FOR Freedom AND Justice NO. 83 Ameriška ——Ji 1 Tl I t ll 'J— AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' Tuesday, November 4, 1986 SLU**— MORNING NEWSPAPer* VOL. LXXXVIII --------Doma in po svetu--------------------------- - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - David Jacobsen izpuščen po 17 mesecih kot vprašanjih. Kampanjski izdatki kandidatov, talec v Libanonu — Ostali talci živijo v predvsem za oglaševanje po televiziji, so peklu — Vloga ZDA pri izpustitvi ni znana letos tudi rekordni. WIESBADEN, ZRN — Preteklo nedeljo je libanonska muslimanska organizacija •Jihad Island izpustila 55 let starega Davida Jacobsena, Američana, ki je bil v njenih rokah 17 mesecev. Do njegove izpustitve je prišlo preko posredovanja predstavnika angleške anglikanske Cerkve Terryja Waitea. 0 svoji vlogi ni hotel Waite dosti povedati, namignil pa je, da obstajajo možnosti glede izpustitve ostalih 6 ameriških in 13 drugih tujcev, ki so menda v rokah raznih musli-ntanskih skupin. Predstavniki Reaganove administracije nočejo podrobneje komenti-rati o morebitni ameriški vlogi v tajnih poga-janjih, ki so vodila do Jacobsenove izpustitve, uradno pa ZDA vztrajajo pri stališču, tla ne bodo popustili pod pritiskom teroristov in se ne bodo z njimi uradno pogajali ali jih priznali. Predstavniki State Departmenta !n Bele hiše pa dodajajo, da so pripravljeni |tneti stike s tistimi, ki lahko pomagajo pri Izpustitvi talcev. V krajši včerajšnji tiskovni konferenci se je Jacobsen zahvalil ameriški vladi za vsa Prizadevanja glede njegove izpustitve. Rekel Je tudi, da živijo ostali talci v pravem peklu ln tla je treba storiti vse, da bi bili tudi oni izpuščeni. Avgusta in oktobra letos je bilo mogoče Jacobsena videti, ko je na videotraku Prebiral izjave, v katerih je kritiziral ameri-sko vlado, češ da se ni dovolj zanimala in potegovala za izpustitev talcev. Včeraj Jacob-Sen ni hotel povedati, ali je bil pod pritiskom Ugrabiteljev, ko je tako govoril o ZDA. travniški pregled je ugotovil, da je Jacobin v zelo dobrem fizičnem stanju. Demokrati upajo na velik uspeh na anašnjih volitvah — Ali bodo republikanci ■zgubili večino v zveznem senatu? Washington, d.c. — Danes so po DA splošne volitve. Izvoljenih bo vseh po-s ancev spodnjega kongresnega doma in 34 jeznih senatorjev. V mnogih državah so udi guvernerske volitve. Poleg vseh teh °do volivci glasovali za državne, okrajne in 0 . Ine kandidate. Politični analitiki se zani-tjtajo predvsem za zvezni senat, ker menijo, a 'majo demokrati veliko možnost zmage. renutno imajo republikanci 53 sedežev v se-atu, demokrati pa 47. Splošno mnenje je, ^a bodo demokrati danes dosegli pičlo veči-> vendar na to ni mogoče računati. Pred-,n'k Reagan se je močno zavzemal za re-“ likanske kandidate in obiskal številne ezne države, da bi jim pomagal. V svojih ri0v°rih je poudarjal, da bi bili njegovi zad-J' dve leti kot predsednik zelo oteženi, če bi 0ral kljubovati liberalni demokratski veči- ni v senatu. bori ^>Voma nL soglašajo vsi analitiki, da v 0 demokrati obdržali svojo veliko večino da ^edslavn‘škem domu. Splošno mnenje je, sed ° ta c*em°kratska večina za najmanj 10 ka CZeV ve^ia- Največjo možnost za republi-gu;- na letošnjih volitvah vidijo analitiki v Ver*rn®rskih mestih. V večini držav so gu-boderJ‘ sedaj demokrati, po volitvah pa cj ° J50 vsej verjetnosti v večini republikan- S]COr^ot kaže, bo udeležba volivcev danes liVn 0 rekordno nizka. Mnogi opazovalci vo-ta|(0 arTlPanje menijo, da dolgo niso videli s° • ,negativnih kampanjskih dejavnosti kot ^krne-08’ ^ar,d>dati so osebno napadali Danes začetek tretje konference o izpolnjevanju določil Helsinških sporazumov na področju človečanskih pravic DUNAJ, Avstrija — Danes se bo začela v tem mestu tretja konferenca o izpolnjevanju tistih členov Helsinških sporazumov iz leta 1975, ki govorijo o temeljnih človečanskih pravicah. Helsinške sporazume so podpisale 35 držav, med njimi vse evropske komunistične države z izjemo Albanije, ter ZDA, Kanada in vse zahodnoevropske države. Na današnji otvoritveni seji bodo navzoči zunanji ministri vseh 35 držav. Ameriška delegacija je izjavila, da bo pritiskala predvsem na Sovjetsko zvezo, ker ZSSR krši svoje obveznosti, določene in priznane od njene same v Helsinških sporazumih. Države, ki se udeležujejo konference, nočejo imeti nobenega opravka oz. stika z avstrijskim predsednikom Kurtom Waldhei-mom, ki ne bo smel igrati nobene vloge na konferenci. Waldheim je na podlagi novih trditev zopet osumljen, da je bil osebno sodeloval pri nacističnih vojnih zločinih zoper civilno prebivalstvo v okupirani Jugoslaviji med drugo svetovno vojno. Nekateri zunanji ministri so menda celo dali Avstrijcem vedeti, da bodo zapustili dvorano, če se bo Waldheim pojavil. — Kratke vesti — Washington, D.C. — Vrhovno sodišče je odločilo, da posamezne zvezne države ne smejo ustaviti financiranja organizacij, ki dajejo nasvete glede splava. Če bi to bilo možno, je menilo sodišče, bi pomenilo omejitev od ustave priznane pravice do svobode govora. Gre za prvo odločitev novega Rehn-quistovega sodišča glede zakonitosti splava. Zadovoljni so tisti, ki zagovarjajo pravico do izbire glede splava. Moskva, ZSSR — Mihail S. Gorbačov je rekel včeraj, da je za ponovno srečanje s predsednikom Reaganom, vendar le pod pogojem, da bo res vodilo do vidnega napredka in bo upošteval napredek, dosežen na srečanju v Reykjaviku. Maputo, Moz. — Včeraj je vladajoča Frelimo stranka izbrala 46-letnega Joaquima A. Chissana za novega predsednika Mozambika. Chissano, ki je zunanji minister vse od mozambiške neodvisnosti od Portugalske 1. 1975, je v svojem prvem govoru branil ideologijo marksizma-Ieninizma in rekel, da bo pospeševal vojno zoper desničarske gverilce, ki so v deželi zelo močni. Saipan, Sev. Marianas — Včeraj je postalo otočje Severne Marianas pogojni del ZDA s pravnim statusom »commonweal-tha«. Otočje sestavlja 13 otokov na zahodnem Pacifiku, od katerih je le 6 obljudenih. Vseh skupaj gre za 18.200 novih državljanov ZDA. Tudi otok Puerto Rico ima status »commonwealtha«. Teheran, Iran — Iranska tiskovna agencija poroča, da je treščilo v goro blizu mesta Zahedana nedaleč od afganistanske meje iransko transportno letalo C-130 ameriške izdelave, na katerem so bili 103 vojaki in člani posadke. Vsi so bili v nesreči ubiti. Iran trdi, da je do nesreče prišlo zaradi okvare višinomere na letalu. Pilot namreč ni vedel, da leti prenizko. Kontrolorji so pilota sicer obvestili o prenizkem letenju, le-ta pa ni iz nepoznanega vzroka primerno reagiral. Iz Clevelanda in okolice Volitve danes— Danes so tudi v Ohiu splošne volitve. Volili bomo guvernerja, zveznega senatorja, kongresnike, okrajne funkcionarje in državne zakonodajalce ter več sodnikov. Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer. Pojdite volit in s tem izpolnite svojo državljansko dolžnost! Martinovanje— To soboto prirejajo Belokranjci svoje martinovanje. Za vstopnice, pokličite 481-3308 ali 289-0843. Kres sprejema nove člane— Odbor »Kresa« vabi mladino slovenskega rodu, ki ima veselje do slovenske folklore, da pristopi k tej slovenski skupini. Kdor že obiskuje višjo šolo (high school) je dobrodošel. Sprejem novih članov in članic bo v nedeljo, 9. novembra, ob 6.30 zv. v dvorani pri Sv. Vidu. Za informacijo, kličite Dano Štefančič na tel. 481-2902. Štajerci in Prekmurci vabijo— Štajerci in Prekmurci vljudno vabijo na martinovanje, ki bo v soboto, 15. novembra, v avditoriju pri Sv. Vidu na Glass Ave. Pričetek ob 7h zvečer. Vstopnice se dobijo pri vseh odbornikih in odbornicah, ali pa lahko pokličete tel. 261-5277 ali 432-2572. Igrali bodo Veseli Slovenci. Novi grobovi Frank J. Zobec Dne 31. oktobra je na svojem domu na E. 66 St. umrl 80 let stari Frank J. Zobec, mož Frances, roj. Lousin, brat An-thonyja, Frances Tekaucic, Johna, Florence Laznik in Josephine Leblang (pok.), zaposlen pri L&M Tobacco Co. več kot 23 let, do svoje upokojitve pred 15 leti, član Katoliških borštnarjev. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. danes, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. John J. Novak Dne 30. oktobra je v Boca Ratonu, Fla., kjer je živel zadnjih 10 in pol leta, prej pa v Clevelandu, umrl 75 let stari John J. Novak, vdovec po Ruth, brat Anthonyja, Josepha, Margaret Kraynak ter že pok. Valentina in Julie, veteran druge svetovne vojne. Pogreb je bil včeraj v Boca Ratonu. Josef Petsche Umrl je 78 let stari Josef Petsche, vdovec po Josephine, brat Mary Meditz, Antonije Ruppe ter že pok. Henryja, Fanny Herbst in Therese Kump, svak, stric in prastric. Pogreb je bil iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. 30. oktobra s sv. mašo v cerkvi sv. Frančiška. Vsesvetske molitve— Vsesvetske molitve za pokojne ob spominski kapeli na Slovenski pristavi bodo v nedeljo, 9. nov., ob treh pop. Po molitvah bodo v zakurjeni Hinkovi dvorani na voljo krvavice z zeljem. Korotan pričenja z vajami— Pevski zbor Korotan vabi vse člane na prvo vajo za prihodnji koncert. Vaja bo to soboto, 8. novembra, ob 7h zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prisrčno so vabljeni tudi novi člani! Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto ob običajnem času v društveni sobi avditorija. Pridite! Napako popravimo— Za beatifikacijo škofa Slomška je darovala ga. Verona Horvat $8, ne pa $1, kot je bilo pomotoma objavljeno. Na obisku— Dr. Matjaž Klemenčič, ki predava ameriško in polpreteklo slovensko zgodovino na univerzi v Mariboru, je v Clevelandu na obisku. Sodeloval bo na znanstvenem posvetovanju na letni konvenciji Ameriške zveze za pospeševanje slovanskih študij, ki bo v New Orleansu. Med drugimi sodelavci bodo tudi dr. Jože Velikonja, ugledna argentinska rojakinja dr. Katica Cukjati, in urednik AD. Spominski darovi Mohorjevi— Za revne študente v Mohorjevih domovih so darovali: $25 Ivan in Ani Hočevar, v spomin na pok. škofa dr. G. Rožmana; v spomin na pok. Maksa Jerina $20 Frank T. Mlinar, $10 pa William in Kati Dreu; Frank T. Urankar je daroval $20 v spomin pok. Marije Stropnik; John M. Petrič pa je daroval $10 v spomin pok. Johna Sušnika. V Mohorjevem in svojem imenu se za darove prisrčno zahvaljuje J. Prosen. Lepa podpora— Č.g. Jože Cvelbar, Pittsburgh, Pa., je daroval $50 v naš tiskovni sklad. Za podporo in za izčrpno poročilo o med vojni in po njej pobitih slovenskih duhovnikih in bogoslovcih se mu iskreno zahvalimo. Spominski dar— Angela Gospodarič, San Francisco, Kalif, je darovala $30 Ameriški Domovini v spomin dr. Stanka Vrčona iz San Francisca ob 10. obletnici njegove smrti. Hvala lepa! VREME Deloma sončno danes z naj-višjo temperaturo okoli 45° F. Oblačno jutri z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 44° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 48° F. AMERIŠKA DOMOVINA PODPRIMO »RADIOTHON«! 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $15 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 83 Tuesday, November 4, 1986 »SLOVENIJA — Moja dežela» Pod tem geslom je danes v Sloveniji v teku močno slovensko narodno gibanje. Dosti ljudi, predvsem mladih, nosi pripeto okroglo značko s tem besedilom, pod katerim je zelen lipov list kot narodni znak Slovencev. Papirnate nalepke in druge značke različnih oblik in velikosti, vse z istim geslom, se pojavljajo na avtomobilih, v lokalih, trgovinah, avtobusih in drugod. Na vsak korak pade človeku v Sloveniji, v tej ali oni obliki, v oči to slovensko geslo. Vsega tega v Sloveniji še pred dobrim letom sploh ni bilo. Začelo seje sredi leta 1985 s sledečim turističnim oglasom, ki so ga objavili časopisi v Sloveniji: Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! , Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničita in še uničuje nuj lepše primerke naše tradicije. Zmožni smo naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, kisi jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, o-hranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Slovenija Moja dežela Če si površno ogledamo ta oglas, izgleda na prvi pogled res kakor običajna reklama za pospeševanje turizma. Če pa človek pazljivo prebere besedilo, spozna, da je v njem več, kakor zgolj oglas za turizem. Predvsem so v besedilu trije stavki, napisani z živim občutkom slovenske narodne zavesti in namenjeni slovenskim ljudem. Prvi je stavek: »Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije.« Drugi pa: »Bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti.« Tretji je končni stavek oglasa: »Slovenija, moja dežela«, ki je izraz slovenskega čutenja, ne pa izraz, ki se uporablja za turistično propagando. Ti stavki nimajo s turizmom nič opraviti. Pisal jih je slovenski človek za Slovence, in to z živim občutkom pripadnosti k svojemu narodu, ki jo instinktivno nosi v svojem srcu vsak CLEVELAND, 0. - Pravijo, da človek prav ceni določene dobrine, bodisi telesne ali duhovne, šele tedaj, ko jih izgubi. Tako se je meni zgodilo pred letom, ko smo nenadno izgubili slovensko nedeljsko radijsko oddajo na postaji WCSB FM 89.3, Clevelandske državne univerze. Nedelja ni bila več tako vesela, praznična. Manjkala je opoldanska oddaja »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije«! Po napornem prizadevanju se je dr. Milanu Pavlovčiču posrečilo prestaviti eno od tedenskih oddaj nazaj na nedeljo, na deveto dopoldansko uro. Seveda poslušam tudi ob sredah ob šestih zvečer, če le morem, posebno ljube pa so mi nedeljske oddaje z lepim zvonjenjem, branjem mašnih beril in evangelija ter ob vsakem cerkvenem prazniku s petjem nabožnih pesmi. Ta teden nabirajo študentje Clevelandske državne univerze prispevke (pledges) za tehnično izboljšanje te postaje. Podprimo njihovo akcijo, darujmo v ta namen, da bomo lahko še dolgo poslušali »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije«! Kličimo omenjeno radijsko postajo na tel. številki 781-7105 ali 781-7107 in obljubimo svoj prispevek, nato pa pošljimo ček na naslov: WCSB-SSU Development WCSB Radiothon Cleveland State University Rhodes Tower — Room 956 Cleveland, OH 441 1 5 Požrtvovalnemu dr. Milanu Pavlovčiču, voditelju te oddaje, pa iskrena hvala za ves trud! Poslušalka Iskrena zahvala za sodelovanje Ljubljanski pomožni škof Jože Kvas blagoslovi mali zvon cerkve sv. Ane na Dobravicah v Beli krajini. CLEVELAND, O. - Iskreno se zahvaljujemo darovalcem, ki so prispevali pomoč za popravilo cerkve sv. Ane na Dobravicah v Beli krajini. Tudi cerkveni svet na Dobravicah se naj lepše zahvaljuje dobrotnikom v Ameriki za njih pomoč. V nedeljo, 27. julija, se je zbralo veliko ljudi pri cerkvi sv. Ane. Opravila se je slovesna sv. maša. Navzoč je bil slovenski človek. Pri teh stavkih ima človek občutek, kakor da bi nekdo udaril na skrito struno, katere zvok se kakor odmev pojavi v srcu vsakega Slovenca. Zato to ni turistični oglas, marveč je v njem skrit izraz slovenske narodne zavesti in obenem poziv, da se Slovenci vrnejo k svojim narodnim vrednotam in slovenski tradiciji. Ljudje v domovini so oglas tudi tako sprejeli in tako razumeli. V najkrajšem času se je v Sloveniji začelo razvijati narodno gibanje pod geslom oglasa »Slovenija, moja dežela!« Pri Slovencih je tedaj prišlo na površje vse tisto, kar ljudje v domovini že dolgo časa čutijo in kar jih tišči k tlom, to je pritisk in potujčevanje iz juga države, ki prihaja v raznih oblikah in na različnih področjih vedno bolj do izraza. Slovenski človek doma čuti nevarnost za obstoj svojega naroda. Če tega splošnega občutka nevarnosti med narodom ne bi bilo, je popolnoma nemogoče, da bi se iz preprostega oglasa za turistično propagando na podlagi dveh ali treh stavkov razvilo tako množično narodno slovensko gibanje z geslom in značkami po vseh kotičkih Slovenije. Človek se seveda vpraša, zakaj je bilo treba izpoved slovenstva skriti pod videz turističnega oglasa. Vzroki so bili gotovo v tem, da je v domovini na oblasti režim, katerega vrhovna plast priznava le marksizem in njegove dogme in ki je še do nedavna slovenska čustva označevala kot izraz »gnilega nacionalizma«. Poleg tega bi bil odkrit poziv k slovenstvu tudi zelo nerodna zadeva in težko opravičljiv (Dalje na str 4) tudi pomožni škof ljubljanske nadškofije, prevzv. g. Jože Kvas. Na ta dan so med drugim blagoslovili še mali zvon (slika zgoraj). Cerkev sama je zelo lepo obnovljena in okrašena, tako da je po 43 letih obnova te cerkvice končana. Imena nekaterih darovalcev v tej širokogrudni akciji so bila že objavljena v Ameriški Domovini. Od zadnjega poročila pa so darovali še sledeči: Po $100 — ga. F.M., Euclid, Ohio in N.N. $40 — g. in ga. Martin Simčič $25 — g. in ga. Matt Golobič po $20 — g. in ga. Martin Žugel, Jožefa Štepec po $10 — ga. Ann Požar, g-in ga. John Turk, Frances Kosem, g. in ga. Rudy Miletič po $5 — Mary O. Zales, Mary Rozman po en dolar so pa darovali. Anna Kočevar, Johana Golež, Mary Missersmit, Katerine Lopatič, Anna Hess, Chris Miletič, Erik Miletič, Jaka Simonič, Tony Kastelic, J°hn Zales, John Težak Skupno je bilo nabranega $486.00. Ta vsota je bila izročen predsedniku cerkvenega sveta g. Jožetu Matkoviču, Gornje Dobravice 7, Slovenija. Še enkrat: Vsem iskrena hvala! William Dreu Zahvala Slomškovega krožka CLEVELAND, O. - Slomškov krožek v Clevelandu se lep0 zahvaljuje vsem, ki so prišli na kosilo k Sv. Vidu v nedeljo. 26. oktobra. Čeprav je bilo na to nedeljo kar pet različni prireditev, smo mi postreg > več kot 700 ljudem. Posebna zahvala ge. Ivanki Pretnar in vsem njenim močnicam v kuhinji, vsem, so pomagali v dvorani, za baro, pri srečelovu, pri Pr0 a_ ji peciva, in vsem, ki so P0ITiav gali prodajati vstopnice prodaji.' vala Ameriški Domovin bjavljanje dopisov in za in dr. Milanu Pavlovc'j“ ’lašanje na slovenski ra iji- a. cepostulatorju P- [j Lovrenčiču smo P0* , za $4,500.00. To je > ček od kosila, vključi ) tudi darovi in ‘'*ana^1Qj anki bo še ostalo $658-ob to bo poslano v Joi u leta z darovi in član , ki se bodo še nabrali-iko dolgo bo še treba a da bo škof Slomšek P n blaženim? To ve sa Iz Rima in Maribora sp mo na to. Ce bi st p da bi ga lahko pos ž iz našega slovanskega , bi pa še z veseljem p° ickaj let. . upno se obrnimo na ška in ga prosimo tu Za Slomškov krožek Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! Skuhal O_____ ali pogrel mecan SITNOSTI Z DAVKARIJO Maks je prejel pismo od IRS. Najprej se je, seveda, pošteno prestrašil. Kaj pa je zdaj to? Pa ga ni menda Gustelj ali kak drug zlobnež kaj prijavil! Žena mu je svetovala, naj da pismo prebrati nekomu, kdor zna dobro angleško, da ne bo spet polomija kot zadnjič. »Kdaj zadnjič?« se zadere Maks. »Takrat, ko si izpolnil tisti APPLICATION za učiteljsko otesto in so te po časopisu vlačili. Si že pozabil? Na vprašanje: LENGTH OF RESIDENCE si odgovoril: '29 FEET'.« »Ja, porka... saj menda veš, da Neme je en vosu in tudi vsi pri Domovini so vosli. Kaj pa lahko narobe naredim? Tu-koj piše: 'You are herewith notified to come to our downtown office and bring all your records with you'. Ali sem mar zato že 35 let v Ameriki, da mi bo zdaj kak mule tak anostaven stavek prestavljal v slovenščino?« Naslednji dan je oblekel belo srajco in zakmašno obleko. vzel sabo vse Avsenikove in Slakove plošče, — tudi nekaj prav starih od Frank Sinatra, — ter se napotil v mesto. Ni mu sicer šlo v glavo, kaj nameravajo početi tam z vsemi temi ploščami, ampak v pismu tako piše in gospodje morajo že vedeti kaj, kako in zakaj... »Moj mož ni nikdar končal višje šole in vendar dela nekje, da ima tisoč ljudi pod sabo.« »Kje pa dela?« ‘ »Na pokopališču tfavo kosi.« Ne razumem zakaj delavci zahtevajo krajše ure. Kaj pa 1® narobe s 60-minutnimi urami? Med prvo svetovno vojno je neka žena pisala možu v oriz, da kot izgleda ni v celi Irski nobenega mladega člove-va' ki bi ji pomagal prekopati veliki vrt, ker so vsi dela zmo-2ni moški pri vojakih. ’ ji je odpisal: »Nikar ne kopljite na vrtu, tam je namreč skrito orožje.« Pismo je seveda šlo na cenzuro in kmalu so prišli vojaki ln Prekopali ves vrt. Orožja sicer niso našli, ker ga ni bilo, a Vrt je bil prekopan kot |e dolgo ne. Ko je neki višji državni uslužbenec nenadoma umrl, je j 0 Veliko aspirantov za njegovo pozicijo v vladi. Nekdo je v pogrebnem zavodu nadlegoval predsednika, ali bi lah-0 °n zavzel mesto pokojnega. »Zaradi mene lahko,« je odgovoril predsednik. »Kar s Po9rebnikom se zmenita!« ^ “Tvoja kolona je oboje: originalna in dobra. Škoda le, ^ i® dobro, ni originalno in kar je originalno, ni dobro.« Vremenska napoved za nocoj: TEMA! (jg ^°dasi in sigurno sem prilezel v tisto življenjsko dobo, ni karkoli srečam dekle, ki sem jo nekdaj poznal, je to jena hčerka. Maple Height Catering "We Cater To Weddinoe. clambakes Be banquets" 17330 Broadway Avenue Maple Heights, OH 44137 I ^ Tel. — 663-7733 bank0!0 *i0mP*etno postrežbo (catering service) za svatbe, Vrstnoe' °*)*e,n'ce 'n druge družabne prireditve. Za prvo-Na rn POstre**,° prevzamemo stoodstotno odgovornost. *Polago je vseh vrst perutnine. Se priporočamo! ^ndy in Richard Hočevar NEW YORK, N.Y. Ali je bil farni jubilej nekak mejnik v Oziroma bolje vprašano takole: Ali je bil farni jubilej z blagoslovitvijo Baragovega okna pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi v New Yorku zares nekakšna prelomnica v našem skupnostnem narodnem življenju tu? Vse do včerajšnje, zadnje oktobrske nedelje, je tako nekako zgledalo. Seveda, vmes smo imeli dve prosvetni uri ob tretjih nedeljah v mesecu, pa še obakrat z nekaj posebnimi, izrednimi obiskovalci. To so bile gostje iz drugih krajev. Vendar premik na bolje sem osebno opazil ob zadnji poletni nedeljski maši na Babnik-Gromovi domačiji v Putnam Valleyju, ko sem med nami zagledal spet Cvetka Mišvelja z njegovo rodbinsko družbo, v kateri je bil spet Karli Šeršen. Tudi na obeh zadnjih prosvetnih nedeljah sem jih opazil in se z njimi pozdravil, pa seveda še na farni 70-letnici so bili med nami. Je tako, da se tudi odtujeni ptički po dolgih letih spet vračajo v prvotno domače gnezdo. Vprašanje je le, če jih znamo priklicavati. Zadnji naš farni jubilej jih je nekaj. O Baragi smo nekaj govorili, pa vendar ne toliko, da bi nas duh misijonarstva prevzel tako močno, da bi se podali v nju-jorško prostranost in začeli iskati in poživeti naše zgubljene slovenske duše, ki jih ni treba pokristjanjevati, ampak le narodno oživljati. Čeprav imamo po dve misijonski nedelji pri Sv. Cirilu, slovenski misijonarji niti v svoji sredini nismo, razen Kristine Zajčeve, ki je ob farnem jubileju zares kar po telefonu misijonarila po naši slovenski razsežni srenji na Njujorškem. V BLAG SPOMIN OB SEDEMNAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SESTRE MANCE PREŠA ki je umrla dne 30. oktobra 1969. Pri Večnemu zdaj duša Tvoja srečo uživa, saj tu - bridkosti grenko čašo si do dna izpila. Na Te pa drag nam je spomin. Zanjo žalujejo sestre: LOJZKA v Clevelandu, FRANČIŠKA, PAVLA in IVANA z družinami v Sloveniji in ostalo sorodstvo. Cleveland, 4. nov. 1986. Zadnja oktobrske nedelja je bila deževna. Poroka v družini Johna Groma na sobotni dan, pa tudi vinska trgatev s koncertom Korotana iz Clevelanda pri sosednem Sv. Križu v Fairfieldu, Conn., nista mogla vplivati na obisk slovenskega sv. Cirila. Gromova poroka je bila v zgodnjem popoldanskem času, seveda ne v naši cerkvi, ker nevesta ni bila Slovenka, svatba pa je bila pri kraju že na podvečer. Tako so Klezinovi lahko pohiteli še v Fairfield, k Sv. Križu, fari, v katero je zdaj vključena hčerka Flelenca, odkar se je pred dvema mesecema poročila z Jožetom Višinskim. Ali je poleg njih še kdo drugi pohitel v Fairfield, nisem mogel ugotoviti. Kori Klezin ni mogel dolgo govoriti, ko sem ga poklical kot srenjsko-farni kroničar. Že so ga od telefona klicali, češ da je čas že tu, da gredo na krstno slavje. V nedeljo pa menda vpreže-ni v delo na Osmi, ko bo po deseti maši slovenska misijonska nedelja za naše misijonarje po Afriki in Aziji. Zares sila velikodušni smo, darežljivi in požrtvovalni, ko skrbimo poprej za druge kot za sebe. Ko še je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar vrnil iz svojega afriškega popotovanja med tamošnjimi slovenskimi misijonarji, je imel dva razgovora z novinarji. Enega za Nedeljski dnevnik, drugega pa za verski tednik Družina. Obakrat je poudaril potrebo tudi po misijonskem delu na Slovenskem. Češ je tudi naša dežela padla med misijonska področja, je povedal nadškof. Papež Janez Pavel II. se je komaj vrnil iz ponovnega pastoralnega obiska Francije. Njegova potovanja spadajo v misijonarstvo. V Franciji je tudi on poudarjal potrebo po novih duhovnikih in misijonarjih in je zaklical v svet: Francija in vsa Evropa vred sta misijonsko področje! In kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da je Evropa, zibel krščanstva, v tem času ne pa-ganska, ampak razkristjanje-na. Zakaj? Po mojem preprosto povedano: Vse preveč smo govorili, kaj je Kristus govoril in delal; sami nismo nič delali, samo govorili. Le nekaj mladih je zdaj drugačnih in boljših, kot smo bili mi, tako na Slovenskem kot tudi drugod po Evropi in to celo v Sovjetski Rusiji. Morda pa je to novo in bolj zdravo seme novega krščanstva, ki bo bolj odrešujoče, ker bo brez sovraštva med narodi in ljudmi, morda tako tudi na Slovenskem in v Jugoslaviji z uresničitvijo Prešernovih vzdihov in sanj. No, vidite, misel me je odvrnila od klavrne zadnje oktobrske nedelje pri Sv. Cirilu, ko smo bili pri osmi maši trije: dva Slovenca in en Američan; pri deseti pa nas je bilo 14 in sicer: 11 Slovencev in 3 Američani. In še med temi 11 Sloven- Tone Osovnik njenem življenju? ci so bili trije obiskovalci. V roke nam je segel nam vsem po imenu poznan g. Kremžar iz Argentine. Z njim je bila tudi njegova žena. Tretji pa je bil brat poznanega slovenskega sodobnega slikarja Ivana Bernika iz Slovenskega. Da se ni Marjan Sluga zmenil s tremi za snidenje pri deseti maši, da jih odpelje k Vrabčevi na prijetno kosilo Primorcev, koliko bi nas bilo? Prišel pa je Ernest Pavšič, tokrat z ženko Zdenko, da sta se z župnikom, očetom Robertom zmenila za krst svojega drugega otorka, hčerkice Kristine. Krst bo predzadnjo novembrsko nedeljo, 23. novembra torej, med opravilom desete maše. Spet lepa nedelja v malem, ko nam življenje obeta... Takšna je bila druga oktobrska nedelja, k^ smo bili med deseto mašo priče krstu četrtega otroka v družini Nejča in Marije Zupan. Seveda, eden več v Babnikovem rodu. Tončka in Tone Babnik imata zdaj že 12 vnukov in vnukinj. Dejal sem: zdaj! Od osmih njunih otrok je pričakovati, da bodo čes čas tekmovali Kenne-dyjevemu klanu, če že ne na političnem polju, vsaj v moči rodu. Ko je bil Mihec še skrivnost v maminem telesu, sem celo jaz v zadnjem septembrskem zapisu napovedoval hčerkico, a vendar mislil na otroka v naslednjem stavku. Beseda otrok je moškega spola, zato sem zapisal: »...in nam bo pomagal ohranjevati našo narodno skupnost na Njujorškem okoli slovenskega sv. Cirila. Gotov sem, da ga bosta starša Marija in Nejče pripravila dobro za izpolnjevanje te naloge in dolžnosti, ki je ena od črt naše osebnosti, naše celotne podobe.« Da niso bile vmesne nedelje tako nerazveseljujoče pri Sv. Cirilu, je preskrbela naša mala farna slovenska šola pod vodstvom Milene Pucove. Naj omenim, da ji zdaj pomaga še Alenka Pfeifferjeva. Šola ni samo ob tretjih nedeljah pred deseto mašo, ko se nas itak kar precej zbere, ampak na prve mesečne nedelje. Na te nedelje bi se morali zbrati pri osmi maši člani Društva Najsv. Imena, pa je že kar precej časa tega, daje udeležba kar nekam pičla. Pridejo pozneje, ko nekateri pripeljejo otroke k slovenskemu pouku. Tako so potem pri deseti maši, kar dd nekaj bolj življenjsko sliko naši cerkvici kot poprej, ko je večina odšla po sestanku v dvorani po osmi maši. Zdaj ti mladi stat i pridejo ob času sestanka, njihovi otroci pa so medtem v farni šoli v župnišču. Brez vsakega modrovanja se je v tem pogledu naše življenje na prve mesečne nedelje dokaj popravilo. Vsled tega sem dobil vtis, da smo se po farnem jubileju malce le poboljšali. Vendar (Dalje na str. 4) Meditacija o hinavščini Članek, ki sledi, je izšel 13. septembra 1986 v sobotni prilogi »Ljubljanskega dnevnika«. Napisat ga je Igor Torkar, znan po svoji knjigi »Umiranje na obroke«, v kateri je opisoval mučenje obtožencev v tako imenovanih dachauskih procesih v 40-ih letih. Čeprav se sistem v Sloveniji ni formalno nič spremenil, je od časa do časa prostor na razpolago tudi v najbolj množičnih glasilih za kar grobe napade na ta sistem in njegove sedanje in tudi pretekle pomanjkljivosti. Ur. Hinavec, hinavka, hinavski, hinavčji, hinavčevati, hinavčiti, hinavčevanje, hinavčenje, hinavstvo, hinavščina. Vse to imenujemo po Molieru »tarti-fovstvo«. Zakaj meditiram prav o hinavščini, prav o »tartifov-stvu«? Zato ker se mi je v počitniškem miru poljanske bajte, travnika in smrečja kar naenkrat obzirno tiho oglasila — v meni že pred vojno v študentovskih letih rojena, večkrat budna, a prevečkrat speča — misel, da so tudi — nekateri naši pionirski, revolucionarji že v začetnih predvojnih akcijah in propagiranju — pa potem seveda med vojno — in kajpada tudi po vojni do dneva današnjega — v odnosu do delovnega ljudstva — včasih bolj, včasih manj — a vendar — hinavčili, hinavčevali! Te moje ostre, v čelo obtožujoče — za nedemokratičnega, karierističnega partijca zagotovo protidržavne — trditve so seveda nesprejemljive, predrzne in destruktivne vse dotlej, dokler mi jih ne bo uspelo podpreti z nezrušljivimi dokazi. Zato bom v nadaljevanju poskušal nanizati toliko takih dokazov, da bo hinavčenje nekaterih naših pionirjev revolucionarjev — dokazano! Iz predvojnih let naj od številnih osvežim samo nekatere od potrebnih dokazov. Kot študent sem bil aktivni član skupine, ki je ustanovila Slovenski klub, in urednik študentskega levičarskega časopisa »1551«. Ta grupa, ki so jo vodili Drago Šega ter pokojna Albert Kos in Vlado Vodopivec, je ostala marksistična borka za slovenstvo, demokracijo in samostojnost mišljenja, a se je večkrat sprla s tistimi partijci, ki so slepo poslušali, zagovarjali in papagajsko razlagali ukaze Stalinove Kominterne. Če sem, naprimer, s sošolcem partijcem B.K. (B.K. = Boris Kidrič, op. ur.) večkrat debatiral, so dialogi potekali približno takole: A priznaš, da so v Rusiji — od umora Kirova, ki ga je o-sebno »zrežiral« Stalin — številni procesi proti starim, poštenim boljševikom montirani takd, da jih z vso odgovornostjo imenujem Stalinovi zločini, s katerimi si utrjuje osebno diktaturo? Tak6 govori zahodna propaganda, ki sovraži Sovjetsko zvezo in Stalina! Vse to kar se dogaja v Rusiji, je Stalinova genialna budnost, ki mu ukazuje, da mora neusmiljeno odstranjevati vse možnosti za penetracijo zahodnih obveščevalnih služb v prvo socialistično državo na svetu! Kaj pa ugotovitev Gidea, Istratija in še koga, ki so obiskali Sovjetsko zvezo? Najbrž niso vsi neznačajni lažnivci! Malomeščanskim pisateljem iz imperialističnih dežel trden komunist ne verjame! Po moje bi bilo manj hinavsko, če bi rekel: Ne sme verjeti. Pred leti je naš stari revolucionar M. (M. = Miha Marinko, op. ur.) v svojih spominih — za nekatere z nezaželjeno naivnostjo — jasno priznal po smislu: Seveda smo vedeli za Stalinove zločitfe, saj je bilo takrat precej naših vodilnih komunistov v Moskvi, ampak — le kdo bi šel s nami v boj, če bi ljudstvu to takrat povedali? Ali ni ta izjava jasno priznanje — hinavščine? Sicer pa, naj nadaljujem z dialogom: Kako si razlagaš napad velike socialistične Rusije na malo Finsko in sploh okupacijo malih baltskih dežel? To je zelo pameten, začasno potreben vojaški ukrep, s katerim je Stalin na severnem boku rusije odrinil varnostno linijo od ruskih mej za primer obrambne vojne in sploh, da je zavaroval in utrdil svoj mir! Po moje pa so to prvi vidni znaki prebujanja imperialistične miselnosti v Rusiji! Ta misel me je spomnila na vaše politične veletoče. Naenkrat slišim v ušesih vašo protifašistično propagando: Italijanski fašizem je zločinski! Nemški nacionalsocializem je gangsterski! Hitler je patološki zločinec! In potem naenkrat tega patološkega zločinca Hitlerja objame socialist komunist Stalin — in že nas je lopnil po glavi in srcu nenapadalni pakt Sta-lin-Hitler! Mene sta — kot sopotnika partije — od tega nepričakovanega udarca bolela glava in srce dolge mesece. Pa tebe in tvoje? Ste bili vsaj presenečeni? Samo dan, dva. Po temeljitem premisleku pa smo ugotovili, da je to genialna Stalinova poteza, s katero pridobiva čas za krepitev moči prve sociali-(dalje na str. 6) Je bil farni jubilej... (Nadaljevanje s str. 3) pridnost bo izpričala, če se tudi v tem nisem kaj pomotil! Na tretjo oktobrsko nedeljo nam je »Zvon« zapel kot običajno, toda tokrat izredno dobro. Pozna se jim, da imajo spet resnejše vaje za majsko turnejo po slovenskem kulturnem prostoru: po Koroškem, Primorsko-Goriškem in Slovenskem. Daj, da bi dobro opravili svoje poslanstvo v iz-pričevanju našim tamošnjim ljudem, kako naša materina beseda in pesem ohranjata naš slovenski rod na tujem. Upam, da bodo v program vključili tudi par pesmi, značilnih za deželo svobode, ki nam s svojo svobodo omogoča ohranjevati naše raztresene srenje po Ameriškem, omogoča tudi, da se vsakdo od nas po svojih sposobnostih razvije in uveljavlja. S to mislijo pa nazdravljam nedavni resnični 100-letnici Kipa svobode v njujorškem pristanišču, iz katerega sem enkrat odplul in drugič priplul. Pri odhodu iz Amerike me je oče držal visoko v naročju, ko smo pluli mimo tega simbola svobode. Bil sem še ne sedemletni otrok. Takrat je bil moj oče ves zamaknjen v svobodo njegove rojstne dežele. Zato se je vanjo vračal. Osebno sem bil bolj zamaknjen vanj, ko sem se vračal v rojstno deželo po štiriletnem medvojnem brezdomstvu in enoletnem povojnem zaporu. Oče in sin sta različno dojemala pojem ameriške svobode. Oba pa sva bila borca zanjo, vsak na svoj način, vendar v isti skupni težnji, da prost bo ves naš rod, in da resnično prost bo vsak njegov zemljak. ------------- • --- »Slovenija — moja dežela« (Nadaljevanje s str. 2) napram pravim gospodarjem države, to je vodilnim krogom na jugu, odkoder vse potujčevanje danes izhaja. Ves način in oblika današnjega narodnega gibanja pod geslom, privzetem iz turističnega oglasa, je pa tudi značilno za dobo in čas, v katerem živimo. V prejšnjem stoletju, v času narodnega prebujenja, so naši predniki spričo nevarnosti ponemčevanja prirejali velika javna zborovanja, narodne tabore. In to pod tujo avstrijsko državo, ki je nas Slovence zatirala. Danes, v narodni državi Jugoslaviji, pa se morajo manifestacije slovenske narodne zavesti zatekati pod videz turističnega oglasa! Od avstrijskih časov smo v pogledu narodnih svoboščin torej Slovenci padli nazaj za najmanj sto let! Danes o kakšnih slovenskih narodnih taborih ne more biti — niti govora! Na vsak način pa lahko rečemo, da se je v novi in živi obliki pojavilo slovenstvo in slovenska narodna zavest. Tista zavest, ki bi jo hoteli gospodarji države na jugu nadomestiti z marksističim pojmom v smislu države! Današnje narodno gibanje je dokaz, da ima slovenski narod še življenjsko moč v sebi, da se upre potujčevanju svoje zemlje! Naj živi slovenska beseda! Za Zvezo slovenske akcije T.S. (Misti, 8, 1986, sir. 195-196) Še o hinavščini Ugledne avstralske »Misli« so v številki za avgust 1986 objavile besede g. Franca Sodje o hinavščini, ki bodo zanimale bralce. Ur. HINAVŠČINA. Človek z dvojnim obrazom. Najbolj zanesljiva pot, da izgubiš zaupanje in spoštovanje ljudi. Zahrbnost, poniglavost, potuhnjenost, dvoličnost — ali kakor koli naj že opišemo tisto, kar je izraženo v besedi hinavščina — je ena najgrših skaz značaja. Strah ali dvom, kaj se skriva za lepo besedo, za ponujeno roko, za sladkim, kar preveč sladkim obrazom — ta strah razdvaja družine, soseske, narode. Četudi se včasih v mednarodnem svetu to imenuje diplomacija, ne izgubi svoje negativnosti. Resnicoljubnost, odkritost, iskrenost — to so lastnosti kristjana. Zanesljiva je Kristusova beseda: če ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Vedno moram biti tako pristen in odkrit, da morem mirno slehernemu človeku pogledati v oči. Tudi v krščanskih vrstah se včasih veliča lokavost, prevejanost. A kar izpovedujem, mora biti: moj »da« zares »da« in moj »ne« zares »ne«. Pa četudi me stane. Kar je več, »je od hudega«, Kristusova beseda! Sem zmožen zdaj, danes temeljito izprašati samega sebe? Moj sklep: odkrit, iskren, moder in molčeč, a vedno naravnost in pokonci mož. V Ljubljani umrl Bojan Štih Članek, ki sledi, je bil objavljen v Kat. glasu 23. oktobra pod naslovom »Bojan Štih — pričevalec našega časa«. V sredo 14. oktobra je tržaški radio objavil vest, da je v Ljubljani umrl Bojan Štih; novici so dodali, da je v oporoki določil, naj bo pogreb v ožjem krogu sorodnikov in prijateljev in sicer krščanski pogreb. Isti večer je tudi ljubljanska televizija prinesla vest o Štihovi smrti, toda napovedovalec je rekel samo, da si je pokojni želel imeti pogreb v ožjem krogu znancev. Izpustil je, da je želel imeti krščanski pogreb. To je podoba sedanjega kulturnega ozračja v matični Sloveniji. V tem ozračju je Bojan Štih živel in se proti tej zatohlosti in duhomornosti boril do zadnjega z vsemi svojimi močmi. Bil je izredno kritičen duh, pogumen, neizprosen do resnice, ljubosumen na svobodo. Gre za vrednote, ki so bile in so v določeni meri še vedno odsotne v slovenskem kulturnem prostoru. Njegovo življenje je bilo razgibano. Rojen v Ljubljani leta 1923 je bil v skupini intelektualcev, ki so se pridružili OF kot aktivisti. Bil je tudi interniran v Gonarsu, od koder je še z nekaterimi drugimi ušel. Ta dogodek opisuje Zora Piščančeva v svoji povesti »Cvetje v viharju«. Po vojni se je posvetil gledališču in nazadnje filmu kot umetniški vodja podjetja Viba film. OF se je pridružil iz mladostnega idealizma kot toliko drugih. Zato je ob koncu življenja izpovedal: »Ne odpovedujem se historični nujnosti, veličini, upravičenosti in nujnosti narodnoosvobodilnega boja, ne glede na to, kakšni so kritični pomisleki.« Toda ostal je svobodoljuben in kritičen duh, odprt človeku in svobodi. Zato je tudi izpričal: »Ne odpovedujem se humani sociali- i viziji, demokratični, s da menim, da ima sociah-a vlada lahko opozicijo-" misel je potrdil v za nji Iki Sodobnosti (8-9), •cJer ipisal: »Brez popolne svo-: ni v družbi nikakršnega edka.« i vrednotil dogajanja iški družbi po končani in revoluciji. Ni nm 10 šlo v račune, kar je v»' aradi tega se je oglaša v h, v časopisih, v knjiga" ;vojo neizprosno kriti irjal na slabosti sedanje e na Slovenskem i" je v predavanju v ’84« dejal: c, premoženje. To a. ki jo v moji domov; lemalo ljudi. Komaj no na delo, na čast ' dno zdravje, ki ga 1 ebi. Pač pa mislimo ir. Tudi hudič v *s« )kvarjenosti ne ‘ :n izumiti tak anja dohodka iu aih odnosov, kakr amo danes.« :n po naravi k ^ :snici naravnan člo ’ ;1 ostati daleč o Našel je pot d° J ’ crščanstvu odkril k lovenske zSod°V' ej; ga ima tudi t°>zP® [povedujem se vse^ kar imenujem ititeta, ki temelji v k 'je Bojan Štih ob u in dolgem trpU6 J v globokega ni's ; človeka in kr.stja" o se je evangel f * ISKRINA je de- Kdor želi biti jansko že dober. Kanadska Domovina Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij podelila Kulturno nagrado č.g. Tonetu Zrnecu TORONTO, Ont. - Č.g. Tone Zrnec se je rodil leta 1921 v Laporjah pri Turjaku na Do-enjskem, v duhovnika je bil Posvečen 9. novembra 1947 v Rimu. Rmalu po novi maši je odšel v Španijo, kjer se je začel učiti spaščino ter po dobrem letu ali veh odpotoval v Južno Ame-riko. Deloval je v Čilu — na Ju8u te države, v glavnem me- !!u Sumiagu, nekaj let tudi v Peruju. . y Kanado je prispel leta Nastavljen je bil za ka-Pana pri Mariji Pomagaj v °rontu, kjer je začel svoje sestransko delo med rojaki. ^ Ob rednem dušnopastirskem ^ u je veliko svojega časa po-^ vzgojno-kulturnemu e u m življenju. Postal je rav-* u j Slovenske šole. S po- učh J° Sodelavcev 3e izdal dva (l9enika 'n sicer »Veseli dom« (ig^ 'n »Materina beseda« 'n,y6)- 0be knjigi sta še vedno 1 na učbenika in še upora-rom V slovenskih Šolah v To-in ^U’ ^°ntrealu, Winnipegu arsikje drugod. 2r e *cot Student se je č.g. je h Zanimal ^ glasbo. Videl mlade p° 2 8lasb° pritegnil ie ,. * ro njegovim vodstvom m ! ° nekaj koncertov har-dinci!- ar-iev' Ustanovil je mlaje u * zbor, s katerim tVaL ^ no nastopal na priredi-ter na Slovenskem letovišču dvoran' ^°ncert‘^ v cerkveni Matoha ^ Marijino družbo, Meta l0- 0rganizacij° za de-niti ’ 1 Je nlso mogle odstra-Premembe in »moderni- zacija« po drugem vatikanskem koncilu. Z mladinskim klubom je pomagal mladim pripravljati prijetne zabavne večere. Ob skrbi za župnijo, za šolo, mladinski pevski zbor, mladinski klub in Marijino družbo, je še našel čas, da je sprejel vicepostularosko službo za škofa Baraga. Z zavzetostjo in odgovornostjo se je lotil tega dela z željo, da bi Slovenci imeli svojega rojaka na oltarju. Leta 1969 je izdal odličen vodič — knjigo »Po Baragovi deželi«. Istega leta je postal župnik pri Mariji Pomagaj in bil na tem mestu do 1. 1979. Kot nadaljevanje knjige »Po Baragovi deželi« je snoval film o Baragu. Avtor filma je g. Zrnec, snemalec Silvay, glasbeni sodelavec pa g. Jože Osana. Film je bil prvič prevajan 1. 1980. Naslov je v slovenščini »Sledovi« v angleščini pa »On the Trails«. Leta 1979 je postal kaplan pri Brezmadežni v Torontu, kmalu nato pa prevzel uredništvo Božje besede, ki jo ureja s preciznostjo in ljubeznijo. Mnogi, priznani doma in po svetu, so pohvalili kvaliteto tega mesečnika. G. Zrnec je bil objavljal članke v Božji besedi še poprej, predvsem z ozirom na škofa Baraga. Dalje, g. Zrnec je dopisni član Kulturne akcije v Argentini. — Odbor Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij Stiska starejših ljudi za dolgoročno zdravljenje v bolnišnici Washington, D.C. — Vladna statistika pokazuje, da je bil v tem letu od zadnjih 15 let najkrajši čas za zdravljenje bolnikov v bolnišnicah. Okrog 148 dni v bolnišnici na vsakih tisoč Amerikancev je povprečno prišlo v lanskem letu. To je bilo prvič po letu 1971, da je padlo povprečje pod 150. Dokler ni federalna vlada regulirala trajanja zdravljenja v bolnišnici, so bolnišnice v nekaterih slučajih držale bolnike dalj časa v bolnišnici, kakor je morda bilo potrebno, saj je tudi plačilo bilo garantirano od Medicare. Toda kakor je bil poseg vlade zaradi stalno naraščajočih stroškov za Medicare zdravljenje ^ Dragi rojaki, potujete v Evropo? dre Pra9u dorn°vine, v središču stare Gorice na lepem HQY°redu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE telefc) ' na^0,j^em hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, r^i . hnorT1’ radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, u9od arorn' Riimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo SobaCenakl: enoP°steljna soba $28.00, dvoposteljna l<0nf 939-00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, raCi.erendna dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-b0 'a V začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU Pa v°s^rb*jeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico arr> bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! M 170 ( PH'PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 0ri*ia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1 upravičen, ker so tudi dnevni stroški za bolnika v bolnišnici nenehno rastli, je vendar ukrep Medicare prizadel predvsem starejše ljudi. Milijoni ostarelih ljudi so v takšnem zdravstvenem stanju, ki zahteva dolgoročno zdravljenje v bolnišnici ali v okrevališčih. Njih družine -kolikor jih še imajo - pa ne zmorejo vseh stroškov za dolgoletno zdravljenje. Zdravstvene ustanove pozivajo odgovorne, da je nujno treba nekaj ukreniti, da se takšno stanje popravi. 40% do 60% pacientov v bolnišnici je starih več kot 65 let, in 20% do 40% ostarelih je umsko nesposobnih, da bi za sebe skrbeli. Statistika iz leta 1984 nakazuje, da 8 milijonov od 26 milijonov ostarelih ljudi, ki niso v domovih za ostarele, živijo sami. Okrog 361.000 je navezanih na posteljo in okrog 764.000 more samo na stolu sedeti. Za večino teh skrbi ostarela žena ali ostareli mož, ali kdo od otrok. Ena tretjina ostarelih, ki skrbi za svojega onemoglega zakonskega druga, je stara nad 75 let in imajo že sami zdravstvene težave. Otroki, ki skrbijo za svoje ostarele starše, pa so večinoma zaposleni. Za vsako družino je pač zelo težka odločitev poslati ostarelega in onemoglega družinskega člana v starostni dom Državne zdravstvene ustanove se zavedajo tega težkega položaja, ki prizadeva ne samo ostarele in onemogle, marveč tudi njih družine. Redke so družine, ki zmorejo kriti stroške za oskrbo v starostnih domovih, a hudo je breme tudi za vsakdanjo oskrbo doma, ker je pač nekdo stalno vezan skrbeti in paziti na starega bolnika. Vprašanje pa je, kdaj in kako bodo mogli ta pereči socialni problem vsaj tako rešiti, da bo ljudem vzet strah pred starostjo. Temelj zdrave družine Družina, ki jo utemeljuje in poživlja ljubezen, je skupnost oseb: moža in žene, staršev in otrok, sorodnikov. Njena prva naloga je, da zvesto živi stvarnost svoje edinosti in si stalno prizadeva, da bi bila pristna skupnost oseb. Notranje počelo, trajna moč in poslednji cilj te naloge je ljubezen: kakor družina brez ljubezni ni skupnost oseb, tako družina brez ljubezni ne more živeti, rasti in se izpopolnjevati kot skupnost oseb. Prva skupnost, prvo občestvo je tisto, ki nastane in se razvija med zakoncema: v moči zakonske ljubezenske zveze sta mož in žena »ne dva, ampak eno telo«, in sta poklicana, da v svojem občestvu stalno rasteta na osnovi vsakodnevne zvestobe svoji zakonski obljubi s tem, da popolno poudarjata samega sebe drug drugemu. Značilna za zakonsko skupnost ni le njena enovitost, marveč tudi njena nerazvezlji-vost. In temeljna dolžnost Cerkve je, da vedno znova poudarja in podčrtuje nauk o nerazvezljivosti zakona. Tistim, ki se jim danes zdi nemogoče, da bi se za vse življenje zvezali z enim človekom, in tistim, ki se prepuščajo kulturnemu toku, ki odklanja neraz-vezljivost zakona in celo zasmehuje dolžnost poročencev do zvestobe, Cerkev neprestano naglaša veselo novico o dokončnosti zakonske ljubezni, ki ima svoj temelj in svojo moč v Kristusu. Nerazvezljivost zakona, ki je zakoreninjena v popolni osebni podaritvi zakoncev drug drugemu in ki jo terja blagor otrok, najde svojo poslednjo resničnost v načrtu, ki ga je razkril Bog v svojem razodetju: Bog namreč hoče in poudarja nerazvezljivost zakona kot sad, znamenje in zahtevo absolutno zveste ljubezni, ki jo ima Bog do človeka in Kristus do svoje Cerkve. Dar zakramenta svetega zakona je za krščanska zakonca hkrati poklicanost in zapoved, da ostaneta zvesta v vseh preizkušnjah in težavah, v velikodušni pokorščini do svete božje volje: »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči!« In tako je med najvažnejšimi in najnujnejšimi nalogami zakonskih parov v našem času pričanje za neprecenljivo vrednoto nerazvezljivosti in zakonske zvestobe. Zakonska skupnost je te- melj za graditev širše družinske skupnosti, staršev in otrok, bratov in sester, sorodnikov in drugih domačih. Ljubezen pa, ki oživlja medčloveške odnose različnih udov družine, je notranja moč, ki oblikuje družinsko edinost in občestvo ter jo napravlja živo. Družinsko občestvo je mogoče ohranjati in živeti le z velikim duhom pripravljenosti za požrtvovalnost. Dejansko se za takšno občestvo zahteva od vseh in od vsakega velikodušna pripravljenost za razumevanje, odpuščanje, spravljivost. Vsaka družina ve, kako sebičnost, razprtija, napetosti in navzkrižja hudo prizadevajo in včasih tudi smrtno ranijo njeno skupnost: od tod številne in raznolične oblike razklanosti v družinskem življenju. Kako si pomagati? Posebno prejem zakramenta sprave in udeležba pri uživanju enega samega Kristusovega telesa podarja krščanski družini milost in odgovornost, da premaguje razdore in težave. Danes je zvestoba v krizi. Ljudje pogosto prelomijo dano besedo. Najraje se sploh ne vežejo. Odločitev za vse življenje se jim zdi prehuda. Raje se obvežejo za določen čas: dokler bo šlo. Če se pokaže boljša možnost, se spet premislijo in drugje zastavijo svoje moči. Drugače, pravijo, se ne splača. Sedanja kriza zvestobe je istovetna s krizo človeške resnice. Zvestoba pa je odsev večne božje zvestobe, večne resnice. Samo Bog more podariti ljudem resnično zvestobo. O, ko bi se vsi tega zavedali! S stvarjenjem moža in žene po svoji podobi in sličnosti je Bog okronal in dokončal delo svojih rok: poklical ju je k posebni deležnosti pri njegovi ljubezni in hkrati pri njegovi moči Stvarnika in Očeta, da bi namreč svobodno in odgovorno sodelovala pri posredovanju daru človeškega življenja: »Bog ju je blagoslovil in jima rekel: Plodita in množita se ter napolnita zemljo in si jo pod-vrzita!« Tako je temeljna naloga družine, da služi življenju, da v potekanju zgodovine uresničuje provtni Stvarnikov blagoslov in da z roditvijo bogopo-dobnosti predaja naprej od človeka do človeka. Iz apostolskega pisma Janeza Pavla II. (Misli, avg. 1986) “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 6 to 7 on Saturday Evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 8. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Za ples igra Tony Klepec orkester. v semenišču Borromeo. 6. — Slovenski Dom šl 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. 7. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinvvoodu priredi miklavževanje. Začetek ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 31. — Baragov dom priredi silvestrovanje z večerjo in plesom v prostorih Baragovega doma. 31. — Podr. šlev. 1655 Katoliških vojnih veteranov priredi silvestrovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Večerja ob 8.30 zv. - 1987 -JANUAR 8. in 9. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi prodajo peciva in sicer 8. nov. od 1. do 6. zv., 9. nov. pa od 8. zj. do 1. pop. 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 9. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Ray Champa orkester. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. . 23.— Žegnanjski festival pri Mariji Vnebovzeti. Pričetek ob 3. pop. DECEMBER 5. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi srečanje s škofom A. Edwardom Pevcem 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu ha St. Clairju. APRIL 4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave. 26. — St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop. Mon M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public mts Villa view Road at Neff 692-1172 OKTOBER 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje i25-letnico z banketom in programom v SND na St. Clairju. - Re-Elect Tim McCormack Cuyahoga County Auditor Friend of the Slovenian Community Paid for by Peter Kotorac, treas, 375 E. 262 St., Euclid, 44132 • Ar MEDITACIJA O HINAVŠČINI stične države na svetu. S tem paktom si je Sovjetska zveza utrdila mir, ki ga ogroža svetovna reakcija! Čim dlje bo v Rusiji mir, tem močnejša bo za bodoči odločilni spopad z imperializmi sveta za revolucionarno osvoboditev trpečih narodov! Po moje pa je Stalin s tem paktom olajšal Hitlerju napad na Poljsko, od katere je en del pograbil tudi sam. Skratka, vse kar se je zgodilo po paktu, je le razmejitev interesnih sfer dveh imperializmov. Glede Poljske pa še medsebojno jamstvo za pridobljeno. Se pravi za razdelitev in zasužnje-nje poljskega, naroda! Za Sovjetsko zvezo je z občečloveškega stališča mir dragocenejši kakor pa zasužnje-nost posameznega naroda! Mir Sovjetske zveze je višja vrednota, ker je jamstvo za zmago protiimperialistične ideje in torej za osvoboditev vseh izkoriščanih narodov, se pravi, tudi začasno okupiranih Poljakov! Zato-je na tej stopnji zgodovinskega razvoja naš boj predvsem protiimperiali-stičen in trenutno ne protifašističen! Zgornje zgodovinsko porozno besedičenje komunista B.K. ter njegovo obračanje ideološke vetrnice v spreminjajoče se vetrove iz Kremlja, je takšno jezuitsko slepomišenje, da je brez mojega komentarja prepričljiv dokaz za — janusovsko hinavščino! In sploh sem prepričan, da se je — tako kot meni — tudi komunistu B.K., ki namreč ni bil neumen — na skrivaj zdelo nemogoče, da bi mogel Hitler čez noč postati iz gangsterja človek, ki ga ne gre napadati, temveč je z njim mogoče celo sodelovati. Se pravi, da je B.K. na skrivaj ugotovljeno . reshico tajil! Ali ni — vedeti resnico, a jo s poroznimi argumenti javno tajiti pred ljudstvom - načrtna hinavščina? Da so bili argumenti komunista B.K. porozni, je prepričljivo potrdila zgodovina! In potem se je mir, ki si ga je Stalin »genialno« zagotovil z nenapadalnim paktom Stalin-Hitler — naenkrat zrušil. Sam partner nenapadalnega pakta gospod gangster Hitler je bliskovito napadel Stalinovo Rusijo. In čeprav so ruski obveščevalci več kot teden dni prej sporočili dan in uro Hitlerjevega napada, »genialni« Stalin tem sporočilom ni verjel. Pričakal je Hitlerjev »Blitzkrieg« povsem nepripravljen. Kaj praviš na vse to? Kako bomo sedaj imenovali naš boj? Pro-tiimperialističen ali protifašističen? V tvojem vprašanju je hudobna, antimarksistična, sovražna malomeščanščina! Mi smo zmeraj bili in bomo tudi v prihodnje soborci Stalinove prve socialistične države na svetu, ne glede na to, kako je morala prilagajati svoja stališča zaradi spreminjajočega se razmerja moči na ideološkem (Nadaljevanje s str. 4) bojišču sveta! Ob tem izmikajočem se odgovoru komunista B.K. moram spomniti, da v času trajanja nenapadalnega pakta Sta-lin-Hitler borbenim akcijam komunist B.K., in njegovi niso smeli reči, da so protifašistične. Slepo poslušni Stalinu so glasno vpili, da so njihova politična stališča protiimperia-listična. Ali ni — vedeti resnico, a jo z izmikajočimi se izjavami o njej skrivati pred ljudstvom — revna hinavščina? Osvežil pa bom nekaj dok-kazov za hinavščino, ki je tudi v povojnem času rakava rana nekaterih ustanoviteljev, voditeljev in čuvajev našega družbenega sistema. Ali ni zanikanje, da lagerski in drugi procesi v letih 1947— 1952 niso bili stalinistični — vse do sklepa kongresa ZKS 1986, da so bili dachauski procesi montirani in da moramo vse preživele zapornike in vse justificirane (= likvidirane, op. ur.) vsestransko rehabilitirati — sodno kazniva hinavšči-na? •, Ali ni onemogočanje razme-glitve vseh pozitivnih in negativnih dejstev ter vojaško političnih silnic, ki bi, za obe strani, s pogumno pravičnostjo, razložila, zakaj in na kakšen način se je zvrnilo v roška brezna toliko in toliko belogardistov in domobrancev — strahopetna hinavščina? » , In še? Vladajoče strukture so v zadnjem času obljubile, da bodo zgodovinarjem odprle vse arhive in da bodo dostopni vsi dokumenti o taboriščnih in drugih procesih, o Golem otoku in o'Rogu. Kmalu zatem pa I.K., član komisije za zgodovino ZKS, javno po smislu pove, da je komisija za zgodovino SK Slovenije seznanjena s tem, da je bilo pred nekaj leti uničeno pomembno gradivo o kaznivih dejanjih po vojni usmrčenih domobrancev in o ugotavljanju njihove individualne krivde, in nadalje, da so celo iz gradiva zgodovinskega arhiva CK ZKS iztrgani najpomembnejši deli dokumentov potekov dachauskih procesov in da so bili pred nedavnim uničeni pomembni dokumenti o delu VOS v Ljubljani in da z uničevanjem dokumentov skušajo nekateri takratni akterji zabrisati sledove svojega ravnanja v zvezi s temi dogajanji, ker se boje, da bodo sicer izpostavljeni kritiki sodobne družbe, v kateri so se spremenili nazori o ustreznosti oziroma neustreznosti nekaterih oblik revolucionarnega delovanja. Upravičene so tudi domneve, da je del predvojnega in povojnega gradiva še vedno v rokah nekaterih akterjev. Ali ni tudi v tem prikrivanju dejstev zaznati hinavščine, ki bo ovirala delo zgodovinarjev? Ali ni zatrjevanje, da je SZDL (= Socialistična zveza delovnega ljudstva, op. ur.) svobodna tribuna, kjer se krešejo »pluralizmi samoupravnih interesov« — hinav- ščina? — dokler ne bodo, recimo, enkrat predsednik repu' bliške SZDL in vsaj polovica voditeljev njenih komisij pošteni socialisti, ki niso člani zveze komunistov? Ali ni govorjenje, da so naše volitve demokratizirane — h1' navščina — dokler ne bodo tajne in od baze do vrha obvezno z več kandidati? Molk o konkretnih imenih krivcev za zgrešene investicije in za milijarde dolarskih do gov, molk o nekaterih stro o vno nesposobnih funkcionar jih, molk o naših novih fevdalcih, molk o preštevilnih privilegirancih in koritarjih, mo > molk, molk... Neverjetno, koliko usodnih molkov! Usodnih zato, ker je — vsaj zame — molk naj 0 zahrbten, razjedajoč ter nas^ družbeni ureditvi najbolj n* varen hinavec! In ker n0ce biti tak hinavec, zato ne mo čim, zato pišem to meditacij o hinavščini z opozorilnim n menom in prepričanjem, a eden od ukrepov za Post°P premagovanje naše gospo ske in moralne krize P°8UI11 . odločitev, da čimprej zadus^ mo hinavščino s tem, da z dilnih položajev od baze ^ vrha naženemo vse hinavce- Dalmatinski ribiči pravijo-da je med hinavsko besedo > poštenim dejanjem IJ|0 Vem, da hinavske besede L. slepijo neumne pa tudi pam „e ljudi. Kitajski pr®; “ pravi, da ob pogrebu hm ^ manjkajo samo ljudje, ki njim jokali. Vem, da kdo J. ne more osi 'in da le nesramen*' ,ap.ravi “f^ideraja 11 nc ua -btu konja, ne na ige. Španci pa P^ ivščina m čas ki ni V iSt' VreKdor PO' r opozarja. Kdo^^ linavec, prod ». Angleži vejo, da stane hinavec, Pa ite med poštenja ^ olenjskem ^ PJviŠ aHen cigan: v. lahko preštet. ^ drevesu, neP ,kuJV dreVeS:Jaa, Ko“> iem prebra ■ . aV. lev, je otrok.hV Turki prav’JO--odi hinavščino-Ko človek P° ehabhi *ovek. judskih rin, cvetujem nek eiuj?.‘,‘-" vodit«' marljivim *» <,. eno svojih že da ne b°,,. Sejo dvoje m iere°V ^fnašit* ickaterirni n ., - • hinaVCl u tavSčina je r"04 S n, ob don Goi ni,, ZD T ust\ zori tu, zdo no Slor oko da 1 tuje ved; sku boji sko sli. K deti T ti, c mal sled Ijen amt maj stra nov neg; svo( mo 'Pres asa v, °sm ted« Os, Utor Pled i°-1 ob t tine\ da j Isme| drUŽ Prav b°zc S,Ulji drug N f08t Idr, K U MllrU ^■jo Pošt, ^ijo Sp °bis| mc "mb; IH 'Od '% Nj( N i lcne hi«. Arh. Jure Vombergar: SPOZNAVAJMO SE! Sledijo daljši izvlečki govo-ra> ki ga imel arh. Vombergar °b 30-letnici ustanove Naš dom v San Justo, Argentina. Govoril je rojakom v Argenti-ni, njegove misli pa tudi nam v DA in Kanadi niso tuje. Ur. °, kar je naša emigracija Ustvarila v 40 letih vzbuja po-^Ornost med Slovenci po sve-d0rna, v zamejstvu in 1 °rnstvu. Prisostvujemo ved-jj0 številnejšim obiskom 0vencev ocj Sp|el k°lišČin omogoča tudi nam, a v vedno večjem številu po-Jemo P° svetu, predvsem se-aa v domovino. O naši kuPnosti v okviru teh medse-skini l obojestranskih obi-S|j V ' rad Povedal nekaj mi- deti?^ oam) dajo uvi- 0b'ski nam dajo spozna-ovenci po svetu pre- sledica^"!0- A t0 ni le p°- Ijenn • sam^enosti in odda-amp^ v prostoru in času, majhn?redVSem rezultat Prehranski Pozornosti- Oboje-ljeni n "^oralni klišeji, usta- in sumrexS°dki’ rezerviranost n°vah n' en^a ° osebah, usta-nen07nln.Skupnostih so izraz nega Več ali manj hote" svohnH svetu> ^jer tiskovine Ijivepa 1° prožijo ni opravič- da se Sl atalo ln hepoznr 83 Za oepoznanje m° o krivd"0!1' Lahk° govori-Presoia dl' Na daljavo lahko ^a in rn0’ vzamemo Ver' ^ ’ h°teti treba’ 0smiSlietnO P-a '*e’ 50 ta^° nedorp“na pisanja mnogokrat ne. P'=PriCaio. ^orein poznanja in dialog Hed naPriP0m0Či, da se stvari ^°- ia eimi ra2Čistiio. razjasni- |°b leh obiskiJraV t0 SC d°gaja ni'Ida?eon-m° Že tako nareje' daeyna • ,1Ja n‘ dovolj; vsako- °cS;ovU5n-ia medčloveških Osebno aas potrjuje v tem. da j2 Poznanstvo, živa bese- Sll1eb in «fV| °Č1’ Prijazen na-^rzla sr ‘Sk roke odtajajo za-[^bljjji .a"- in predsodki se !Vsetopav,eden za drugim' k clobre J** le’ 5e smo 'jod- Li •Judje dobre iščejo ^^^tegakar Prav v va JOse razumeti, če-Snj in ne soglašajo; so mnSlrPni d° Pogledov, !rueih. 7 nj ali Prepričanja .^ožni Drp« vU sv°jemu so (H°8lobiti se ' razlilce: zmožni Se v Položaj drugega S1 inskua^’" lzraD1Jajo na račun hJ’ 06 i5Cej° kori-c'jo a J CUn drugih, ne Nte ne izrabljajo a Priori rugih, ne sumni- :>iank Vse ■ 80d Ul le h ^ lju’dda 'e sv°bodni Sl !Ubljo dobre volje, omenjenih o- sv«j roH v vulJC’ ki ^ ZVK" »°je-najr*""” iz™™ i" iv0b0clni% •&% »!•!« •>!« *?3!« »T5!« č?.* »>!« »!«!i »!•% »!5!« #!5!i #!5!« »T3!« »*< »f*!« #!<< ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje »Spet te imamo, golobička. Tokrat nam ne uideš!« Urška se je zaman branila. Pristopil je še drugi birič in jo spretno zagrabil okoli pasu in si jo posadil predse na konja. »Meni bolj pristoja kot tebi, ki si že star,« je naglo vzpod-bodel konja in pustil za seboj svojega pajdaša. Pod močnimi rokami je začutil nežno oblino Urškinih prsi in razburjeno bitje njenega srca. A to bitje je postajalo vedno šibkejše in nenadoma je imel občutek, da je popolnoma prenehalo. Deklica bi mu omahnila s konja, če je ne bi pridržal. »Omedlela je,« se je prestrašil in počakal tovariša. »Če bi jo meni prepustil, bi ne omedlela. Preveč si jo stiskal k sebi,« mu je smeje očital starejši birič. »Ponesiva jo v solkansko ječo, tudi tam bo na varnem za to noč. Jutri zarana pa jo odpeljeva v Gorico.« »Pametna misel. Ječa ima močne zidove in ob cesti stoji.« Spodbodla sta konja in naglo drvela navzdol. Bila sta že v Solkanu, ko se je Urška zavedela. Bolestno je vzdihnila. »Kam me peljeta? Pustite me, da grem domov. Pozno je že in doma bodo v skrbeh.« »Nocoj boš spala v grajski postelji. Prav lepo ti bo!« se je smejal birič in jo močneje pridržal, ko je hotela skočiti s konja. »Ej, golobička, ne boš ušla, v ječi se boš odpočila. Časa boš imela na pretek. Kdor enkrat pride v našo ječo, je zlepa ne zapusti.« »V ječo? Zakaj pa, kaj sem naredila?« je zastokala. »Kaj jaz vem, kakšne copr-nije uganjaš. Grofu niso pov-šeči, mi pa moramo njega ubogati.« »Moj Bog je v nebesih in če bo hotel, me bo tudi iz te ječe rešil.« »O, to pa to, tvoj Bog nima drugega dela, kakor da tebe rešuje iz ječ. Dospeli smo.« Lahkotno jo je položil na tla. Mlajši je prijel za tolkač ter udaril, da je odmevalo daleč naokoli. Prihitel je vratar. »Kdo pa razbija po vratih ob tej uri?« »Odpri, povelje goriškega grofa imam, da vržem v grajsko ječo to dekle.« »V našo ječo, praviš? Zakaj pa ne v goriški grad?« »Ne sprašuj, rajši odpri vrata. Mudi se!« Ukaz je bil rezek in vratar je odprl vrata ter visoko dvignil baklo, da je lahko prišlecem pogledal v obraz. »Kaj, tako dekletce si nam pripeljal! Kam naj jo denem? Njene kosti bodo v ječi komaj par podgan nasitile.« Urška je planila do vratarja in ga s sklenjenimi rokami prosila. »Pustite me domov, nič hudega nisem naredila.« »Tudi meni se tako zdi. Pa vendar, zakaj so te prijeli?« »Kmetje hujska k uporu, da opuščajo delo in zidajo cerkev na Skalnici.« »A, ti si Urška Ferligojnica, ki trdiš, da se ti je prikazala Mati božja?« »Da, Mati božja mi je ukazala, naj ljudem naročim, da ji na Skalnici sezidajo cerkev,« se je Urška umirila. Pozabila je nase in na svoje gorje. Bila je samo še Marijina poslanka. »Punca, tebi se blede. Mati božja ne potrebuje nobene cerkve,« se je smejal vratar. »Ona res ne, ona je v nebesih. A mi jo potrebujemo, da jo bomo tam milosti prosili. Tako mi je rekla.« »Ubogo revše. Po mojem bi bila potrebna nekaj krepkih, pa bi ozdravela od teh muh.« »Pelji nas do grofa, da mu vse razložimo,« sta bila biriča nestrpna. Odkar je solkanski grad postal razvalina, so si solkanski grofje postavili pristavo v Solkanu'ob cesti, imeli pa so tudi hišo v goriškem mestu. »Grofa ni doma. Odšel je k Lanthieriju v Gorico. Grofica Jolanda pa je doma. A tudi ona ima goste. Vsa okoliška gospoda je tu.« »Kaj me briga! Naju pa grofici naznani!« je ukazovalno rekel starejši birič. Vratar je zaprl vrata in brez besed odšel. Dolgo ga ni bilo. Urškino srce je goreče klicalo k Mariji za pomoč. Na mah je razumela, da je tudi to njeno trpljenje v božjih načrtih in da se ji ne bo nič hudega zgodilo. Končno se je vratar vrnil. »Grofica Jolanda bi rada videla deklico. Pa tudi druge gospe. Glej, da se boš pravilno vedla in lepo pozdravila.« Urška je stopila v hišo. Po medlo razsvetljenem hodniku so prispeli do širokih stopnic, pokritih z rdečo preprogo. Urška se je bala stopiti nanjo, da bi je s svojimi prašnimi čevlji ne umazala. Prav po robu preproge je plašno stopala navzgor. V gornjih prostorih je bil spet dolg in širok hodnik, razsvetljen s številnimi baklami, ki so gorele na zidnih postav-kih. Prednjo so se odprla vrata in kljub tesnobi in strahu, ki je hromil njeno slabotno telo, je ob blesku dvorane polglasno vzkliknila. Obstala je pri vratih. Toplota ji je pognala kri v lica, svetli kiti sta ji padali preko prsi. Čez svetlo platneno obleko je imela ogrnjeno tem-norjavo pelerino. Oči so bile razširjene v začudenju. »Glej, glej,« je vzkliknila grofica, »mislila sem, da bom zagledala nerodno kmečko punčaro, pa vidim deklico, ki bi še na knežjem dvoru delala čast. Povej nam, kako se ti je prikazala Mati božja?« jo je pol zares pol zasmehljivo vprašala. Urška je bila zmedena. Vse naokrog velike sobane so sedele na mehkih sedežih imenitne gospe, oblečene v žamet in svilo, polne draguljev, ki so se bleščali v svetlobi številnih sveč. Pogledi vseh gospa so bili v velikem pričakovanju uprti v preprosto, a ljubko gr-garsko deklico. »Odgovori, če te vpraša gospodarica,« jo je dregnil birič. Urška pa je molčala. Kako naj tem gospem pripoveduje o prikazanju, govori o prošnji nebeške Gospe? Saj one niso ljudstvo, h kateremu jo je poslala Marija. Reci ljudstvu... a ne tem, ne tem, je v stiski zatrepetalo njeno srce. »Punčara si je vse izmislila,« je zdajci zavreščala neka starejša dama in zaničljivo zamahnila z roko. »Kaj begaš ljudstvo, če ni nič res?« jo je ostro ogovorila grofica Jolanda. »Gospa, res je. Mati božja se mi je prikazala in mi rekla...« »Tebi se je prikazala? Mar bi se kateri izmed nas, ki smo učene in imenitne, a ne tebi, neuki kmečki deklini,« je bila grofica še nadalje neizprosna. Urška je začela mirno pripovedovati: »Bilo je v soboto po binkoštih...« Govorila je naglo, le Marijino naročilo je počasi in z vso spoštljivostjo povedala. Gospe so se hihitale, vendar so bile med njimi tudi take, ki so ostale resne in zamišljene. »In kakšna je bila tvoja Mati božja, kako je bila oblečena?« je hotela vedeti mlada žena grofa Della Torre, ki je veljala za najlepše oblečeno damo. »Silno lepa,« so se Urški razširile oči ob misli na milino svete Device. »Menda ne boš trdila, da je bila lepša od nas, lepše oblečena od mene!« »O da, mnogo, mnogo lepša in tudi lepše oblečena,« je brez oklevanja odgovorila Urška. Grofici Della Torre se je obraz pomračil. Še nihče ji česa takega ni dejal. Tukaj si pa ta reva kaj takega upa. »Saj ne ve, kaj govori. Nemara bo res najbolje, da jo vr-žete v ječo, da ne bo več begala ljudstva.« »Nobenega ne begam, samo Marijino poslanstvo vršim,« je sedaj že brez strahu rekla Urška. »Pa ljudstvo verjame, kar mu praviš? Te uboga?« je bila radovedna grofica Jolanda. »Ne meni, Marijinim besedam verjamejo in vsi hitijo, da bi na Skalnici čimprej zgradili Marijino hišo.« »A to vse na našo škodo, punca,« je sedaj skoro zavpila grofica Formentini iz Števerja-na. »Naši podložniki imajo samo dve roki; če jih uporabljajo za zidavo cerkve, jih ne bodo za obdelavo naših polj.« »Kmetje niso opustili tlake. Vaša polja prav nič ne trpijo.« »Si že mnogo denarja nabrala?« je bila radovedna gori-ška gospa Petazzi, ki jo je mož puščal vedno brez denarja. »Denarja pa ne jemljem, gospa. Kdor hoče, ga lahko izroči solkanskemu gospodu vikarju.« »Seveda, vse je dogovorjeno med vama. Vikarji so prebrisani in ti še bolj.« Urški je bilo hudo, da so te ženske žalile dobrega vikarja. (Dalje prihodnji torek) Spoznavajmo se! (Nadaljevanje s str. 7) več, bi rekel. Gledajo nas, če smo še svobodni na znotraj. Se nismo (še) predali ugodju bla-gostanjske družbe? Koliko nam (še) pomenijo vrednote duha? Gledajo tisto, kar jim kažemo in kar se ne vidi na prvi pogled; znajo brati med vrsticami. Ko potujemo v Slovenijo nas opazujejo. Kakšni smo po 40 letih: smo kaj pozabili, smo se česa naučili? Gremo gledat lepote Slovenije, samo to? Tisti, ki ste pred 40 leti bili pripravljeni dati življenje za domovino, ste danes pripravljeni vsaj pričevati? Vsi nas gledajo, doma, v zamejstvu in zdomstvu. Sprašujejo se, kako je mogoče zdržati v tujem okolju 40 let, kaj je tisto, kar nas druži in navdušuje? Če želijo recepta, tu ga imajo: Smo homogena skupnost, med nami ni večjih razlik, ki bi ločevale, povzročale razhajanja; imamo skupne vrednote in zavest poslanstva. Kaj to pomeni? Pomeni, da znamo ceniti kaj več kot samega sebe in lastno korist; da smo tukaj zaradi nečesa velikega, za kar se je vredno žrtvovati. So še druge, zunanje okoliščine, ki so pripomogle in nam omogočajo naše delovanje, a važne, bistvene so omenjene. Brez zavesti poslanstva bi nas bilo jutri konec. Živimo v času vedno bolj splošne zavesti — in ti obiski nas potrjujejo v tem —, da je svet vedno manjši in ljudje smo si vedno bližji, da mora biti na tem svetu prostora za vse Slovence, kjer naj bodo Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - možni različni načini doživljati in udejanjiti slovensko zavednost in zavest; da se nebo jasni nad Slovenijo in da smo mi z živimi vezmi povezani z njo; da smo Slovenci v svetu ena sama velika družina, čeprav smo v marsičem oddaljeni. Kako aktualno in današnjim okoliščinam primerno je besedilo himne Slovencev v svetu. Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj. Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija. (Svob. Slovenija, 23. okt. 198®' MALI OGLASI Furniture Truck Driver Needed Experience preferred. Call 481-8288 8 3 84) for rent rooms down & 9ara^e,', COOK WANTED Collinwood Slovenian Needed for lunch time tr® ' Contact Dan Pavšek " 81». W BROOM MANAGER WANTED tian Society Horn®' 3 Recher Ave., Euchd, H 19 . 531-9309. E* salary and benefit^ i<§ to Elmer NachtiQ®' ary. APP,icatl0rlSaQ6 I until Nov. Mesto oskrbnika ^ Slovenska pristava ima o to mesto za oskrbnika P štorov Slov. pristave v perfieldu, O. Kdor se zan^ ' naj pokliče 216-486-886^. g5) Domestic Help Needed 1 day a week. ^e<^ar ^rfjSh' University Hts. area. ^n8^ail speaking ethnic wante early a.m. — 381‘735^g2-83) For Sale by Owner Mod. 3 bdrm Euclid ^ Form. Din. rm. Lge a j rm. Great family home-cond. — 692-0633. FOR RENT , oms, dn. & bath-Rd. Adults only-. Call 391-0953. jsework ek. Steady ) Gates Mil,s °. (80-87> roz-TTnann^ i (We wallPaP^0 3 in delamo ntudj copalnice tar K« -ska in ^iZ