MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ OKTOBER 2009 / leto XVI OGLASi KARO inženiring d.o.o. Mengeš tel: 01 / 723-09-86; 723-09-87 Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš fax: 01 / 723-80-15 www.karo.si GSM: 041/ 635-172 PRODAMO Stanovanja: - Mengeš - Levčeva, trisobno, 80,75 m2, bivalne površine 76,30 m2 + klet 4 m2, l. 1986. Prostori: spalnica, otroška soba, kuhinja povezana z jedilnico in bivalnim prostorom, shramba, kopalnica, balkon predelan v delovni kotiček. Stanovanje je izredno prostorno, zračno in vzdrževano, vredno ogleda. Cena: 133.000,00 EUR - Domžale, dvoinpolsobno, 74,10 m2, 1. 1977, 10. nad., JV lega, velik balkon, ločene sanitarije, takoj vseljivo. Cena: 120.000,00 EUR - Mengeš - Glavičeva, trisobno z delovnim kabinetom, 78 m2, 2. nad., delno mansardno, balkon, S,J,Z lega, v šeststanovanjski stavbi, l. 2008. Stanovanje je svetlo, sodobna razporeditev, v kopalnici je vgrajenavečja masažna kad. Velika shramba v kleti, pripadajoči dva parkirni mesti na zunanjem parkirišču, mirno naselje. Cena: 175.000,00 EUR - Trzin - Ljubljanska, enosobno, 40,82 m2, V lega, 1. nadstropje, nizek blok, dvigalo, l. 2002, svetlo in ohranjeno. V hodniku je vgrajena nova, večnamenska omara, ki po dogovoru ostane v stanovanju,opremljena kuhinja. Plinsko etažno ogrevanje, samostojni priključki, možnost dokupa parkirnega mesto v garažni kleti (9.000,00 EUR). Cena za stanovanje: 99.000,00 EUR - Domžale - Bistra, l. 2005, dvosobno, 68,29 m2, 1/5 nad., velik zaprt balkon, izredno ohranjeno, opremljena kuhinja, lastniški garažni box v kleti. Cena: 155.000,00 EUR - Ljubljana Bežigrad - Topniška, garsonjera, 34,00m2 skupaj s kletjo, odprt pogled, francoski balkon, ohranjeno in vzdrževano, zgrajeno l. 2001, 2/5, dvigalo, urejen blok, vsi priključki, bližina centra, mirna lokacija, lastniško parkirno mesto v skupni garaži. Cena: 120.000,00 EUR - Ljubljana - Zalog, v dvostanovanjski hiši, l. 1968, zgornja etaža, dvosobno z dvema balkonoma, 74 m2, s pripadajočo garažo in pomožnim prostorom v kleti 16 m2, podstrešjem 36 m2 in zemljiščem 127 m2.Stanovanji imata ločena vhoda s stopnišča. Cena: 109.000 EUR Hiše: - Mengeš - Zadružniška, vrstna hiša, 130 m2, l. 1959, popolnoma obnovljeno l. 2002: nove instalacije, okna, tla, streha ... V hiši je 6 sob, 2 kopalnici, balkon, iz dnevnega prostora izhod na teraso, kurilnica, garaža, vrt, celotno zemljišče meri 347 m2. Ogrevanje na kurilno olje, možnost priključitve na plin. Cena: 240.000,00 EUR - Mengeš, vrstna, medetažna, l. 1959, 130 m2, vertikalni gabarit: PK, P, VP, 1 N, M, podstreha, zemljišče 348 m2, garaža, takoj vseljivo. Cena: 180.000,00 EUR - Kamnik - Šmarca, samostojna enodru- žinska hiša, 178m2 z garažo, P + 1 N + podstreha, l. 1977, 755m2 zemljišča. Hiša je kvalitetno grajena in zelo ohranjena. Objektu je prizidana podkletena delavnica (mirna obrt) s samostojnimi priključki in vhodom, tlorisni gabarit 48 m2, možnost preureditve v bivalne namene. Zgornji del prizidka je samostojna enota z lastnim vhodom, veliko sobo s kuhinjo, balkonom in prehodom v hišo. Na dvorišču je nadstrešek za 4 os. avtomobile, za hišo vrtna uta. Objekt je končen, odprt pogled. Cena: 310.000,00 EUR - Radomlje - v bližini Arboretuma Volčji potok in golf igrišča prodamo samostojno hišo, neto tlorisna površina 240 m2, gabarit: delno K + P + 1 N. V kleti se nahaja kotlovnica in večnamenski prostor, v pritličju vhodni vetrolov, kuhinja, dnevna soba z izhodom na teraso cca. 27 m2, kabinet, shramba, kopalnica z WC-jem, v 1. nad. 3 sobe, večja kopalnica, balkon. Hiša je bila nadzidana in prizidana l. 1971 in 1984. Na zemljišču 946 m2 je prizidana garaža za dva osebna avtomobila in vrtna uta. Naselje ni strnjeno, odprt pogled, zelena okolica, vredno ogleda. Cena: 360.000,00 EUR Zemljišča: - Dol pri Ljubljani - Podgora, zazidljivo zemljišče v izmeri 1.251 m2 (skrajni južni del kmetijsko) s pripadajočim deležem dostopne poti, komunalni vodi na, oz. ob parceli, sončna lega, mirna lokacija, bližina gozda, prodamo. Cena: 150.000 EUR - Dol pri Ljubljani - Vinje, zazidljivo zemljišče, 1000 m2, ob javni cesti, cca. 500 m nadmorske višine, področje je redko poseljeno, lep razgled, neokrnjena narava, ni javnega vodovoda. Cena: 70 EUR/m2 ODDAMO Stanovanje: - Mengeš - center, trisobno stanovanje, 73,04 m2, v večstanovanjski stavbi zgrajeni l. 1994. Stanovanje se nahaja v 2. nadstropju in je popolnoma opremljeno, vseljivo januar 2010. Cena: 500 EUR/mesečno Poslovni prostor: - Radomlje - center, skladiščni prostor, 178 m2, adaptirano l. 2000, primeren tudi za skladiščenje občutljivejših materialov. Višina stropov 3, 2-3, 5 m, tla so prirejena za manipulacijo z viličarji. Pisarna, wc z umivalnikom, isdn, alarm, ck na kurilno olje. Pred skladiščem je velik nadstrešek, na dvorišče je možen dovoz z vlačilcem, zagotovljenih pet parkirnih mest. Cena: 4,5 EUR/m2 - Domžale - poslovni prostor, 57 m, razdeljen na dva ločena prostora, prvi pri vhodu 12 m2, drugi 45 m2 + sanitarije. Prostor je lepo vzdrževan, svetel, primeren za skladiščno dejavnost ali mirno obrt. Višina stropov 2,70 m, leto zgradbe 1988. Dovoz in parkiranje urejeno. Cena: 5 EUR/m2 neto. Vikend: - Šenturška gora, bivalni vikend, novogradnja na lepi lokaciji, v izmeri cca. 80m2, v dveh etažah, v pritličju so bivalni deli, v mansardi pa trije spalni prostori. Popolnoma opremljen, ogrevanje na trda goriva - kamin, oddamo v dolgoročni, večletni najem. Cena: cca 600,00 EUR/mesec, za daljši najem možnost popusta. KARO INŽENIRING D.O.O. MENGEŠ At, iSOAvto prod. BURNIK Mengeš, Prešernova cesta 3 tel.: 01/729-68-70 E-pošta: menges.2485@trgoavto.si Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00 NOVO: HITRI SERVIS KOLES, MENJAVA ZRAČNIC, PLAŠČEV, NASTAVITEV ZAVOR IN PRESTAV, MENJAVA VERIGE ... AKCIJA: KOLESARSKA DODATNA OPREMA MERIDA - 30 % ROTACIJSKE KOSILNICE - 15 % SKUTERJI IN ŠTIRIKOLESNIKI SYM - 15 % VSA KOLESA - 20 % KOLESARSKI ČEVLJI - 60 % KOLESARSKA OBLAČILA MERIDA - 50 % KOLESARSKE ČELADE LAZER DO - 40 % MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DOSTOP DO TRGOVINE JE MOŽEN Z AVTOMOBILOM. UVODNiK Spoštovani občani, dragi bralci! Tako, prva barvna številka glasila je za nami. Verjamem, da je bilo listanje in prebiranje prijetnejše, kot do sedaj. Kljub temu pa je še kar nekaj stvari odprtih, tako vsebinskih kot oblikovnih, ki jih bo potrebno v prihodnosti realizirati. Skratka, ni se bati, da bomo sedeli križem rok. Za nami je tudi prvi mesec učenja na osnovnih ter srednjih šolah, medtem ko smo študentje šele dobro začeli. No, mojih študentskih dni bo kmalu konec, vsem kolegicam in kolegom pa želim uspešno študijsko leto. Naj vam bo študij izziv. Številko, ki je pred vami, v veliki meri posvečamo starejšim. Razlogov za takšno odločitev je bilo več. Trenutno aktualni temi - zamrznitev pokojnin ter zvišanje delovne dobe - so dodobra razburili ne samo trenutne upokojence, temveč tudi mlajše generacije, torej tiste, ki jih to še čaka. Drugi razlog je svetovni dan starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra. Tretji pa seveda dan odprtih vrat Doma počitka Mengeš, ki naslednji mesec odpira novozgrajeno podružnico v Trzinu. Tokrat je osrednji intervju malo daljši, kot po navadi. To vam, dragi bralci, tudi dolgujemo, saj je bilo v prejšnji številki ravno obratno. Tako smo se pogovarjali z voditeljicami skupin za samopomoč starejših, ki so s svojimi odgovori dokazale, da družba le ni povsem pozabila na starejše. Ni treba, da je starost siva, turobna in osamljena, temveč je lahko ravno tako pisana, kot je pisano življenje ljudi z malo »mlajšimi kostmi«. Dandanes je namreč na razpolago ogromno možnosti, s katerimi si lahko upokojenci zapolnjujejo svoj vsakdan. Nekaj izmed njih si lahko preberete v prispevku, ki ga je za vas napisala Barbara. Morda bo njen članek spodbuda, da se v kakšno aktivnost vključite tudi sami. Treba je biti v »pogonu«, ne glede na leta. Ali, kot je dejal mengeški župnik: »Zdrav duh v zdravem telesu.« Obiskali smo tradicionalni Mihaelov sejem, tokrat že 17., ki si ga je tudi letos ogledalo veliko število obiskovalcev, tako iz domačih krajev kot ostale Slovenije. Začetek oktobra je bil tudi športno obarvan, saj smo v sončnem vremenu lahko občudovali dolge skoke naših orlov na prenovljeni skakalnici pri Zalokah ter se skupaj z nogometaši veselili golov na nogometnem turnirju v športnem parku. Glede na to, da bo naslednja številka izšla novembra, vam želim lepo praznovanje dneva reformacije ter miren dan spomina na vaše drage. Zadnje tople dneve izkoristite za druženje na svežem zraku, saj se zima počasi bliža. Kako vem? Hm, vedno več je reklam za kurilno olje. Želim vam lep preostanek oktobra, naj vas ljubezen greje! :) VSEBINA Urban Ropotar uprava........................................4 Dogodki meseca.........................................6 Novice iz sosednjih občin..........12 Tema meseca.............................................13 Intervju..............................................................14 Društva..............................................................17 Vzgoja in izobraževanje................20 Obrazi.................................................................22 Zdravje...............................................................23 Občinski svet.............................................24 Politične stranke...................................25 Kultura...............................................................26 Šport....................................................................28 Športni portret........................................29 Razvedrilo......................................................30 Pisma bralcev...........................................31 Obvestila..........................................................32 Zahvale..............................................................34 SPOROČILO DOPISOVALCEM Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Tina Drolc, Nataša Vrhovnik Jerič, Branko Lipar, Barbara Ahačič Osterman, Luka Ropotar, Mojca Volkar Naslovnica: Dan odprtih vrat v Domu počitka Mengeš, foto: Urban Ropotar Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: 01 423 88 00, faks: 01 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1 ) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1 ) 724 71 06 Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 5. november 2009, do 12. ure. OBCiNSKA UPRAVA UVODNIK Spoštovane občanke in občani! § Jesen je čas, ko se narava obda z čudovito paleto barv, ki nas navdušujejo skoraj na vsakem koraku. Je tudi čas, ko ljudje hitimo pobirati sadove minulega dela. Za uspeh je bilo potrebno veliko volje in trdega dela, zato je zadovoljstvo ob uspehu na koncu toliko večje. Tudi v občini se nam ob koncu leta zaključuje obdobje dvoletnega proračuna, ki je bil v okviru svojih zmožnosti ambiciozno naravnan. Brez težav seveda ni šlo, saj bi bilo potem vse skupaj preveč enostavno. Lahko pa z zadovoljstvom ugotovim, da smo večino investicij izpeljali, nekatere pa se zaključujejo prav v tem času. Temno senco na celotno zadevo mečejo le počasni odkupi zemljišč na trasi bodoče težko pričakovane obvoznice. Nestrinjanje lastnikov s ponujeno ceno, ki je nekajkrat večja od realne, zavlačuje celoten postopek, čeprav je bilo lastnikom jasno povedano, da sprememb ne bo. Ker gre po mojem za največjo pridobitev kraja, enostavno ne razumem in ne vidim dobronamernosti v teh dejanjih. Na športnem in kulturnem področju, ki skrbita za naše telo in duha, lahko rečem - nič novega. Še vedno cel kup prireditev. Mihaelov sejem je postregel z bogatim glasbenim programom in zanimivimi stojnicami ter tako veliko prispeval k prepoznavnosti kraja v širši okolici. Nogometaši smo organizirali odmeven turnir mlajših selekcij, ki je v kraj privabil skoraj tisoč obiskovalcev, člani skakalnega kluba pa so z tekmo za Slovenski pokal slavnostno odprli novo plastično skakalnico. Za take dosežke je potrebno sodelovanje vseh članov, ki sledijo zastavljenemu cilju z delom, ki ga ni moč ovrednotiti. Vsem iskrena hvala. Za lažje premagovanje vsakodnevnih nalog si vzemite čas za sprehod v naravi, saj nas narava verjetno ne bo v nedogled razvajala z lepim vremenom. Lep pozdrav, podžupan Aleš Janežič Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81. REKONSTRUKCIJA TESTENOVE ULICE Zaradi slabe voziščne konstrukcije, zamenjave dotrajanih in izgradnje manjkajočih komunalnih vodov je Občina Mengeš v letošnjem proračunu zagotovila 80.000 EUR za obnovo oz. rekonstrukcijo Testenove ulice, od križišča pa do glavne regionalne ceste - Slovenske ceste. Investicijo smo razdelili na dve fazi, faza I. - od križišča pa do konca strnjenega naselja, v dolžini 100 m, faza II. pa do križišča pri regionalni cesti. Z gradbenimi deli je izvajalec Lavaco d.o.o. pričel v sredini meseca septembra. Izvajalec je odstranil zgornji ustroj dotrajane asfaltne prevleke. Nove vodovodne cevi so zamenjale stare salonitne vodovodne cevi, prav tako se je postavil nov nadzemni hidrant. Položil se je plinovod, zamenjala in zgradila nova javna razsvetljava z novimi svetilkami. V preteklosti se je na tem področju zadrževala meteorna voda, zato smo na novo postavili tri požiralnike, ki bodo zadostovali za potrebno odvodnjavanje. Cestišče je dobilo novo asfaltno prevleko, ob robu pa sta hodnika za pešce. Občinska uprava OBNOVITVENA DELA NA DELU CESTIŠČA NA ZGORNJEM DOBENU V mesecu september 2009 so se pričela obnovitvena dela na delu cestišča na zgornjem Dobenu. Občina Mengeš bo zaradi težav stanovalcev ob večjih nalivih izvedla celovito sanacijo cestišča, vgrajeno bo primerno meteorno odvodnjavanje, s postavitvijo kamnitega opornega zidu pa tudi razširitev cestišča. Tukaj moramo omeniti dobro sodelovanje stanovalcev oz. lastnikov zemljišča ob trasi izvedbe del. S podjetjem Telekom d.d., Ljubljana, pa tečejo pogovori tudi o vgraditvi TK kanalizacije. Vrednost del je ocenjena na 60.000 evrov. Občinska uprava OBCiNSKA UPRAVA IZGRADNJA KANALIZACIJE IN OBNOVA PREŠERNOVE CESTE Obširna gradbena dela na izgradnji kanalizacije po Prešernovi cesti, Glavnem trgu in delu Šolske ulice, obnovi vodovodnega omrežja ter izgradnji plinovoda in kabelskih kanalizacij so praktično zaključena. Prešernova cesta bo že odprta, ko boste brali te vrstice. Potrebno bo urediti še okolico, to je predvsem dvorišča, brežino Pšate in podobno. Prav tako je potrebno izvesti del vodovoda po Staretovi ulici. Obnovljena Prešernova cesta se pred sedanjim križiščem navezuje na obstoječe stanje. Granitni robniki so zato položeni do mesta, kjer se v idejnem projektu predvideva izgradnja krožišča. Prešernova cesta pred dokončanjem Dokončana Šolska ulica Izgradnja kanalizacije in obnova komunalnih vodov v Topolah V Topolah predvidevamo pričetek del v oktobru 2009. Občina pridobiva gradbeno dovoljenje. Občinska uprava, Andrej Urbanc NOVI PROSTORSKI AKTI OBČINE MENGEŠ Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 26. seji, 30. 3. 2007, sprejel Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Zakon je pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 29. 4. 2007. Na tej podlagi je župan Občine Mengeš sprejel SKLEP št. 3500-1/2007-rš o začetku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Mengeš, ki je objavljen v (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 8/2007). ZPNačrt uvaja nove prostorske akte na državni in občinski ravni. Na občinski ravni predvideva en sam obvezen prostorski akt - občinski prostorski načrt (OPN). Pripravljal in sprejemal se bo kot enovit dokument, ki bo celovito obravnaval prostorsko problematiko občine in bo hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt ter podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. OPN je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov. Pri tem strateški del OPN določa: izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in usmeritve za razvoj v krajini, za celovito prenovo, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture. Izvedbeni del OPN pa določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje kot jih določa 43. člen zakona (gre za pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd.) in območja, za katera bo občina pripravila občinski podrobni prostorski načrt, v kolikor se bo tako odločila. Priprava novih prostorskih aktov Občina mora svoje nove temeljne prostorske akte - občinske prostorske načrte (OPN) sprejeti v 24 mesecih po uveljavitvi zakona in podzakonskega predpisa, s katerim bo minister za prostor podrobneje predpisal vsebino, obliko in način priprave tega občinskega prostorskega načrta. Zakonski rok za sprejem tega predpisa je 2 meseca po uveljavitvi ZPNačrt. Veljavnost ter spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih aktov Do uveljavitve OPN bodo lahko ostali v veljavi vsi prostorski akti, ki jih je občina sprejela po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZUreP-1, in jim je ta veljavnost podaljšal, in sicer: prostorske sestavine planskih aktov občin, ki so bile sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora iz leta 1984, vsi prostorski izvedbeni akti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984 (ZUNDPP), ter zazidalni načrti, sprejeti še na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju iz leta 1967. Prostorske sestavine planskih aktov občin ter prostorski ureditveni pogoji (PUP) bodo prenehali veljati z uveljavitvijo OPN, prostorski izvedbeni načrti po ZUNDPP ter zazidalni načrti po Zakonu o urbanističnem planiranju pa bodo lahko veljali tudi po njegovi uveljavitvi, če bo občina ob sprejemu OPN sprejela odlok, s katerim bo ugotovila skladnost teh prostorskih aktov z OPN. Glede na to, da je bila z novim zakonom predvidena racionalizacija priprave občinskih prostorskih aktov, in sicer združitev strateških vsebin, ki so sicer predmet SPRO in izvedbenega dela, v enovit občinski prostorski dokument - občinski prostorski načrt (OPN), je občina strokovno delo zasnovala tako, da bi bilo možno izvesti kar najhitrejši prehod iz faze strateškega načrtovanja v fazo načrtovanja, ki se nanaša na določanje namenske rabe prostora na ravni katastrskega načrta s sočasnim oblikovanjem meril in pogojev za urbanistično načrtovanje na območjih posameznih enot urejanja prostora. Kljub zakonsko predvideni racionalizaciji pa se je sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN), ki bo nadomestil obstoječa dolgoročni in srednjeročni družbeni plan Občine Mengeš, časovno odmaknilo zaradi vedno bolj zapletenih postopkov sprejemanja aktov, nenehnega spreminjanja zakonodaje povezane s prostorskim načrtovanjem in nespoštovanjem vseh predpisanih rokov s strani državnih nosilcev urejanja prostora. Občina je kljub vsemu že pridobila pretežni del smernic nosilcev urejanja prostora, prav tako so bili izvedeni sestanki z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za kulturno dediščino, Zavodom za varstvo narave in drugimi, vse v smislu dodatnih pojasnjevanj in s ciljem čim prejšnjega prejema smernic. Občina predvideva prvo obravnavo na občinskem svetu in posledično tudi javno razgrnitev osnutka OPN konec letošnjega leta. Občinska uprava, Robert Špenko DOGODKi MESECA MIHAELOV SEJEM PONOVNO Slavnostno odprtje 17. Mihaelovega sejma je bilo v soboto, 26. septembra. V programu, ki ga je povezovala Urška Vahtar, je sodelovala tudi Mengeška godba. Slavnostni govornik - novinar, zbiratelj, umetnik in predvsem prijatelj Mengša - je bil Matjaž Brojan, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da smo Mengšani lahko ponosni na svoj kraj, saj so bili naši nekdanji sokrajani pomembne osebnosti, tako v slovenskem kot svetovnem merilu, ter poudaril, da je Mihaelov sejem priložnost, da se Mengeš prikaže v dobri luči tudi drugim. Župan Franc Jerič je vsem obiskovalcem zaželel prijeten konec tedna ob medsebojnem druženju na sejmu, predsednik KD Mihaelov sejem Štefan Borin pa se je vsem sponzorjem zahvalil za pomoč in podporo ter uradno naznanil začetek sejmarjenja. Z dvigom sejemske zastave se je to tudi pričelo. Na letošnjem Mihaelovem sejmu, ki je bil razdeljen na rokodelski - s stojnicami domače in umetne obrti - in prodajni del, so si obiskovalci lahko ogledali 87 stojnic. V soboto so v spremljevalnem programu Mihaelovega sejma nastopili tamburaški orkester KD Tihotožje iz Lokvice pri Metliki, harmonikarji Kluba Stopar, sledilo je tradicionalno vlečenje vrvi ter zabava z ansambloma Mladi Stoparji in Veseli Begunjčani. V nedeljo zjutraj je bila darovana sveta maša za vse gasilce in farane, nato pa je sledil koncert Slavnostni govornik Matjaž Brojan in častna občana Dvig sejemske zastave Harmonikarjev KD Mihaelov sejem ter ansambla Kosci. Prvič v Sloveniji so se v Mengšu srečale veteranske godbe in navdušile številne poslušalce. Tekst: Nataša Vrhovnik Jerič Foto: N. V. J. in U. R. Sejemski utrip Sejem je bil priložnost za prijetno druženje. Zadnje čase občine zelo dobro sodelujemo. Župani smo se dogovorili, da se vidimo v Kamniku na narodnih nošah, v Domžalah na sejmarjenju, na sejmu v Komendi in seveda tudi na Mihaelovem sejmu. Mengeški sejem je tradicionalen, sem pridem vsako leto. Zdi se mi, da je ta sejem poleg narodnih noš organiziran najbolje. Morda bo potrebno kaj popraviti, ker je vsebina vsako leto podobna, a je prireditev vrhunska, zlasti letošnji nastop slovenskih veteranskih godb. Veseli me, da vidim tu tudi veliko okoličanov in da sejem presega lokalni namen. Občine sofinanciramo stojničarje, ki predstavljajo tradicijo, saj jo želimo mladim približati, zato menim da bo sejmarjenje ostalo. TONI DRAGAR, župan Občine Domžale Gasilsko društvo Mengeš na sejmu sodeluje že od začetka. Vsako leto skrbimo za postavitev in pospravilo stojnic in miz. Sodeluje okoli trideset gasilcev, če pa Mihaelov sejem organizira še povorko, na področju varnosti sodeluje še sedemindvajset gasilcev. Z delom pričnemo v sredo ali četrtek, ko naložimo stojnice in mize, jih pripravimo in pripeljemo na prizorišče, v petek jih postavimo, v nedeljo zvečer in ponedeljek pa imamo veliko dela s pospravljanjem ter pranjem prireditvenega prostora. TOMAŽ ŽARGI, poveljnik PGD Mengeš Gasilci na sejmu sodelujemo že tradicionalno. Odkar je pod šotorom maša za gasilce, povabimo nanjo gasilska društva iz DOGODKi MESECA GZ Mengeš, letos pa smo povabili tudi okoliška društva iz Regije Ljubljana III - iz občin Kamnik, Domžale, Litija, Vodice, Komenda in Trzin - in zbralo se je preko 120 gasilcev iz 20 gasilskih društev. Na sejemskih prireditvah je taka maša, ki je namenjena gasilcem, edinstven primer. Sicer mengeški gasilci na prireditvi sodelujejo kot redarji, v čim večjem številu pa ga obiščemo tudi zasebno. JANEZ KONCILJA, poveljnik GZ Mengeš Danes je bilo tu prvo uradno srečanje slovenskih veteranskih godb sploh. Mengeška veteranska godba je najstarejša, trenutno je v Sloveniji šest veteranskih godb, vendar vse še niso pripravljene na javni nastop, zato jih pričakujemo naslednje leto. To srečanje ni tekmovalnega značaja, saj je namen veteranskih godb predvsem druženje in skupno preživljanje prostega časa godbenikov, ki so dopolnili petdeset let. Vesel sem velikega števila poslušalcev na prireditvi, kar je pravzaprav v Mengšu že tradicija in veteranski godbi iz Ljubljane in Maribora sta bili nad tolikšnim odzivom poslušalcev prijetno presenečeni. LOJZE PIŠEK, vodja Veteranske sekcije Mengeške godbe Sejem mi je všeč, vesela sem obiska, naša stojnica se letos predstavlja na drugačen način in smo uspešne predstavitve veseli. Obiskovalcem nudimo informacije v zvezi z dogajanjem v občini. Rada bi pohvalila članice našega društva, ki so bile na tem sejmu zelo pridne; zelo rada delam z ekipo ljudi, ki mi pomaga in stoji ob strani. Letos smo bili v Vratih na obisku pri TD Dovje-Mojstrana, kjer so nas zelo lepo sprejeli, zato smo jih povabili tudi v Mengeš, kjer se nam danes tudi predstavljajo. Tovrstne obiske načrtujemo tudi v prihodnje. ZORKA POŽAR, predsednica TD Mengeš RAZSTAVLJAVCI NA ROKODELSKEM DELU MIHAELOVEGA SEJMA na stojnici. Zelo sem zadovoljna, ker sta rokodelski in prodajni del sejma ločena. Tudi finančni zalogaj - 30 evrov na stojnico za dva dni - ni prevelik. KATARINA DUŠČAK Podlimbarski. Na takih sejmih sodelujemo pogosto, običajno nas nanje povabijo. Prodajamo izdelke iz kit, vsa sredstva pa ostanejo društvu, saj z njimi kupimo opremo in oblačila. MARINKA PERVINŠEK Sem lončarka in sem po rodu iz Mengša. Kljub temu, da lončarim že dolgo, se na mengeškem sejmu predstavljam drugič. Prvič sem bila tu lani, ko sta me sestri motivirali, naj predstavim svoje izdelke. Ker je bil odziv zelo pozitiven, sem prišla tudi letos. Predstavljam lončarske izdelke z nekaj tradicije, predvsem pa uporabno keramiko. Zdi se mi, da ljudje potrebujejo uporabne stvari. Vesela sem, da me podpira tudi sestra, ki je z mano Sejem se mi zdi v redu. Naša stojnica predstavlja ohranjanje kulturne dediščine, kako se je včasih delalo slamnike, ki so jih pletli, nato pa so jih naprej šivali v tovarni Univerzale. Prihajamo iz Kulturnega društva Fran Maselj Rokodelske umetnine Sem upokojenec, delam pa globoke reliefe iz lesa - bora, oreha in hruške. Narišem relief, nato pa ga z noži izrežem. Izdelkov ne prodajam, ker si želim organizirati razstavo vsaj dvajsetih primerkov. V glavnem delam lovske živali in rože, lovcem bodo namenjeni tudi moji izdelki. Letos sem prvič v Mengšu, sicer pa precej sodelujem na sejmih, a toliko ljudi, kot jih je danes tu, v Mengšu, na predstavitvah še nisem srečal. PETER GUČEK Predstavljam idrijsko čipko. To je stara idrijska obrt, izdelujem rože, živali, prtičke ... Prihajam iz Ljubljane, doma pa sem blizu Cerkna. Klekljanja sem se naučila kot otrok, učila me je mama, po tridesetih letih sem v pokoju za to spet našla čas. Izdelki se prodajajo slabo, razlog je verjetno v ceni, žal pa te izdelke ljudje premalo poznajo. Delo je dolgotrajno. Obiskovalcev je danes veliko, kupcev pa žal manj, a mi je vseeno lepo, saj je to delo za mojo dušo. V Mengšu sem drugič in mi je všeč. JOŽICA FLANDER Predstavljam se z avtorsko keramiko. Delam iz kamene gline. Moja keramika je bolj umetniška, ni tako uporabna; največ delam vaze, skledice in kamenčke za želje. To je moj prvi sejem, svoje izdelke predstavljam na razstavah, sodelovala sem tudi na bienalih v Varaždinu in na Portugalskem. Obiskovalci so prišli šele popoldan, zato tudi prodaja ni taka, kot sem pričakovala. VILMA KOBILŠEK DOGODKi MESECA »V DOMU SEM ZADOVOLJNA!« S temi besedami nam je na letošnjem dnevu odprtih vrat Doma počitka Mengeš svojo sobo, v pritličju B-oddelka, razkazala ena od stanovalk. Obnovljeno pritličje je najnovejša pridobitev doma, kjer je svoje mesto med drugim dobil tudi sprostitveni studio. V njem se lahko stanovalci na udobnih sedežih ob pogledu na akvarij spočijejo, saj nežno oranžno pobarvane stene delujejo res pomirjujoče. Tako kot v mengeškem domu za ostarele, so 1. oktobra svoja vrata za zunanje obiskovalce odprli tudi v ostalih domovih po Sloveniji. Na ta način želijo prikazati, kakšno je življenje njihovih varovancev in kaj vse počnejo v domu. V mengeškem domu jih je velika večina, kar 80 odstotkov, delno ali v celoti nepokretnih in tako odvisnih od osebja. Prav zaradi tega, kot je v nagovoru povedala direktorica doma Irena Gričar, se zaposleni trudijo zagotavljati visok standard negovalnih storitev. Vendar se tudi pri njih pozna recesija, saj zavod za zdravstveno zavarovanje za Nagovor direktorice Irene Gričar Prenovljeno pritličje s prostorom za oddih njihovo dejavnost namenja vse manj sredstev, čeprav materialni stroški ter stroški dela ostajajo na enaki ravni oz. se višajo. Prav zaradi tega pazijo na vsak evro, saj je, kot je poudarila, kvaliteta storitev in medicinskih pripomočkov vedno na prvem mestu. Za uverturo kulturnega dela programa je poskrbel mladi harmonikar Primož, za zaključek pa pevski zbor stanovalk. Po ogledu prenovljenih prostorov smo bili obiskovalci, med katerimi sta bila tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič ter podžupanja Občine Domžale, Andreja Jarc Pogačnik, povabljeni še na razstavo ročnih del, na kateri Razstava ročnih del smo lahko občudovali različne izdelke, narejenih izpod prstov stanovalcev. V sosednji sobi pa so za nas pripravili pogostitev, kjer smo se lahko ob klepetu s stanovalci in zaposlenimi tudi okrepčali. Dan se je nato zaključil z nastopom otrok z OŠ Preserje pri Radomljah. M n o g i m n a m j e ve rj e tn o neprijetno ob misli življenja v domu za ostarele, a neupravičeno. Težko je namreč biti ob takšnem dnevu povsem ravnodušen, saj se na vsakem koraku čuti, kako vsi zaposleni skrbijo za svoje »varovance« in jim je delo z njimi res v veselje. Tekst in foto: Urban Ropotar TO SO TRENUTKI, KO POZABIJO NA STAROST Ze vrsto let v Domu počitka Mengeš, v mesecu oktobru, zunanjim obiskovalcem odprejo svoja vrata. Pri tem jim pripravijo prijeten program ter paleto različnih izdelkov, ki jih seveda izdelajo sami. Obiskovalci se lahko tako na lastne oči prepričajo, da je življenje v domu tudi prijetno in pestro. Kako so bili z dnevom zadovoljni in kaj takšen dan pomeni za stanovalce, smo se naslednji dan pogovarjali z direktorico Ireno Gričar. Takšne dneve odprtih vrat, kot je bil včeraj, pripravljate že vrsto let. Ali je dan po vašem mnenju uspel? Dan je uspel, saj so se poleg svojcev udeležili dneva odprtih vrat tudi predstavniki občin, za katere izvajamo storitve, in predstavniki medijev. Prav tako je bila naša razstava, ki smo jo pripravili, izredno pozitivno ocenjena. V sklopu poteka dneva odprtih vrat so si naši obiskovalci ogledali pritličje B-oddelka, ki je bilo v tem letu prenovljeno in nad čimer so bili prijetno presenečeni. Naj tu dodam, da župan Občine Mengeš javno pove, da Dom počitka Mengeš ni dom, ampak hotel, tako zelo mu je všeč. Navdušena je bila tudi podžupanja Občine Domžale. Mislim, da je to pravi trenutek, pravi čas, ko lahko vsi, ki sodelujejo in imajo vpliv na poslovanje ter delovanje takšnega doma v kraju, le-tega obiščejo, ga vidijo ter se soočijo z realnostjo. Mi v Domu pa imamo po drugi strani možnost, da povemo svoje težave. Tako je npr. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za nazaj znižal ceno storitve zdravstvene oskrbe, kar za nas pomeni velik izpad prihodka. Zaradi tega sem seveda zaskrbljena, kako s toliko manj denarja v bodoče zagotavljali tako zelo visoke standarde zdravstva. Kako pa vaši stanovalci sprejemajo takšen dan odprtih vrat? Zelo so veseli. Vedno, kadar se karkoli dogaja v Domu, se to zaradi njih. Poglejte, večina od naših stanovalcev, kot ste videli, so slabo- ali nepokretni. Zato se vse, kar se dogaja, se dogaja pred vhodom Doma, na terasi ali znotraj v avli. Vse to je zanje predstava in dogodek. Ni namreč slučaj, da smo frizerski salon naredili znotraj avle. Tudi to je neko dogajanje, ki jim je prijetno, ne samo koristno za zavod. Tu so še razstave, na katerih se stanovalci predstavijo s svojimi izdelki. Gospe so npr. nekaj »naštikale« ali »naštrikale«, njihove izdelke pa lahko obiskovalci tudi kupijo. Prav tako velja omeniti nastope. Ne samo ob otvoritvi, kjer je včeraj mlajši deček odigral na harmoniko in so naše stanovalke v zboru odpele, temveč tudi nastope DOGODKi MESECA popoldan. V popoldanskem času so učenci OŠ Preserje pri Radomljah izvedli izjemen nastop - potica, spečena v naši kuhinji, in ob njej mladi, ki plešejo in pojejo. Skratka, to je tisto, kar naši stanovalci potrebujejo. To so tisti trenutki, ko sami pozabijo na realnost, bolečine, starost. Vsako leto svoja vrata odprete v mesecu oktobru. Ali je morebiti razlog k temu svetovni dan starejših, ki ga obeležujemo ravno prvega oktobra? To je sestavni del tega programa. Vsak prvi oktober v letu, če se le da, drugače pa dan ali dva kasneje, je temu posvečena posebna pozornost. V vsej Sloveniji so vsi domovi odprli vrata na isti dan. Naslednji mesec je v Trzinu otvoritev novozgrajene enote Doma počitka Mengeš. So kapacitete že polne? Poglejte, krepko nad 200 prijav je, 57 je prostih postelj. Mislim, da je s tem odgovor na to vprašanje znan. Urban Ropotar PODELITEV PRIZNANJ UDELEŽENCEM GASILSKE OLIMPIJADE 2009 TER KRVODAJALSKA AKCIJA V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu se je 18. septembra zbrala gasilska olimpijska reprezentanca Slovenije. Zbrane sta nagovorila predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren ter ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Po krajšem kulturnem programu sta predsednik GZS in ministrica za obrambo podelila priznanja in odlikovanja, ki so jih prejeli vse tekmovalke in tekmovalci, njihova matična društva, gasilske zveze in občine, iz katerih prihajajo ekipe. 28. septembra pa je v prostorih KD Mengeš potekala krvodajalska akcija, že v zgodnjih jutranjih urah so se zbrali številni občani, ki so bili pripravljeni darovati kri. Med njimi so bili tudi naši zlati olimpijci, člani PGD Topole, ki so konec meseca julija nastopili na gasilski olimpijadi v Ostravi na Češkem, kjer so zasedli odlično peto mesto ter v svoji kategoriji osvojili zlato medaljo. Tekst: Katarina Karlovšek, Foto: RTA Janez Koncilja, predsednik GZ Mengeš, prejema odlikovanje. Ekipa Topol, pripravljena na podelitev odlikovanj. Člani PGD Topole so darovali kri. POPRAVEK V prejšnji številki Mengšana je v prispevku z naslovom »Topolski gasilci do zlata na Gasilski olimpijadi« na strani 7 prišlo do nenamerne napake, saj je zaradi tehničnih omejitev ven izpadel seznam donatorjev in sponzorjev, ki so gasilcem omogočili udeležbo na tekmovanju. Vsem prizadetim se za nastalo napako opravičujemo. Urednik DONATORJI IN SPONZORJI: Občina Mengeš, Filc Mengeš, Lek - član skupine Sandoz, Tahting d.o.o., Gasilska zveza Mengeš, Harmonija Mengeš, Zavarovalnica Triglav, Zora Domžale, Toyota AC Lovše, Osnovna šola Mengeš, Salus d.d. Ljubljana, RP Design, HA-NI Tekstil Mengeš, C.S.S. Ljubljana, T-plast, Kosec Miha, s.p., Glaso Trzin, Tehmax Mengeš, Benton Mengeš, Gašperlin vrtni center Moste, Feršped d.d., Trendi d.o.o. Mengeš, Grgič s.p., Dobnikar Majda s.p. Cerklje, Agropromet Cerklje, Findmont s.p. Smrtnik Janez, Tesarstvo Plevel Moste, Medja Boris s.p., PIGD Lek, Mrčun Jože, Vinter Sport Sl. Bistrica, KD Franc Jelovšek Gasilci PGD Topole se vam najlepše zahvaljujemo! DOGODKi MESECA MENGEŠ BOGATEJŠI ZA NOVO PRIDOBITEV POD GOBAVICO Prvo nedeljo v oktobru so na Zalokah pod Gobavico spet doneli zvoki Mengeške godbe. To pot ob dogodku, pomembnem predvsem za Smučarsko skakalni klub Mengeš, kot za vse Mengšane. Dograjena in v uporabo je bila svečano predana nova naprava, ki se je je prijelo ime Mala velikanka. Ta naziv si je zaslužila skakalnica s kritično točko pri 30 metrih, na kateri so možni poleti preko 36 metrov. To se je pokazalo že kar na prvi tekmi za Pokal Cockta, na kateri so nastopili dečki do 12 in 13 let. Svoj pogum so pokazali tudi prekaljeni veterani, ki so nas s svojim klasičnim slogom vrnili nekaj deset let v zgodovino. Kot na vseh velikih slavnostih, tudi pod mengeškim hribom ni manjkalo velikih besed, ki so obudile že doseženo ter odražale željo po novih velikih uspehih. Precej je v svojem nagovoru povedal predsednik Matija Šarc, ki je obudil tudi nekaj utrinkov iz zgodovine smučarskih skokov v Mengšu. Veliko lepih misli je nanizal župan Franc Jerič, saj je kolektivu, ki se posveča predvsem mladim športnikom, zaželel novih in novih dosežkov. Tudi predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, Ignac Polajnar, ni skoparil z lepo zvenečimi besedami in dobrimi željami. Nekaj pa je povedal tudi mengeški župnik Janez Avsenik, preden je posvetil nov športni objekt. Nekaj simbolike ob slavnostnem rezanju traku je prispevala kar narava. Takole so skakali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takole izrazit V slog pa na tekmah uporabljajo zdajšnji nadebudneži. Slovesnost pa bi izzvenela v prazno, če na njej ne bi nastopili prav tisti, katerim je ta lep objekt tudi namenjen. To so seveda mladi smučarski skakalci iz Mengša in okoliških občin, ki se dokazujejo na tekmah po celi Sloveniji. Čeprav so bili današnji rezultati morda drugotnega pomena, naj omenim n ajboljše v vseh treh kategorijah. Med dvanajstletniki je bil najboljši Žiga Rekar iz Žirov, drugi je bil Bor Pavlovčič iz Rateč, tretji pa David Korošec, kot najboljši domačin. Pri trinajstletnikih je pobral zmago Jernej Silvester iz Žirovnice, drugo stopničko je ujel Nik Fabijan iz Kranja, tretje mesto pa si je priskakal Jakob Šilar, prav tako predstavnik kranjskega Triglava. Najpogumnejši med veterani pa so bili: Primož Gostič iz Guncelj kot zmagovalec, Peter Slatnar in Milan Romšak iz Kranja pa sta osvojila drugo in tretje mesto. Upajmo, da bodo vse tri skakalnice v sklopu skakalnega centra na Zalokah res služile svojemu namenu in, da se bodo na njih kalili novi skakalni upi, ki bodo častno zastopali svoj klub, prav tako pa tudi Občino Mengeš, tako doma kot po svetu. Naj tale želja ne zveni neskromno: zakaj pa na teh objektih ne bi zrasel še kak svetovni ali olimpijski prvak. Če je pred leti v Oberstdorfu s strokovnim delom veliki met uspel Roku Benkoviču, zakaj se ne bi zgodovina ponovila. Upati ni greh! Tekst in foto: Jože Trplan IZJAVE OB ODPRTJU SKAKALNICE Mislim, da ni potrebno prav velii^^ov^lllll■ltAVl<::s^AR(>s^JMKC)V co unoMf L PmvLca. d:ijt; stLir iloviik obravnavLin kol Siiiiuvitiijna inivgrinma osťbnoSl- 2. dii íť dn ni(.'i;a oLmaiiuno tsiko, kui ^ki v-ijakGjfji odraslega i I Lira dniřtie, 3. Pravica, da ima ťíiake moi rosi i ími življenje, liotoilali ćlajii druibe. ■I, Pravica, dn samostojno odloCa o niidnljnjcnn polcku lasincga življenja, •i. Pravita do prihodnflsii ti. Pravica Jo razvedrila iii prijaicljev 7- fravica dt> nomanciki: S. Pravica Jo pomEï^i in zanimanja Kinj. 9, Pnivicd úiipToťcaionaliu: pitmoCi strokovnjaka v, kadar ji: 10 půlrcbno, 10. PrjvLta^ da jc star. Pravica |3usumi:yni)(a ai:Íjc sanui Uiko dalťi', doticr hl- poseda v [imvicu dnigcga. /aio sť iriLiranit) v shupruiiii ncrR-linO 7Jvi:Ju[i da liudar ^aliicvamo pravico aise, se ninrumo wbvudali ludi ívojih dolinosli- li-'jti líHiígii brřzdrUĚ«&a piiií ni! iNTERVJU Intervju z Lidijo Krivec Fugger, Marto Kuret in Tatjano Štrubelj, voditeljicami skupin za samopomoč starejših STAROSTNIKI SE MORAJO BORITI ZA SVOJE MESTO V DRUŽBI Naj se znanost še tako trudi s takšnimi in drugačnimi izdelki pomlajevanja, naravi ne moremo uiti. Vse ljudi v življenju čaka starost, od nas pa je odvisno kakšna le-ta bo. Starejši imajo dandanes na voljo veliko različnih možnosti, s katerimi si lahko zapolnijo svoj vsakdan. Ena izmed teh so skupine za samopomoč. V Mengšu te delujejo v okviru Medgeneracijskega društva Jesenski cvet (MDJC). Poslanstvo programa, po katerem društvo deluje, je preprečevati socialno izključenost starejših ljudi in zmanjšati negativno podobo o starejših, ki prevladuje v javnosti. O tej temi smo se pogovarjali s koordinatorko skupin na območju Občine Mengeš, Lidijo Krivec Fugger, ter vodji ene izmed skupin Marto Kuret in Tatjano Štrubelj. Ali bi za naše bralce in bralke na kratko predstavili društvo Jesenski cvet - s čim se ukvarja, kje deluje in kako je organizirano? MDCJ, katerega predsednica je gospa Vlasta Rozman, je prostovoljno samostojno humanitarno, nepridobitno združenje fizičnih oseb na področju samopomoči za starejše ljudi in socialnega varstva. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, danes šteje 23 skupin, v katere je vključenih približno 220 članov ter deluje v občinah Domžale, Moravče, Lukovica, Trzin, Mengeš in Kamnik. V skupine povabimo naključne posameznike, stare nad 65 let, predvsem tiste, ki si želijo druženja z drugimi ljudmi. Člani skupin se dobivajo enkrat tedensko na istem kraju in ob istem času. Skupine štejejo do 10 članov in jo praviloma sestavljajo predstavniki več generacij; voditelji so običajno iz vrst srednje generacije ali mlajši upokojenci. Temeljna dejavnost skupin je pogovor, vzporedne dejavnosti so petje, branje, izleti, organiziranje medgeneracijskih taborov, srečanja z gosti, pohodi in ustvarjalne delavnice. Osnovni cilj je torej povezati člane v prijateljsko skupino -nadomestno družino in na ta način zadovoljiti temeljno potrebo vsakega posameznika po medsebojnem človeškem odnosu; starost se na ta način dodatno osmisli in doseže se medsebojno razumevanje generacij. Med učinke programa lahko štejemo reševanje problema osamljenosti, zmanjševanje socialnih stisk, razvijanje samopomoči, solidarnosti in medsebojne pomoči, utrjevanje in širjenje socialne mreže, ohranjanje psihofizične aktivnosti starejših, izboljševanje sprejemanja starosti in priprave na starost. Kako pa je s financiranjem? Gre izključno za sredstva društva iz proračuna ali denar pridobivate tudi iz naslova članarin, sponzorskih sredstev ipd? MDJC se vsako leto javi na razpise občin v okviru UE Domžale. Program sofinancira tudi Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. Finančna sredstva pridobivamo tudi iz dohodnine, donacij ter sponzorskih sredstev. Člani skupin prispevajo določena sredstva tudi sami, na primer za izlete in tabore. Društvo je preko različnih skupin v Občini Mengeš aktivno že 14 let. Mi lahko kot koordinatorka skupin za območje naše občine poveste, katere skupine so se vse oblikovale in koliko članov v njih sodeluje? V Občini Mengeš trenutno deluje pet skupin starih ljudi za samopomoč. Zunanjo skupino Koraki, v katero je vključenih 10 občanov iz Občine Mengeš, vodita Marta in Tatjana. V okviru doma delujejo štiri skupine, ki jih vodita prostovoljki Marija in Majda in prihajata v dom iz zunanjega okolja. Jaz in Zvonka, ki tudi vodiva skupini, sva v domu zaposleni. V skupine je vključenih približno 45 stanovalcev, od katerih je kar nekaj občanov Občine Mengeš. Omenili ste »zunanje« ter lokalne skupine. Lahko kaj več poveste o tem? Razlika med domskimi in lokalnimi skupinami je v tem, da domske skupine sestavljajo stanovalci doma, medtem ko se v zunanjih skupinah srečujejo starejši iz določenega okolja. Seveda pa cilji in nameni druženja v obeh zvrsteh skupin ostajajo isti. Sami ste vodja ene izmed skupin, ki deluje v Domu počitka Mengeš, kjer ste tudi zaposleni kot socialna delavka. Kako ocenjujete delo vaše skupine, kaj vse počnete? Naša temeljna dejavnost je pogovor. Člani skupine zelo radi pripovedujejo o starih časih in jih primerjajo s sedanjimi. Občasno se pogovorimo tudi o prebrani knjigi, reviji ali podrobno obdelamo dogodek, ki je bil pred kratkim predstavljen na TV. Stanovalci, ki zmorejo spremljati dnevne novice ali prebrati knjigo, na ta način obveščajo ostale in pogosto se razvije debata. Marsikakšen zanimiv članek preberemo tudi ob srečanju. Dobrodošle so šale; pogosto rešujemo vaje za ohranjanje spomina. Večinoma se zadržujemo v domu, saj se člani zaradi zdravstvenih težav nemorejo udeleževati različnih izletov. V letu 2007 pa sta dve stanovalki za teden dni odšli z nami na Medgeneracijski tabor v Radence, ki ga MDJC vsako leto organizira. Katere so najpogostejše težave, problemi, s katerimi se soočajo starostniki v vaši skupini? V dom prihajajo stanovalci iz različnih krajev Slovenije. Med seboj se ne poznajo in ker so prišli v novo okolje, s težavo navezujejo medsebojne stike. Stanovalci so s prihodom v drugo okolje često oropani temeljnih medčloveških odnosov, ki so jih vzpostavili v prvotnem okolju. Vzpostavljanje nove socialne mreže je za starostnika težka preizkušnja in v skupini skušamo ta boleč prehod omiliti. V skupini se člani posvetijo drug drugemu, si prisluhnejo in sprejemamo tudi drugačnost. Za člana je pomembna vsaka beseda, ki jo nekdo pove, vsak dobrodušen nasmeh in vsak obisk. Dodaten problem predstavljajo bolezni, ki posamezniku preprečujejo udeležbo na izletih. Praznik so npr. vsakoletni pikniki. Prav tako so zaželene različne prireditve in dogodki, ki se odvijajo v domu in so zato vedno dobro obiskani. Predvidevam, da takšne oblike medsebojnega druženja in pogovarjanja starostnikov blagodejno vplivajo na njihovo zdravje ter zvišujejo kvaliteto življenja. Kakšno je vaše mnenje? Izkušnje kažejo, da stanovalci tovrstno obliko druženja sprejemajo in jo potrebujejo. Druženje v skupinah zvišuje njihovo kvaliteto življenja, kar posledično vpliva na njihovo zdravje. Naš cilj je ustanoviti čim večje število skupin. Potreba po čim večjem številu prostovoljcev, ki bi si vzeli čas za druženje z našimi starostniki, je zato zelo velika. Vaša skupina je dokaz, da domovi za ostarele niso le »zadnji stadij« življenja, kjer človek le čaka na smrt, temveč ravno nasprotno. Je to ena od možnosti, s katero se spreminja status domov za ostarele? Je starejše zaradi tega kaj manj strah? iNTERVJU Danes se podoba o domovih v javnosti hitro spreminja, in to na bolje. Standardi bivanja v domovih so na visoki ravni in danes javnost ne govori več o »hiralnicah«, ampak o »hotelih«. Veliko so k večji informiranosti prispevala javna občila, pa tudi domovi sami; zlasti odmevni so dnevi odprtih vrat. Tudi družba kot celota odhoda v dom ne enači več s »čakanjem« za smrt. Prizadevamo si, da bi bilo bivanje v domu kvalitetno. Čim boljša oskrba in nega je temelj, ki pa ga skušamo nadgraditi s pestrostjo dogajanja v domu, s spodbujanjem stanovalcev k širjenju socialne mreže, spremljanju dogajanja v svetu in k angažiranju v različnih dejavnostih. Srečevanje v skupinah je samo eden od številnih dejavnikov, s katerimi želimo obogatiti bivanje v domu za ostarele. Danes se ljudje prav zaradi vseh teh pozitivnih sprememb lažje odločijo za odhod v dom. Opazen je tudi premik v razmišljanju ljudi, ko so še aktivni. Pripravljajo se na čas, ko ne bodo več sposobni samostojnega življenja in bodo potrebovali pomoč. Lahko si vnaprej izberejo dom, v katerem želijo bivati; se odločijo za varovano stanovanje ali si poiščejo druge alternativne možnosti za čim daljše bivanje v domačem okolju. In prav na tem segmentu bi morala družba več postoriti: ponuditi starostniku čim več alternativnih možnosti, od katerih bi izbral tisto, ki bi mu trenutno najbolj odgovarjala. Ena od alternativ je torej tudi gradnja varovanih stanovanj. Kako vi gledate na to? Varovana stanovanja so ena izmed zelo dobrih možnosti in dopadljiva za določeno populacijo. Pomembno je, da nudijo poleg standardnih storitev tudi dovolj drugih možnosti za aktivno preživljanje časa. Seveda pa varovano stanovanje ni rešitev za ljudi, ki želijo ostati v svojem okolju čim dlje, in takšnih ljudi je kar nekaj. Potrebno bi se bilo potruditi v tej smeri. Menite, da je v naši občini dobro poskrbljeno za starejše? Ali jim okolje v katerem živijo ponuja dovolj? Občani občine Mengeš imajo preko Doma počitka Mengeš možnost koristiti celodnevno obliko institucionalnega varstva, začasno varstvo, dnevno varstvo ter pomoč na domu. Občina Mengeš sledi in bo sledila trendom v Sloveniji ter bo v prihodnosti vsekakor še izboljšala že obstoječo ponudbo za boljše življenje starejših. Mi lahko na podlagi vaših izkušenj, diskusij, debat v skupini poveste kakšen je položaj starejših v družbi? Imajo mesto kot si ga zaslužijo? Čas, ko se je na starost gledalo kot na »zaslužen počitek« po dolgoletnem delu, je minil. Današnji trendi gredo v smer, da je človek družbeno angažiran ne glede na starost; pravo oviro mu predstavlja samo bolezen, ki ga fizično ali umsko omejuje. Danes se morajo starostniki tako kot ostale družbene skupine boriti za svoje mesto v družbi; jasno izražati svoje zahteve in potrebe in ne ob sklicevanju na preteklo vloženo delo pričakovati, da bo družba sama od sebe uredila zadeve. Prav zato je potrebno, da se tudi domovi odpirajo ljudem vseh generacij, kjer se soočijo s svojo ne tako zelo oddaljeno prihodnostjo; prej ali slej bo vsak od nas postal starostnik. Prvi koraki na področju medgeneracijskega sožitja in povezovanja so že storjeni, vendar nas prav tu čaka še ogromno dela. V našem domu smo le to zaznali in se tako v smislu medgeneracijskega povezovanja uspešno povezali z Osnovno šolo Mengeš, gimnazijo Domžale ter Osnovno šolo Preserje pri Radomljah. Za začetek predstavimo vašo skupino. Marta: Z delovanjem smo začeli oktobra leta 2000, kar pomeni, da bomo drugo leto praznovali 10. obletnico obstoja. Trenutno je v skupini 10 članov, saj sta dve članici zaradi bolezni šli v dom za ostarele. Sestajamo se enkrat tedensko, ob torkih, dve šolski uri. Prostor, ki nam ga je dala občina brezplačno, imamo v zdravstvenem domu, kjer je soba Rdečega križa. Tatjana: Povprečna starost članov je 70 let. Praviloma naj bi bili člani upokojenci, stari vsaj 65 let, čeprav so lahko tudi mlajši. Morebiti bi na tem mestu tudi povabili občanke in občane, da se nam pridružijo. Dva člana bi z veseljem vzeli. V čem se vaša skupina Koraki razlikuje od ostalih, ki delujejo v naši občini? Marta: Razlikuje se predvsem v tem, da je naša skupina mobilna in nismo le v prostoru, medtem ko, vsaj mislim tako, so ostale bolj kot ne vezane na prostor. Tatjana: Iz tega naslova je finančni prispevek zveze različen. Skupine vezane na dom tako dobijo manj, kot pa skupine v lokalnem okolju, kot je naša. Drugače pa vsi delujemo po istih pravilih. Kako potekajo vaša srečanja? Tatjana: V skupini, kot rečeno, imamo določena pravila. Vse o čemer se pogovarjamo, ostane znotraj skupine. Pred vsakim začetkom srečanja se izbere tema pogovora, ki se prilagaja na letni čas ali aktualnost. Pri tem obe spodbujava člane, da sami povedo, o čem se želijo pogovarjati. Paziva le, da ne govorijo eden čez drugega. To je bil na začetku velik problem, vendar se je bilo potrebno navaditi. Čas za pogovor je enakomerno razporejen med vse enako, saj se s tem izognemo, da ne govori zgolj en ali dva, drugi pa poslušajo. Smisel je, da vsi govorijo. O čem pa se vaši člani najraje pogovarjajo? Marta: Mislim, da nimajo kakšne posebno priljubljene teme. Za praznike na primer kaj spečejo in prinesejo na srečanje ter se nato o tem pogovarjamo. V primeru, da kdo od občanov umre, se potem tema avtomatsko naveže na bolezen, smrt. Tudi o težjih temah kot je smrt, jim ni težko govoriti, saj vse ostane med nami. Na začetku sicer niso želeli govoriti o bolj »delikatnih« temah, vendar po tokih letih se že tako dobro med seboj poznamo, da ni nikomur težko povedati, če ga karkoli teži. Še toliko lažje, če se zaradi tega bolje počuti. Smo kot ena velika družina. Tatjana: Mislim, da ni bistvena tema pogovora temveč, pogovor sam po sebi. Midve jih spodbujava, da se razgovorijo, iNTERVJU saj marsikdo od njih v domačem okolju nima nobenega poslušalca. To pa je tisto kar potrebujejo. Kaj poleg pogovorov še počnete na srečanjih? Marta: Najmanj enkrat letno gremo na izlet. Bili smo že marsikje. V lanskem letu smo bili na Pavličevem sedlu in Jezerskem, dve leti nazaj smo šli na primer obiskat nekdanjega člana v dom počitka v Zagorje. Najeli smo kombi ter iz obiska naredi malo daljši izlet. Prav tako smo vsako leto obiskali Arboretum. Tatjana: Skupaj si gremo pogledati tudi kakšno prireditev. Zelo dobro sodelujemo s trzinsko skupino ter si med seboj izmenjujemo pozornost. Tako so nas letos povabili za pusta ter nam pripravi pogostitev. Imeli smo tudi maske, s čimer je bilo vzdušje še toliko bolj prijetno. Sedaj smo pa mi na vrsti. Ne glede na vso tehnologijo smo ljudje vseeno socialna bitja - rabimo družbo, pogovor, pozornost ipd. Starejši še toliko bolj, zato je takšen načini druženja verjetno zelo koristen. Tatjana: Zagotovo. Zato tudi vztrajajo. Eni so tukaj že od samega začetka, torej devet let. Opažava, da ne gre samo za socialni stik na srečanjih, temveč so se nekateri člani med seboj tako navezali, da se družijo tudi izven srečanj. Na ta način se ta socialna mreža širi. Zanje je to malo drugače, gredo ven, med ljudi. S tem se razbija dnevna rutina. Poleg tega si krepijo svojo lastno samopodobo. Na primer, ko gremo na kosilo, se predvsem ženski del članov lepo uredijo. To jim veliko pomeni. Marta: Ko sva ustanavljali skupino, je bilo na začetku zelo težko dobiti člane. Čeprav sva povedali, da ne gre za skupino politične ali verske narave, temveč izključno pogovorno, je bil odziv pri tistih, ki sva jih poznali, bolj medel. Starejši ljudje so namreč nezaupljivi. Ko pa so tisti, ki so se vendarle vključili svoje pozitivne izkušnje, povedali drugim, se je povpraševanje po takšnem načinu druženja povečalo. Rekli ste, da jim to veliko pomeni. Tatjana: Že drugo leto zapored se je ponovilo, da je od ene naše članice sestra, ki živi v Avstraliji, maja in junija obiskovala naša srečanja. To ji je veliko pomenilo, saj tam takšnih oblik druženja starejših nimajo. Sedaj se z njo dopisujemo in pravi, da je vsak torek v mislih z nami. Naš nekdanji najstarejši član Ilija, ki je sedaj v domu, je večkrat rekel, da živi za te naše torke. Skratka tudi na stara leta se da imeti aktivno življenje. Tatjana: Seveda. Aktivnosti za starejše je v današnjem času na voljo ogromno. Skoraj ni mogoče najti dejavnosti, v katero se ne bi bilo možno vključiti. Obstaja tudi univerza za tretje življenjsko obdobje, ki ponuja neverjetne stvari. Vedeti pa je potrebno, da mora prvi korak človek narediti sam. Za starejše, ki se zasedijo doma in se počutijo osamljene, je prav prvi korak najtežji. Od tu naprej je potem veliko lažje. Kaj bi lahko znotraj skupine še ponudili starejšim v naši občini? Tatjana: Želela bi si, da bi ustanovili kakšno folklorno skupino starejših ali pevski zbor v okviru skupine. Vendar je to v današnjem času žal vezano na denar. Marta: Mislim, da kaj dosti članom naše skupine ne moremo več ponuditi. Razen v primeru, da bi v občini nastala še kakšna nova skupina. To bi pomenilo, da bi nas bilo več in bi potem lahko ustanovili kakšno folklorno skupino starejših ali pevski zbor, tako kot je povedala Tatjana. Urban Ropotar lek član skupine Sandoz Moč znanja, toplina čustev in giobina vrednot nas ženejo že šest desetletij. Predani živijenju, sl^rbni do okoija in odgovorni do družbe soustvarjamo zdrav danes in jutri. Inovativnost in ustvarjalnost sta stalnici na naši poti. Zdravje in blaginja posameznika, družbe in planeta v celoti so vodilo za boljšo prihodnost. Zavedamo se, da lahko s svojim delovanjem prispevamo k uresničevanju vizije trajnostnega razvoja. Ker smo del širše zgodbe, ki jo delimo z vami. osnovni certifikat E2 TJ Orulinl piiiazno podjelje Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova 57,1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si DRUŠTVA POHODNIKI ŠD TOPOLE NA BEGUNJŠČICI (2060 m) Zbor pohodnikov je bil v nedeljo, 6. septembra 2009, ob 8. uri, pred gasilskim domom v Topolah. Nabralo se nas je 13 zagnanih in z gasilskim kombijem in osebnim avtom smo se zapeljali do prelaza Ljubelj, na parkirišče pod smučiščem Zelenica. Po preobuvanju in oblačenju smo se podali levo, proti planini Preval. Gozdna pot se počasi vzpenja po pobočju Begunjščice. Levo lahko velik del poti opazujemo asfaltno cesto iz Tržiča proti Avstriji, po kateri smo se pripeljali. Na bolj izpostavljenih delih so žična varovala in klini, na tleh pa lesena bruna, ki preprečujejo spodjedanje in plazenje poti. Pri prehodu skozi Bornova tunela smo si pomagali s svetilkami, saj je bilo ponekod kar precej vode. Po uri in pol hoje smo prišli iz gozda in se ustavili pred domom na planini Preval. Tam smo malo zmanjšali težo nahrbtnikov in jo preložili v želodčke. Da ne bi hodili po isti poti, smo se napotili mimo križev s smerniki, na pot, imenovano Kalvarija. To je dveurni strm pristop direktno na naš zastavljeni cilj - dvatisočak Begunjščica. V spodnjem delu je cikcakasta pot skozi gozd. Ta se proti vrhu razredči in na koncu so samo še skale in zelenje ter malo ruševja. Na koncu zadnjega ni več, so pa zato tam v izobilju iztrebki živih, večinoma belih beee ^ kosilnic. Prečimo še greben, s katerega vidimo plaz proti Zelenici, strmina in vrh 2060 m visoke, danes vetrovne Begunjščice, je pod našimi nogami. Med oblačenjem naprosimo prisotni par, da nam naredi skupinsko fotografijo. Zaradi pretiranega prepiha se odpravimo proti Roblekovem domu. Tam si privoščimo hrano in pijačo: nekaj iz domače zaloge, nekaj pa iz tistega, kar še ponuja ponudba doma. Po končanem boju z lakoto in žejo se odločimo, da se bomo vrnili po spodnji poti do planine Preval in nazaj na Ljubelj. Bila je sicer ideja, da bi šli čez Zelenico in naredili krog, pa smo se odločili, da bo tudi klobasa dobra. Okoli 19. ure zaključimo izlet, pregledamo, če imamo vsi vse ude, spakiramo nahrbtnike, čevlje in palice in se odpeljemo v domačo vas. Bil je lep nedeljski izlet, pa tudi časovno smo se dobro držali oznak. Utrujenost bomo celili čez teden, Miha pa bo celil svoj gleženj. Miran Grilc, ŠD Topole VESELE URICE V TOPOLAH Športno društvo Topole je tudi letos za vse športa željne otroke pripravilo športne urice. Otroci in mentorji so se tako dobivali vsak torek in četrtek v avgustu, na športni ploščadi v Topolah, kjer so se lahko seznanjali z različnimi športnimi dejavnostmi. Tako dečki kot deklice so se lahko med sabo pomerili v nogometu, košarki, odbojki, balinčkanju in balinanju ter spretnostni vožnji s kolesi. Posebno doživetje pa je bil tudi pohod na Mengeško kočo. Zadnji dan, v četrtek, 28. avgusta, pa so mentorji za otroke pripravili že tradicionalne Olimpijske igre pod plešo, s katerimi so športne urice tudi zaključili. Otroke so tako razvrstili v dve mešani skupini, ki sta se med seboj pomerili v različnih zabavnih igrah, med drugim tudi v štafetnem kotaljenju žogice med ovirami, metanju balinčkov v vedro, ciljanju kegljev, skakanju v vreči in podobno. Seveda pa so bili na koncu vsi otroci zmagovalci, zato so za nagrado dobili sladoled, s katerim so se z veseljem posladkali. Miran Grilc, ŠD Topole TRIM IZLET S KOLESI V soboto, 19. septembra, je Kolesarsko društvo Mengeš organiziralo izlet s kolesi. Ob 10. uri smo se zbrali pred našo oglasno desko. Veseli smo bili, da se je izleta udeležil tudi častni Mengšan, gospod Franc Zabret. Skupaj 15 članov se nas je v strnjeni koloni odpravilo na pot, ki nas je vodila od Mengša, preko Doba, Studenca, Lukovice, Rafolč do Zagorice, kjer nas je na kmečkem turizmu Pr' Soud čakalo okrepčilo. Kar prijalo nam je malo kramljati, saj je bilo sončno vreme več kot naročeno. Gospod Niko Urankar pa je poskrbel za čim bolj varne stranske poti - tako smo se izognili prometu in srečno prevozili 30-kilometrsko traso. Saša J., KD Mengeš DRUŠTVA POLETNA SEZONA LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ Poletje smo namenili individualnemu in delno skupnemu ustvarjanju. Galerija na prostem »Zajtrk ob Ljubljanici«, na Starem trgu v Ljubljani, je omogočila slikanje in razstavljanje kar tri poletne mesece: junija, julija in avgusta, celo enkrat v septembru. Letošnja udeležba Likovnega društva Mengeš je bila solidna, večkrat smo se odzvali povabilu organizatorja in predstavili svoja likovna dela in predvsem svoje društvo. V septembru smo z Javnim skladom RS, Območna izpostava Domžale, organizirali Medobčinsko srečanje likovnih skupin - Kolaž - Mengeš. Slikarji iz Domžal, Krašnje, Radomelj, Kamnika in Mengša smo se zbrali v Osnovni šoli Mengeš. Predavanje akademskega slikarja Janeza Zalaznika na temo Kako je umetnost izgubila nedolžnost je bilo zanimivo in predvsem poučno. Kolaž -lepljenka je vrsta tehnike v slikarstvu, v okviru novih eksperimentalnih likovnih poskusov (dadaizem, kubizem in nadrealizem), ki se v današnjem času razvijajo v različne nove smeri (fotomontaža, dekolaž, instalacije in ostale kreativne smeri). Predavanje je obsegalo tri glavne tematske sklope: kaj je kolaž, zakaj je kolaž najpomembnejša likovna inovacija zadnjega stoletja in nalepi me. V sklopu Mihaelovega sejma smo 26. septembra priredili galerijo na prostem - Sprehod ob Pšati. Tako smo se vključili v tradicionalno občinsko prireditev, ki se vzdržuje že vrsto let. Nekaj preteklih let smo se direktno vključili v prostor sejemskega dogajanja, vendar smo ugotovili, da je odziv članov društva slab in kvaliteta predstavitve ni primerna. S povabilom okoliškim društvom smo želeli privabiti čim več obiskovalcev, tako razstave kot Mihaelovega sejma. Žal je bil odziv v popolnosti ničen. Niti eno društvo se ni odzvalo in prav tako niti en posameznik iz ostalih društev. Nikoli si ne upamo povedati, da se večina likovnikov nerada vključuje v projekte, ki niso izključno umetniški. To je že v sami naravi umetnosti: za ustvarjanje potrebuje likovnik mir in koncentracijo, manj slučajnih obiskovalcev, ki jih umetnost ne zanima, in predvsem tistih, ki si za ogled eksponatov Tako izgleda predstavitev slikarjev in njihovih del. vzamejo čas in predvsem uživajo ob tem. Vsa likovna društva se borijo tudi za ohranjanje umetnosti in jim je komercializem tuj. Predvsem si želijo realno ocenitev svojega ustvarjanja. Zato za vsako razstavo plačajo strokovnega ocenjevalca, oziroma jih ocenjuje skupina kritikov iz akademskih vrst. Zato smo tokrat preizkusili ta način vključevanja v občinsko dogajanje. Devet razstavljalcev našega društva je na drevoredu ob Pšati razstavilo 58 likovnih del. Obisk je bil precejšen, z ozirom na to, da ta prireditev ni bila ne vnaprej ne sproti oglaševana. Z ozirom na uspešno in kvalitetno razstavo si želimo, da bi se tovrstne razstave tudi v bodoče »prijele« in bi na nek način prispevale delež k prireditvi v kraju. Del članov društva je na isti dan razstavljal v Grožnjanu, na razstavi Sladka Istra. V Mesing baru smo postavili tudi novo malo razstavo abstraktnih del Vlada Fejziča, v Trdinovem hramu pa svoja dela razstavlja Helena Testen. Tako smo uspešno dočakali jesen in novo sezono delovanja. Barbara Rabič, LD Mengeš 17. MIHAELOV SEJEM Konec septembra smo že sedemnajstič organizirali sejemsko prireditev. Kako velik projekt pri organizaciji je sejem, lahko potrdijo seveda le vpleteni v organizacijo. Kljub vsemu, pa kot organizatorji dobimo pohvale in tudi kritike. Posebno pa se veselimo novih stvarnih pobud za izboljšanje sejma. Letošnja tema sejmarjenja je bila glasba, oziroma kot si mnogi predstavljamo Mengeš v sloganu S pesmijo v srcu! In glasba je bila vodilo vse tri dni prireditev. Upamo, da je vsak obiskovalec lahko izbral po svojem okusu. Mnogo je bilo vprašanj v povezavi s povorko, kateri smo se tokrat odpovedali, predvsem iz razloga, ker je bila v maju ob 125-letnici Mengeške godbe že izvedena. Zato smo v tem terminu pripravili srečanje veteranskih godb in koncert Mengeške godbe. Upamo, po mnenju večine nam je uspelo s tem privabiti veliko število obiskovalcev. Člani Mihaelovega sejma smo zelo zadovoljni z obiskom na sejmišču, kot seveda pri nedeljski maši, ki jo je daroval mengeški župnik Janez Avsenik. Posebna zahvala pa gre seveda našim podpornikom, sponzorjem, ki so podprli organizacijo sejma, posebno pa seveda Občini Mengeš. Povabilo velja tudi za naslednje leto, z upanjem, da boste izkoristili tudi našo ponudbo za oglaševanje na stojnici še v večjem številu. Na koncu hvala vsakemu in vsem, ki ste prispevali s svojim sodelovanjem, pripravljenostjo za uspešnost sejma, ob tem pa ne smemo pozabiti vseh prebivalcev ob in na ulicah, kjer se je dogajal sejem. Hvala za vse! »Hvala« pa tudi tisti osebi, ki je pred dvema letoma v šotoru naredila razdejanje z gasilnim aparatom in nam povzročila za več kot 5.000 evrov stroškov, ki smo jih morali plačati oškodovancem. Očitno je tudi to del sejma in je tako dejanje dopustno v naši družbi. Plačamo ga pa tako ali tako v tem primeru društvo in društva, ki s svojim volonterskim delom hočemo promovirati naš kraj - naš Mengeš! V imenu IO KD Mihaelov sejem Jože Vahtar DRUŠTVA AIA - SE DOGAJA Pa je tukaj oktober in po počitniškem odklopu se je življenje spet pričelo odvijati po ustaljenih tirnicah. Kot vlak se po njih premikamo, enkrat hitro in z odločnimi žvižgi, drugič pa se sliši le enakomerno premikanje koles. Podajte se z nami na potovanje, na katerem se boste prepustili temu ritmu, ki vam bo enkrat pognal kri po žilah, drugič pa se boste prepustili miru in spokojnosti. 7. oktobra AIA pričenja z ustvarjalnimi delavnicami za otroke. Delavnice bodo potekale vsako sredo, od 17.00 do 18.30, v prostorih OŠ Mengeš. Otroci bodo spoznavali različne ustvarjalne tehnike, izdelki pa bodo krasili njihove police. Prijave na elektronski naslov: drustvo.aia@gmail.com ali neposredno na delavnicah. V septembru je AIA pričela s hip hop plesnimi vajami za otroke in mlade. Vaje potekajo, pod vodstvom Sanje Tomšič, v mali dvorani ŠD Partizan Mengeš, vsak torek, od 17.00 do 17.45, in vsak četrtek, od 18.00 do 18.45. Pridruži se tudi ti! Pi elektronski naslov: drustvo.aia@gmail. com ali neposredno na vajah. AIA vabi najstnike na glasbeno prireditev Žur na ful na noč čarovnic, ki bo 31. oktobra, od 19.00 do 1.00, v ŠD Partizan Mengeš. Na prireditvi brez alkohola se bodo predstavili DJ Alayos in DJ K(ej)e(M), bend Nubira in bend blind4destiny, ki prihaja k nam iz sončnega Prekmurja. Ti pa se boš poveselil ob hitrih ritmih, pri tem pa ne pozabi na čarovniško opravo. Ujemimo lepe trenutke! Blanka Tomšič m L. Počitek s Škrlatico v ozadju GORNIŠKO DRUŽENJE NA POTI IN VRHU ŠKRLATICE Vsako leto 1. avgusta se gorniki, še posebej »sotrudniki« ponovne postavitve križa, zberejo na spominski slovesnosti, ki jo s prečudovitimi besedami in molitvami blagoslavlja »duhovni mož«, triglavski župnik France Urbanija, ki je poznan tudi kot »Boglonej k'smo pr'jatli«. V čudovitem vremenu -značilnosti letošnjega poletja v visokogorju smo uživali v naporih in svežini sapic ter hladu presenetljivo veliko snega, na mestih, kjer ga najbolj izkušeni gorniki skoraj ne pomnijo. Iz mengeške občine smo bili tokrat (samo) trije. Še to: triglavski župnik ostaja France Urbanija, le župnijo v Dovjem in del triglavskih duhovnih dejanj prevzema naš znanec, župnik v Mengšu, Franci Juvan. Na druženje 1. avgusta 2010! Tomaž Štebe Nagovor Urbanije in šopek I i fi m. dne 19. 10., 2. 11., 16. 11. 2009 ob 19.00 uri pričnemo BREZPLAČNI tečaj CPP VABLJENI!!!!! ml,; 01 ! 789 io SS rax: □l;729 ID a? ism;