavljena je iz manualne ročne limfne dre-naže po dr. Voddru, kompresijskega povijanja, terapevtskih vaj v kompre-siji, nege in rednega pregledovanja kože.«
Hajdinčan: Kdo je limfterapevt? Kako pridobiš ta naziv?
M. S. Pungračič: »Limfterapevt je fizi-oterapevt, ki je uspešno opravil izobraževanje in izpit ter s tem pridobil mednarodni certifikat na eni izmed mednarodnih šol za poučevanje ročne limfne drenaže. Pri nas je najbolj uveljavljena šola dr. Vodder Akademie (Walchsee, Avstrija). Za izvajanje ročne limfne drenaže v zdravstvene namene je zelo pomembno, da imajo limfterapevti medicinsko predizo-brazbo, saj so le s tovrstno izobrazbo primerno usposobljeni za strokovno izvajanje ročne limfne drenaže pri ljudeh z zdravstvenimi težavami.«
V	kozmetiki se manualna limfna drenaža izvaja v naslednjih primerih: zdravljenje aken in problematične kože, rosacea, telean-giektazije, odpravljanje celulita, zabuhlost in podočesni mešički, preventiva pri zatekanju nog, preventiva nosečniških strij, ohranjanje tonusa in elastičnosti kože med hujšanjem, po lepotnih posegih na obrazu in telesu, po presaditvi las, napetost in stres, za splošno regeneracijo organizma.
V	medicinske namene je manualna limfna drenaža se posebej učinkovita: pri velikih limfostatič-nih edemih (edemi po mastekto-miji - odstranitvi dojke, primarni in sekundarni edemi spodnjih ekstremitet, edemi glave), pri he-matomih, izpahih, po ortopedskih operacijah, po plastičnih in lepotnih operacijah, pri venskih edemih, konstipaciji (zaprtju), si-nusitisu, acnevulgarisu, vnetnem revmatizmu, migreni ...
Kontraindikacije oz. v katerih primerih se MLD ne izvaja:
nezdravljeni maligni tumorji z možnostjo metastaz, akutna vnetja: generalizirana in lokalna, tromboza, dekompenzacija srca.
Zelo pomembno je kompresijsko povijanje po limfni drenaži, saj zmanjšuje obseg uda, preprečuje ponovno kopičenje tekočine v tkivu med eno in drugo obravnavo ter mehča morebitno fibrozno tkivo. Oseba je kompresijsko povita noč in dan ves čas intenzivne obravnave, kasneje, v vzdrževalni obravnavi, pa nosi kom-presijsko oblačilo, ki je izdelano po meri. Recept za oblačilo predpiše zdravnik specialist. Prelest - hiša lepote in zdravja
Gerečja vas 37g 2288 Hajdina ++386 31 876 950 www.prelest.si
Julij 2015
Mateja Stojko Pungračič je uspešno zaključila zahtevno izobraževanje in postala limfterapevtka, hkrati pa tudi članica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem.
V hvaležen spomin
1.	Franc Kodričst., Draženci 13, roj. 1.7. 1934, umrl 25.4.2015.
2.	Rudolf Sagadin, Slovenja vas 35, roj. 24. 1. 1944, umrl 30.4.2015.
3.	Franc Sagadin, Gerečja vas 19, roj. 3. 12. 1952, umrl 13.5.2015.
4.	Terezija Kampl, Skorba 11,
roj. 9. 10. 1921, umrla 16.5.2015.
5.	Ana Štrucl, Hajdoše 107,
roj. 5.7. 1931, umrla 1.6.2015.
6.	Tonček Pernek, Skorba 43b, roj. 6.6. 1962, umrl 22.6.2015.
74
Julij 2015
Športno-zabavni začetek poletnih počitnic
Športna zveza občine Hajdina je skupaj z Otroško nogometno šolo Golgeter Hajdina in Teniškim klubom Skorba v prvem tednu letošnjih poletnih počitnic za po-čitnikarje uspešno organizirala brezplačno, že tradicionalno poletno šolo nogometa in tenisa.
Okrog 130 otrok je uživalo na obeh nogometnih igriščih NK Hajdina in 28 otrok na teniškem igrišču Goya centra v Hajdošah, strokovni kader pa so večinoma sestavljali izkušeni trenerji.
Sandi Mertelj, predsednik ŠZ Hajdina: »Osnovni namen šole je bil popestritev oz. zapolnitev prostega časa najmlajšim, zabava za otroke in ne nazadnje tudi navdušiti čim več mladih za aktivno igranje nogometa. V imenu staršev in otrok hvala občini Hajdina za prijeten začetek letošnjih
počitnic.«
Franc Mohorko, predsednik TK Skorba: »Počitnikarji so bili v šoli tenisa razporejeni v začetni in nadaljevalni tečaj, ki ju je izvedla šola tenisa Galtena. Skupaj so preživeli nekaj prijetnih trenutkov in se o tenisu tudi marsičesa naučili. Svoje pridobljeno znanje so prikazali na sobotnem zaključnem turnirju.«
TM
Foto: TM, arhiv TK
75
n Društvo žena in deklet občine Hajdina
Praznični utrinki z osrednjega občinskega trga na Hajdini
\\ •
.