Aktivnost sindikata v zaostrenih pogojih
Zagotavljanje socialne varnosti
Zaostreni pogoji gospodarjenja postavlja-jo delavce pred vsakodnevne nove preizkuš-nje, kako poiskati poti iz teh zagat. V tem obdobju je tudi sindikat množično vkl.jučen v snovanje in oblikovanje usmeritev za u-stvarjanje čimboljših pogojev gospodarjenja. Ena najizrazitejših aktivnosti je razprava o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letu. Zavedajoč se nako-pičenih težav in resnega stanja sindikata zahteva realne osnove planiranja. in se zavze-ma, da že v planih opredelimo odgovornost prevzemanja bremena gospodarske stabili-zacije vseh, ne le, da je to stvar organiza-cij materialne proizvodnje. Programi SIS družbenih dejavnosti morajo zato biti res-nični odraz naših zmožnosti v tem trenutku. V sindikatih se dobro zavedamo, da se bo-mo srečevali z mnogimi bolečimi problemi. Premalo selektivna politika ne prizanaša ni-komur, prav nasprotno, udarja močno tudi po tistih, ki so se že dos^daj mnogim stva-rem odz"ekali.
Zato postavljamo v ospredje vprašanje zagotavljanja socialne varnosti, kot eno od osnovnih problemov, s katerim se moramo še posebno angažirati. Kongresoe usmeritve so sicer zelo jasne in temeljite, vendar zahte-vajo, da v praksi marsikaj spremenimo. Kot osnovo razreševanja pri zagotavljanju social-ne varnosti delavcev postavljamo krepitev samoupravnega povezovanja in dogovarja-nja. Kajti predvsem je pomembno, da v tem trenutku združimo vse razpoložljive sile in ustvarimo boljše in večje pogoje za uspeš-nejše gospodarjenje.
V sindikatih vztrajamo na poglabljanju in izboljševanju ustreznega nagrajevanja po delu, večjega vrednotenja produktivnega in znanstvenega  dela.  Veliko  naporov  bo  i>6-
trebno, da bomo v vsakodnevni praksi, pred-vsem pa v odnosu do inventivnosti, znali ce-niti in smeleje nagraditi vse tiste predloge, pobude in izboljšave, s katerimi deiavci ne-posredno prispevajo k večjemu ustvarjene-mu dohodku.
Z boljšim načinom nagrajevanja, ki bo resnično nagradil tistega, ki bolje in več de-la, bomo več ustvarili, imeli bomo večje možnosti hitrejšega razvoja, manj bo težav za normalno življenje in delo.
Že dolgo je od fedaj, ko smo se odločili za samoupravni sistem, za sistem, ki orao goča, da o rezultatih dela odloča le tisti, ki ga tudi ustvarja. Sedaj pa je mnogo tistih, ki v tem težavnerri trenutku obdolžujejo rav-no samoupravljanje, da je krivo, da smo prišli v tak težak položaj, ali da se iz teh zagat ne bomo skopali s samoupravljanjem. A dejansko stanje kaže vendarle na to, da smo princip socialističnega samoupravljanja premalo spoštpvali in raje dopuščali, da so odločitve sprejemali posamezniki ali da je samoupravno dogovarjanje zamenjalo admi-nistrativno urejanje. Zato se moramo z vso odločnostjo, v vseh oblikah sindikalnega udejstvovanja, zavzemati in se izboriti, da je za nas vse edina pot dosledno uresničevanje ekonomske stabilizacije z razvejano sarao-upravo. Da to uresničimo, so potrebni de-. lovni ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Reševanje nakopičenih težav zahteva veliko odgovorno-sti za vsako delo. Ta odgovornost ne sme ostati le napisana beseda, temveč da je stal-no prisotna. V sindikatu jo moramo sprejeti še v večji meri, jo dosledno tudi izvajati, kajti le tako jo bomo lahko zahtevali tudi od vseh drugih.
Takšnfe usmeritve sta dala oba kongresa ZSS in ZSJ, zato jih bomo do sedaj morali tudi uresničiti.