Poiitični ogled. Avstrijske dežele. Stiska med delavci postaja po mestih čedalje silnejsa; aa Daaaju je 11.000 ljudi biez zaslažka ia 18.000 delavcev mora z polovico daiae zadovoljnih biti. Tem bolj aurov je izrek duaajakega liberalca ia bogatega kajigarja Gerold-a, ki je aebe za mestaega odboraika poaujal rekoč: ndelavci aimajo pravice obstaaka; meajši obrtaiki morajo zgiaiti pred fabrikami, kakor prejšaji vozači pred železaicami". No, tukaj so pa svitli cesar pokazali, da stvar diobaeje razvidijo, ker 80 aedavao njiaistrom Auerspergu in Stremajerju rekli, da ae bodo nove zakoaske postave potrdili: ngospodje si glave belite, kako bi občao stisko odpravili, tožite, da imate veliko posla v državaem zboru, ai pa veadar ziaven čas kratite z tem, kako bi zbeglim mešaikoia do bab pomagali, ali aimate aobeaih drugih skrbi?"*) Kaj sta miaistra odgovorila, tega aam duaajske Boviae skopo prekrivajo. — Državfli zbor je sklenil postavo zoper pijaace — vsak pijauec v Gališkem ia Bukoviai bo zaprt do meseca dai ali plača 50 fl. kazai, če ga policija Ba stezi pobere — potem postavo glede tiskovae svobode, ki bo uredaikom vsaj Bekaj polajžbe doaesla; listi se ae bodo smeli od policije brez sodaijske razsodbe grabiti ali koafiscirati; to sme storiti le, če liat žali cesarja ali se pregreši zoper javao aravBOst; tudi kavcija ostaae cela, čeravao bi aredaik obsojeB bil. Tako se je sklenolo, veadar-ai preveč upaaja, da bode vae tako tudi obveljalo; miaistri sklepa aiao prav veseli. — Na južaem Tirolskem prebivajo večjidel sarai Italijaai, katerim bi ustavoverci voljai bili v Trideatu dati poeebea italijaask oddclek c. k. Bamestnije. To si moramo štajerski Sloveaci dobro zapouiBiti. Kajti tudi nam aebi akodila sloveaska ekspositura c. k. Bamestaištva v Maiiboru ali Celju. PriliČBO bodemo 0 tej *) nKarntner Stimme" štev. 11. Ured. za nas silno važni reči že več spregovorili. — Nekateri nstavoverci hočejo Avstrijo še bolje razklati na dvoje, kakor že je; hočejo odpraviti delegacije, t. j. tisti edini zbor iz cele Avstrije, kder se naši in ogerski poslanci poavetujejo o zadevab naše skupne vojne, o razmeiah do vnanjih držav itd. Hei cegovinski vstaš Ljubibratič, ki je bil v Gradcu veS časa od policije zadržan, je izpuščen. — Magjari hodo slabo gospodarijo z državnimi denarji; lani so zopet 24 milijonov izdali več, kakor so že itak silno napete dače vrgle. — V okolici Pančove so zaroljo trtne uši na državne stroške začeli krčiti vinograde iu trsovje požigati; ljudje so bili siluo žalostni pa tudi razdraženi Tsled takega postopanja, to tem bolj ker očividno vse krČenje nič ne potnaga. Zato pa je bilo veselje veliko v Pancovi, ko je mestni župan naznanil, da se je pokončavanje vinogradov nstavilo. Vnanje države. Turki dolžijo naso avstrijskomagjarsko vlado, da ta proti njim vojsko nabira in da je v Gradiski in Brodu na Savi nakupičenib 160 kanonov. — Ruski poslanik Ignatijev ni prišel pretečeni četrtek na Dunaj, ampak se je odpeljal v London, kder se je baje z Angleži porazumel zastran Turčije. Zanesljivega še nič ne vemo, vendar poročamo, kar smo slišali. Pravijo, da bode vseh 6 velevlad evropskib, t. j. Rusija, Nemčija, Avstrija, Francoaka, Italijanska pa tudi Angleška podpisalo posebno pismo, katero se bode potem poslalo sultanu, da ta pravičneje ravna z kristijani; če sultan tein zahtevam ustreže in razpnsti sroje vojake, potem bodo tudi Rnsi svojo armado od turške meje pozvali nazaj. Zopet drugi pravijo, da so to samc komedije in da Rusi ljudi po Evropi samo niotijo, in le čakajo na ugodniše vreme za boj. — Na Pruskem v Šleziji stiada veliko tisoč delavniških iodbin, ker ni dela pa ne jela in so nbožci po lakoti ali lakotnem legarja zaceli bolehati in atnirati. — V Riruu so sv. Oče 12. t. m. okoli aebe zbrali vse kardinale in nemilo tožili sedanjo italijansko in frajunaurersko vlado, ki na vsak način ovira delovanje mešnikov, jjkofov in papeža. Prajmavrerji pravijo, da so papež svobodni t cerkvenih zadevali. Sv. Oče pa so rekli, da so svobodoi, pa le v toliko, da zamorejo svobodno gledati, kako se katoliška Tera zatiruje, neverstvo širi, krščanske čednosti in služba božja zasramuje, mlajina pohujSuje in sv. Cerkvi izDeveruje in papežu čedalje več pomockov potrebnib za vladanje sv. Cerkre jemlje. — Na Fiancoskem se od frajmaurerjev zapeljani Ijudje čedalje bolj predrzni kažejo. V Perpignanu so se mladi ljudje t mešna oblačila preoblekli in očitno zasiamovali sv. Telovo procesiio. Tudi 8kušajo republikanski poslanci katoliske šole zatreti in brezverske npeljati, ki bodo koj v zaSetku požrle 60 milijonov frankov. — Angleži skusajo svoje turkoljubje popravljati z tem, da marljivo nabirajo milodarov za nesrečae Bolgare; do sedaj so razdelili že 120.000 fl. — V Indiji je laai razsajala strašua lakota tako; da je angleška vlada potrošila revam v podporo 60 milijonov. — Abezinski kralj Janez, ki je krščanske vere siedi Afrike kraj rudečega morja, je lani imel vojsko z mobamedanskim vicekraljetn v Egiptu in je tega 3krat giozno potolkel; ruobamedan prosi sedaj za mir! Turške homatije. Sultan je poklical nek državni zbor, v katerem imajo Turki večino; naši turkoljubi pričakujejo veliko, pametni ljudje pa imajo vse za tursko sleparijo, z kateio ae Turki celej Evropi rogajo in norca delajo. Turk je dirjak v Evropo prišel, divjak v njej razsajal in jo zapusti kot divjak. V Boeniji se je začelo zopet grozno klanje. Turki zahtevajo od kristijanov 4 milijone pijaatrov, katenh ti nimajo kde vzeti; Tnrki jim zato jemljejo živino, dekleta itd. in jibprodavajo. Zato so se povsod prikazali vstaši. Okoli Bibača se vojskuje župnik Kovačevič; pred Livnom je Despotovič 1000 Tuikov razbil. Iz Srbije hiti 800 odpuščenib prostovoljcev v Bosnijo. Čruogorci niso sklenoli miru z Turki in je vojvoda Plamenac odšel na Laško orožja kupovat. Ruska ladja nLazarjeva" njim je pripeljala zrnja in moke. Sicer pa tudi Srbi postajajo sumljivi, ker Turki necejo zapustiti Srbije, kakor so obljubili. Grki, Rumuui in Bolgari čakajo na Ruse. Kar bodo ti atorili, po tem se bodo vsi ravuali!