LISTEK Vicik» Lovrenči^: Ob §*e$ el Vedel sem se precej prosto in flled vožnjo ma- hel z robcem domačira v slovo; bilo mi je trdo pri srcn, saj nisem vedel, se-li še kedaj vrnem ali ne. A glej! Cesar ni opazil moj spremljevalec, opazilo je bistrejše oko u.iegovega tovariša. V"del je v mojem ravnanju novo nevarnost za domovino. MNiks nier ansišaunen, glajhes reht lir ole!" (Nič več ven gle- »dati, enaka pravica za vso.) To ti je dušca, sem si ;prav na tib.em mislil, to so pravc strune, na takšne ^e ti bo bronkalo. Govorila sva s svojim oročnikom ¦redno slovenski — in to je bil zopet delikt, gotovo -rreden smrtne kazni. To je baje občutil tudi že moj spremljevalec, ker sta ga onadva gorečneža v Mari- ^bora zatožila, da z raenoj drži. Po zatrdilu njegme- ¦ga predstojni-ka je iz Gradca prinesel precej moiro, od kulturonosnih nemških rok obdelano ko:^o domov. Marburg ^ausštajgen"! Teh besed sem se ne- kam ^ndno presirnšil. Slutil sem, da ne bo n¦¦* kni Hcbrega. In nisom se motil. Komaj stopimo zločinci iz vagona, že nas merijo s čudnimi poglodi, zaslišijo se različne klehrine. Spravili so me v Cakalnioo sa - mega, kam so odvedli ostala ,,z]očinca", pa ne vem. C8kal sem dve uri, uri polni »duSnega trpljenja. Pri- žla mi je celo pregreSna misel, dn se morda Kristn- ¦¦»u ni hujfie godilo. ko so ga sovražni judje za vso ?«)jegovo Ijubeznipolno delovanje zaniCevali in zasra- movali, a sem jo takoj odpodil: kaj si, ubogi grešnik, v primeri z Zveličarjem ? Dozclevalo-se mi je, da se zdaj udirajo tla pod menoj in zopet, da se zgrinja tu nad menoj strop, da me pokoplje, kar bi mi bilo v resnici ljubše, kot gledati to podivjano druhal in poslušati izbruhe živalsko-nemške olike. Slučajno je ležala na mizi slavna ,,Marburgerica", najzagrizenejša pospeševalka zapiranja katol. klerusa, ki pa še zdaj uživa protekcijo jugoslovanske V.lade. Kljub mržnji do tega lista ga vzamem v roke, ga Jiekoliko pogledam, a že priskoči kot grabežljivi volk nek policist in mi jo izd^re iz rok, 8eš, za takšnega hudodelca niso časniki. Pride mlad, komaj pečen lajtft^flCek, pogleda po stranf skozi steklena vrata, zaviha sv^i krivi nos ifi — hajd nazaj! V nekoliko minutah je bifa pred vrnti cela jata divjih. obrazov. Oči so se jira isk-rile, škripali so z zobmi, mahali z rokami in pretili. ^Glejte, prokletega izdajalca, obesite ga, na kandelaber ž njim!" Zmernejši so dejali: ,,V Dravo ž njim, taitopa naj pogine!" (Seveda vse v blaženi nemščini.) Da' bo Jconec mojemu trpljenju, bil sem trdno-prepričan iti se na to tudi pripravljal. Tam jjri vratih scde na nizki stolček možicelj s slamnikom na glavi in s palico v roki ter mi zagrozi: ^Cakaj, li danes mi pa ne uideš!" Groza me je spreletavala, a mlsel na trpečega Zveličarja me je zopet okrepčala in potrdila. Ne mogel bi imeti do koga toliko sovraštva, da bi mu ž©Iel slični položaj. Vlak pridrdra. Treba je vgtopiti. Zdaj, zdaj — Božji Zveličar, odpusti mi . . .! V tvojo roke izročira svo.io dušo . . . S kratko, iz srca prihajajofio molit vijo zapustim sramotni oder, vsa druhal se razgrn« krog mene in sam ne vem, kdaj in kako sem prišel v. vagon. A podivjana tolpa za menoj in komaj, ko maj sem ušel z življenjem. .Vrata se zapro. Vsled ve-i like zmedenosti nisem opazil nifiesar, sedel sem kan na prvi prostor. Kmalu se zavem; lesketala so se bo< dala, slišal sem vriš^ in kletev, bil sem v sredi 8 ali 9 orožnikov in menda 16 političniii zlofiincev. Ni šo miru. Vrata se silno odpro, s palico v roki pridrvi o* menjeni možicelj v vagon, hoteč se voziti zraven mene. Orožniki ga izženejo (mesto da ga zvežejo in izročijo pravici). Zdaj se navali druhal od obeb. strani na vagon in zopet je bilo kričanja in preklinjevania« da me je bilo kar strah' in groza. .Vendar enkrat! Zažvižga in Odriiienio v šmerf protl GraaOJi- Nekoliko se oddahnein in — sram ma je povedati — uderejo se mi solze, ki jih nisem mo •* gel udušiti blizu do Gradca. Pomagalo je. Srce se ja pomirilo, zahvalil sem Boga, da sem za enkrat srefr* no ušel smrti. Toda nov strah! Kaj me čaka v Gradcu? G(H tovo m že obveščeni o našem prihodu. Ali se jim bo« dem itidi tam izmuznil? Bodi, kakor hoče, ni mi bila več velikd za življenje med tako posurovolim ljudst-« vom, ki je žastrupljeno «xl svojih lastnih izkoriščeval-« cev in goljOf<rv. — Kakšen prlzor se mi ponudi ^ Na peroiitr je rrvelo vse polno raznojakega ljudstva, ki je že krišalo: Vindišarski izdajaloi! Dol: i njftbi! Pripravl,i>»ili jo bilo nekaj vojakov, reklct se je, rtam v obrambo, v resnici pa zato, da srao bilr izroieni na railost In nendlost zdivjano graške gospo« de. Resiiici n.i ljubo rooram povedati, da ni bilo vi -. deti tar» le navadnih df (avcev, temveč bila je mestag. fakinaža in sodrga v cilindrih in ženskih klobukih. Odvedli so najprej vse druge iz vagona. in nanadnje mene samega, da bi druhal imela ve6 pnložnosli me ubiti. Ko me popelje orožnik iz vagona. — grozno rjovenje, vse se gnete okoli prokletega .,vereterja" in — lop, že sem imel eno po buči, hvala Bogu, da je precej trda! Potipal sem se, je-li še cel», nekoliko sklonil, klobuk na čelo, urnih kra^ skozi to kričečo množico, tako da sera hitro izgubil orožnika, on pa mene. Pri izhodu nekoliko postojim, a že spet — rsk. čutil sem pali^-o in kri mi je pordefiila obraz, prsti so bili krvavi. Hajd na pripravljeni voz, orožnik me dohiti, sede zraven mene in hil, in šlo je t galo^. '¦'-;"«*•»' Se so se prikazale palice in dežniki nad mojo gla\-o, a na eni strani jaz z roko. na drugi orožnik s puško odvraoava kot vešfia sabljača drzne napade. Za menoj še silni krik, a kaj meni za to, bil sem seveda kljub krvavi glavi vesel, da sem jo odkuril. Xajhujše je bilo prestano. Tisto noč smo ležali na golih tleh. Drugi dan ob osmih k raportu. na ,.štelengo", ,,tauglich" spoznan, marš v luknjo! — ,.O, pozdravljen!" zakliftem. ko zazrpm pred seboj marsikateri znan obraz. Tn šlo .je izpraševanje semintie, tako da mi je nedostajalo sape. da bi vsera 22 internirancem obrazložil svojo hudobi.jo. Cez tri terlne tne peljejo pred avditorja. dobrega Duna.j6ana, ki je prav dobro vedel, da me je v zapor spravilo le neizmerno sovraštvo obmejnega nemSkiitarstva. Pripoverioval mi je, da je bil sam- večkrat v iužnošta.jerskili kmjih in je hvalil marljivost, poštenost in dobrotlji vost slovenskega ljudstva. In voditelji in vzgojitelji tega od poštenega Nemca hvaljenega slovenskega ljudstva so bili slovenski duhovniki. Zato me je razfcaCila in do teb vrstio privedla razprava nekega — i6a v nekem histeričnem jugoslovanskem časniku, Be§, da smo duhovniki zakrfvili vojsko in da smo lepo donia sedeli in se mastili. Trpeli smo razven natih slovenskih vojakov na fronti in nRfiih kršfianskih gospodarjev v zaledjn najve^ rni slovenski duhovaiki ¦a «hiši in m tetesu. ker stno eneg* duha. e«« krri. do6im so se razni —iči, bodisi —tiči ali —vifii ali — čiči, s svojimi vkrivljenimi nogami skrivali v svojih kotih, odkotler seda.j prihajajo na svetlo in prodajaio svojo nadmodrost svojim brezmiselnim backom. Toda saj venio: Lažje dopoveS štirinožnemu dolgoušcn, kje je desno. kje levo, kot nadpametnenui dvonožnemu širokonstne/u. kaj je resnica. kaj laž! Basta! H koncu! Zivljenje po zaporih je bilo že vefikrat opisano. torej nočeni tega ponavljati. Kratko — )>ili smo bolj lačni kot siti, ležali smo na prepereli slami. ki je bila nazadnje že sam drob. bili smo polni uši — zakaj vse to? Obfožnica se je giasila: ,,Vi ste se pregrešili zoper paragraf 58. ker ste rekii. da so šli Avstrijci s hudičem v boj. Srbi pa z Bopom." Tega sieer nisem nikdar relcel. pafi pa vem. da sva se z nekim dija kora. ki se žal še zdaj nahaja v ruskem vjetništvu , pogovarjala o tem. da se je z napoved.jo vojske zgodila Srbom silna krivica, da so pafi vojsko Nemci hoteli imeti. Ta domneva se je skazala kot resnična. A ker pa ni bilo prič in riisem ja-vno kaj takega izre keJ. ni bilo povoda me kaznovati. Ker to ni držalo , so si raoji neraški prijatelji doma izmislili pa drugo: Predno so me zaprli, sem iz prižnice govoril o volitvi novega papeža. pri tem omenil tndi sovražnike kaloliške cerkve in njenega poglavar.in ter izrekel be sede: .,Pu§ice, ki jih mefiejo na katoliško cerkev, bodo padale na n.jp nazaj." Dovolj je bilo. O puškah jp govoril, o sovražnih puškah. le denuncirajnrio! Pa vkanili so se, ker so ljudje. ki poslušajo božjo besedo in si jo tudi zapomnijo. dokazali lažnjivost njihovo in obrekovanje tistih. ki so besede obrnili in jih tako zavite toplo nesli brezvernežem. ki so zunaj na vrtu sedeli in si prizadevali. da bi me vjeli v kaki besodici. In fakft 15ndi Se zda.i ščiti naSa država in .jim priznava razne ugodnosti, mesto da vzame bič in iih izžene iz svoje hiSe t,ie, karaior jih vlffie njih srce. Trpeli in krvaveli smo radi svoi« narodnosti , pl»Wlo zato pa samo za«i*»Tatti«» \m ol$i-»keva«i«? Kralj Mat.jaž je vstal — a pravico imajo zaprto v svojih predalih razni politični barantafii in sebižni koritarji! Sestra nRdečeg« križa". (ResnMhii dopodek. priobčil Hr. Heopold Kenard.) Povem dogodek, kakor se. jih je podobnih med vojsko prigodilo mnogo. Poveui samo v glavnih obrisih in v velikih potezah, kakov mi je ravno ostalo v spominu, ker se v onih časih nisem 6isto nič brigal, da bi ga ohranil v posameznostih. Dogodki so se takrat vrteli okrog mene tako naglo in v tako čudnili oblikah, življenje ]e bilo tako razburljivo. da sem sarao gledal,- kako l)i se srečno skozi to valovje prerinil do brega in nisem mogel misliti, kako bi se dalo pozneje slovstveno viporabiti. Sedaj pa tudi ne maram pretvarjati starih resničnih dogodkov s poznejgimi dodatki lastne domišljije. Ra.je povem nekoliko manje zaokroženo in slovstvono slabe.ie izdelano, zato pa vzelo naravnost iz spomina. Ko sem prvif. zadel nanjo, se je nahajala v vojaški bolnišnici v Prvačini. Zanimala me ,je malo in osebno nisem prišel z njo skoraj v nobeno dotiko — torej (luli ne vem o njeni j^reteklosti ničesar. Znano mi ,je samo lo, da se je imenovala ekscelenca grofioa Degenfeld. Bila je menda že pred vojsko vodilna oseba v ženskem odboni avsfri-jske.sra Rdeftega križa ^ Samoobsebi sp razume, da jo talcoj z izbruhom vojne se popolnoma posvelila delovanju Rdeftega križa po raznih bolniSnicah. Kakor že rečeno, sem zadel nanjo prvič v Prvafiini, kjer je v vojaški boIniSnioi razvijala svoje delovanje. Gospodje zdravniki v dotični bolnišnici so liili pa menda nekoliko (v'iidni Ijmlje in priSli so, nevem kako. do prepričnnja. da je v Prvafiini grolifti nega ljubezenskega delovanja že dovolj. PoSljejo to rci pošto gospodbm od bolnišnioe v AjdovSftini s po n«dbo, naj iim odvzameio grofico. Rekli so. t\a. aka ]• Tzetnejo, dajo zaoio tr\ praSide.