Kmetje gredo v bitko za hrano
stran 6
Leto XXXIII Št. 20
Murska Sobota, 13. marca 1981
CENA 4 DIN
VESTNIK

LJUTOMER
Priprave na končni preizkus
Kar dva posveta na isto temo sta v Ljutomeru dala podobno sliko o pripravah na zaključne akcije Nič nas ne sme presenetiti 80/81. Po programu, ki sta ga pripravila pomurski medobčinski svet SZDL in občinska konferenca SZDL Ljutomer naj bi zaključna preverjanja bila končana do konca tega meseca. Na posvetu v Ljutomeru so na regijskem in občinskem nivoju ugotovili, da je faza usposabljanja vseh struktur SLO in družbene samozaščite praktično gotova in bo treba preiti na naslednjo stopnjo - preverjanje delovanja in usposobljenosti v občini in regiji.
V ta namen so ustanovili regijsko delovno skupino, ki bo ugotovila stanje usposobljenosti in potek priprav na zaključno akcijo ter do preizkusa odpravila pomanjkljivosti. Seveda pa bo ta delovna skupina tudi koordinirala priprave m jih poenotila, tako da bo celoten končni preizkus lahko v celoti deoval na nivoju regije.
Tudi občinski posvet, ki je bil takoj po regijskem, je imel na dnevnem redu priprave na NNNP 80/81. Predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij so poročali o stanju in poteku priprav na zaključno vajo, ki naj bi tudi pokazala, kako smo odpravili napake in pomanjkljivosti, ki so se pojavile na podobni vaji leta 1979. Seveda so odgovorni že zagotovili, da so napake odpravljene in da se letos ne bodo ponovile. Na posvetu so tudi ugotovili, kako poteka nabava potrebne opreme za SLO in družbeno samozaščito, kije bila tudi ena od pomembnih nalog v pripravah na NNNP 30/81.
Na obeh posvetih so ugotovili, da je stanje zadovoljivo in da ne more biti težav in problemov pri letošnji vaji. Dana pa je bila tudi naslednja pobuda: po rokovniku so akcije predvidene do konca prve polovice leta. Predlog je, da bi se naj delo na področju družbene samozaščite in SLO razširilo na celo leto, tako da bi bile nekatere večje akcije tudi v drugi polovici le,a’	Dušan Loparnik

PROBLEMSKA KONFERENCA KOMUNISTOV | V GORNJI RADGONI
 Na porabi se  lomijo kopja
Le z brzdanjem vseh mogočih apetitov in spoznanjem, _ da je mogoče trošiti le toliko, kolikor ustvarimo, je bila — I vsaj zdi se tako — osrednja misel obsežne razprave na I problemski konferenci komunistov minuli ponedeljek v "
 Gornji Radgoni. Posegli so na zelo žgoča in občutljiva m področja: gradbeništvo, s posebnim poudarkom na usme-1 rjeni stanovanjski izgradnji, preobrazbo denamo-kredi- I tnega in bančnega sistema, kmetijsko problematiko in -— ekonomsko socialni položaj delavcev.	_
Spričo brezštevilnih žgočih in zahtevnih vprašanj, ki I jih seveda vseh ni bilo mogoče doreči, se zdi, da je bila | uvodoma nakazana rdeča nit med razpravo kdaj pa kdaj (zamegljena. Navzlic temu pa se je zelo jasno pokazalo, kaj  vse prinašajo zaostreni pogoji gospodarjenja in kako boleč I zna biti obračun z dosedanjim, marsikje še razšipniškim in g vnemarnim obnašanjem in ravnanjem.
Najčešče so razpravljale! omenjali naslednja vpra-  šanja: standard delavcev povezan s kupno močjo prebi-  valstva, področje družbenih dejavnosti, predvsem otroško | varstvo, komunala in nekateri kazalci iz lanskoletnega, tu
pa tam pa tudi že letošnjega gospodarjenja v občini. Prav  na področju porabe se namreč najpogosteje lomijo kopja in I prihaja celo do vsakovrstnih izkrivljanj in izsiljevanj.
V srednjeročnem referendumskem programu je jasno | zapisano, kaj vse načrtujejo pri naložbah, toda — je bilo
 rečeno — v skupnosti za otroško varstvo in na občinskem  izvršnem svetu iz nerazumljivifi razlogov podpirajo doda- I tno izgradnjo otroškega vrtca v Gornji Radgoni. Pri sa- | moupravni komunalni interesni skupnosti se skorajda (vsakodnevno odpirajo novi in novi problemi, pa naj gre za  ureditev industrijske cone na Meleh, zadovoljevanje ko- I munalnih potreb v krajevnih skupnostih ali — naj samo | omenimo — težnje, da bi v krajevnih skupnostih Gornja
Radgona oziroma Radenci ustanovili lastno komunalno   skupnost. Lani je bilo dogovoijeno, da se morajo strokovne I  službe v SIS med sabo povezati zaradi lažjega in cenejšega I poslovanja, vendar pa dalj od razmišljanj niso prišli. Iz-
vajalci del, a tudi projektanti, so z zavlačevanjem in ne-  izpolnjevanjem obveznosti krepko podražili izgradnjo di- I jaškega doma v Radencih, ki bi ga morali predati namenu I že lanskega avgusta.
 Obstaja določena bojazen, da bodo zaradi padca  standarda in zvišanih cen za otroško varstvo velike težave I pri vzgoji in varstvu otrok v otroških vrtcih. Pri tem se 
namreč prerado pozablja, da bi se morali v vzgojnovar-stvenih zavodih veliko bolj povezovati s prizadetimi, torej I starši in krajevno skupnostjo in ne, da rešujejo probleme I preko občine in celo republike.	
 Skratka, na problemski konferenci ZK v Gornji _
Radgoni, ki je bila očitno sila kritično nastrojena do cele I vrste problemov, so se zavzeli, da bo treba na nekaterih I področjih krepkeje prijeti vajeti v roke in docela zaostriti
odgovornost komunistov.	b. ž. 

„ŠE ŠMARNICA POSTAJA SLAJŠA" pravijo na vrhu in v okolici Zgornjega Porčiča, kjer je bilo nekoč kraljestvo vinogradov, danes pa so nanie ostali spomini o trdem življenju, ilovnati zemlji in žuljavih dlaneh.	
Reportažni zapis objavljamo na str. 16.
vaze, ua sia se zima m mraz končno le poslovna, začela pa potrebno tudi znanje. Upajmo, da bo letošnja rez v pomur-so se že tudi prva spomladanske opravila. Polne roke dela skill vinogradih dobra in da nas pred trgatvijo ne bo spet imajo v teh dneh tudi vinogradniki. Od rezi vinske trte je presenetila toča.
odvisno, kakšen bo pridelek grozdja, zato je pri tem delu	Foto: Albert A.

Materialne dobrine niso vse
Sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc je v pogovoru za časopis Komunist
ocenil najnovejše tokove na naši idejni fronti — o družbeni kritiki in o naši duhovni
Dogovor o politiki cen v letošnjem letu
Z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1981, ki so ga podpisali predstavniki izvršnih svetov republik in pokrajin, ZIS in skupnosti za cene, je predvidena nižja rast cen kot v minulem letu. Tako naj bi bile proizvodne cene nižje približno za četrtino,- maloprodajne cene in življenjski stroški za petino, cene storitev pa naj bi bile za desetino manjše. Preračuno v odstotke, bi to pomenilo v letošnjem letu približno 32-odstotno inflacijo, kar pa nikakor ni malo. Upoštevaje velike podražitve v začetku leta, motnje v primarni delitvi ter trenutno razmerje med ponudbo in povpraševanjem, te naloge ne bo lahko izpeljati. Z dogovorom je tudi predvideno, da je treba s selektivnim izvajanjem kompenzacij v porabi zagotoviti, da višje proizvodne cene ne bodo potegnile za seboj tudi podražitev v prodaji na drobno. To velja predvsem za osnovna živila — jedilno olje, sladkor, moko, kruh, meso in mleko.
Ker je Jugoslavija tudi lani imela primanjkljaj v plačilni in v devizni bilanci, je bilo ta primanjkljaj spet treba pokriti z najetjem  posojil. Tako se je naša zadolženost v tujini še povečala za nekaj   milijard dolarjev. Vsekakor ne gre za majhne številke, kar so tudi U  najbolj odgovorni jugoslovanski gospodarstveniki in politiki že  večkrat poudarili. Ce bi tuji upniki zahtevali, da bi morala
I Jugoslavija v 1979. letu vrniti vse dolgove, ki jih je kdaj najela v  tujini, pa še ne vrnila, potem bi morala za plačilo teh dolgov  nameniti kar 21,5 odstotkov jugoslovanskega_družbenega pro-  izvoda v 1979. letu. (Jugoslovanski družbeni proizvod za leto ” 1 1979, preračunan v dolarje po takratnem mednarodnem tečaju, po katerem je dolar bil vred en 18,'25 dinarja, bi to zneslo 63,8 H milijarde dolarjev).
Dokler bo torej Jugoslavija iz takšnih ali drugačnih razlogov  _ hotela porabiti več deviz, kot jih bo mogla sama ustvariti-, se bo _  morala zadolževati v tujini.
Nov ameriški „ rekord”
Caspar Weinberger, novi ameriški obrambni minister, je kongresu predložil načrt izdatkov oboroženih sil za leto 1981—82. Znesek 222 milijard pomeni rekord, ki ga Američani ne pomnijo. Vendar nekateri komentatorji že napovedujejo, da si ga bodo zapomnili, saj so za ta zahtevni načet morali vzeti dobrih 50 milijard dolarjev iz drugih proračunskih postavk.
Tako zahteven vojaški proračun utemeljujejo s potrebo, da dohitijo Sovjetsko zvezo, ki — kot nekateri zatrjujejo — že petnajst let daje za vojsko celo polovico več kot ZDA. Vendar si ob teh ocenah niso enotni. Ameriški špijonaži očitajo, daje skregana z izračunavanjem o tem, kaj je kaj: obseg sovjetskih vojaških izdatkov izračunava na podlagi ameriških, ki svojo vojsko — okrog 2 milijona vojakov — plačuje, dočim ima Sovjetska zveza okrog 4 milijone neplačanih vojakov.
Drugo sporno vprašanje se tiče ocene, ali je treba sovjetske vojaške izdatke razumeti kot »defenzivne«, upoštevaje pri tem geografski položaj Sovjetske zveze, ki ima izredno dolgo kopensko mejo, dočim je Amerika obdana z morjem, na kopnem pa se ji ni treba bati ne Kanade ne Mehike. To so bile ocene preteklih let. Weinberger je pred kongresom dejal, da bi bilo naivno in nespametno razumeti prizadevanja SZ kot »defenzivni napor«. »Sovjetska zveza bo, ko bo dosegla očitno vojaško premoč, poskušala to izkoristiti v večji meri kot danes«, je dejal ameriški obrambni minister.
Novi vojaški program ZDA teži v dve smeri: odpraviti »ranljivost« kopenskega jedrskega orožja in povečati sposobnost ameriške vojske, da intervenira po svetu, zlasti v območju Perzijskega zaliva. Čemu bodo dali prednost, ni znano. Iz predloga vojaškega proračuna pa je moč razbrati,, da bodo podvojili proizvodnjo vojnih ladij in da bodo svojo floto kmalu povečali od sedanjih 450 na 600 ladij. Da bi omejili beg iz vojske, bodo povečali plače vojakom in oficirjem. Nekateri poznavalci razmer pa trdijo, da od sedanjih razmer v ameriški vojski ni več daleč do tega, ko bodo morali uvesti vojaško obveznost, kajti samo denar še ne pomeni vsega.
Ali bodo večji vojaški izdatki prizadeli nekatere socialne dajatve, kijih financirajo iz proračuna, o tem najbrž ni več dvoma. Popolnoma jasno pa je tudi, da bodo s svojim programom spodbudili večje vojaške izdatke v Sovjetski zvezi, o čemer so znane izjave Brežnjeva ob nastopu nove ameriške administracije.
Začarani krog torej, ki mu je edina alternativa stališče neuvrščenih dežel: omejiti oboroževanje in s pogajanji razgraditi sedanje sisteme ubijanja, se pogovarjati o tem, kako vsemu človeštvu omogočiti, da bo živelo bolje, v miru in brez nenehnih tekmovalnih groženj.
lenobnosti; o zavesti, ki vsak napad na lastno birokratsko pozicijo razglaša za napad na sistem in zvezo komunistov.
Na vprašanje, koliko vpliva potrošniška miselnost na temeljne vrednote naše družbe, je Šetinc dejal, da ta vpliv ni tolikšen kot mislimo. Predvsem živi večina ljudi v mejah ekstistenčnega minimuma, čeprav zidajo hiše, kupujejo avtomobile in podobno. To je naravno, in to ni fenomen potrošniške družbe. Največja nevarnost je v miselnosti, ki temelji na zavesti, da smo dozdevno ustvarili komunistično družbo in da lahko porabljamo po potrebah.
Nekatere kategorije I pa tudi posamezniki, se obnašajo tako, kot da je dva krat dva pet. Ti mislijo, da so materialne vrednote vse, da so statusni simboli vse. Drugi se _ ubadajo z eksistenčnimi problemi. V posesti materialnih vrednot mnogi vidijo potrditev svoje veličine, in to tisti, katerim smo pustili, da so obogateli. Ti so največji zaba-vljivci, nezadovoljni zato, ker mislijo, da jim naša družba ne bo več dovolila, da bi bogateli, njihova edina skrb pa je, kako še bolj obogateti.
Ko je Šetinc odgovarjal na trditev, da nikoli nismo imeli tako imenovane delavske opozicije, temveč opozicijo, ki se je porajala v političnih in intelektualnihkrogih, je dejal, da je to res. Če bi bila delavska opozicija proti socializmu in socialističnemu samoupravljanju, bi bila zoper sebe. Vendar premalo upoštevamo, da »opozicija’ proti inflaciji in maniram potrošniške družbe obstaja že dalj časa. Te manire že leta jezijo delavce. V okviru samoupravljanja se delavci — celo v obliki stavk — bojujejo proti temu. Vprašanje je, ali smo se tega dovolj resno lotili. Na trinajsti seji CK ZKJ smo na primer rekli — to je bil, bi lahko dejali ,trenutek resnice’ — da je inflacija največji napad na interese delavskega razreda. Zahtevali smo na primer, da je treba investicije zmanjšati za polovico, a se jih ponekod še dotaknili niso.
Ko je tov. Šetinc govoril o dialogu in kritiki, je med drugim dejal, da kritiko premalo razvijamo. Preveč se angažiramo za razvoj tako imenovane uradne kritike. Resolucije zveze komunistov ne dajejo odgovorov na vsa vprašanja. Resolucijski način dela je nasploh slaba stvar. Partija mora ustvarjati bolj živo in ustvarjalno komunikacijo ne samo v sebi, ampak tudi z drugimi socialističnimi silami.
Kardelj in Kidrič sta se rada pogovarjala z ljudmi, ki so bili na naši strani, ki pa so imeli tudi neke človeške dileme. Nekateri pogledi so bili tudi v nasprotju s politiko KPJ, vendar je bilo tudi dosti strpnosti. Danes je manj strpnosti in potrpežljivosti. Nekateri kulturni delavci in intelektualci so tolikanj zaposleni s svojim delom, da premalo spremljajo družbena dogajanja. Namesto, da jih takoj okvalificiramo in etiketiramo, se je treba z njimi več pogovarjati. Treba jih je vprašati za mnenje o kakem družbenem problemu. Mi, politiki, smo ta način dela zapostavili. Ko je govoril o administrativnih ukrepih je tov. Šetinc med drugim dejal: »Če bi se oprijeli tega, da bi vse reševali z administrativnimi ukrepi, tedaj fti se nujno sprožil proces, ki mu ne bi bilo videti konca. Morali bi se vprašati: kaj je z našo družbo, v kateri je treba ljudi s palico gnati v socializem?«
ŠE ZADNJE PRIPRAVE NA POPIS PREBIVALCEV - Ob drugih, temeljitih pripravah za aprilski popis prebivalcev, končujejo tudi tiskanje popisnih obrazcev, v katere bodo po desetih letih spet zapisali vse svoje najpomembnejše podatke. Na sliki: Delavka v tiskarni »Savremene administracije« pregleduje pravkar natiskan obrazec za popis.
PLURALIZEM SAMOUPRAVNIH
INTERESOV
O enotnosti često govorimo načelno, zlasti kadar je govor o nedotakljivosti naših revolucionarnih tradicij, kot je na primer pridobitev, ki jo izraža bratstvo in enotnost. Žal pa se pod obrambo takih pridobitev čestb skrivajo nerešena vprašanja samoupravne nadaljnje graditve že dosežene stopnje razvoja, kamor sodi tudi krepitev bratstva in enotnosti. Potem pa postajajo ti pojmi misteriozni, kakor je pač vselej, kadar se nekaterih bolečih vprašanj ne lotevamo, ker smo iz njih naredili tabu teme:
Med takšne teme, o katerih ne smemo, več govoriti, ker smo se nekoč že opredelili, je tudi obveznost, da pomagajo manj razvitim, da se ne bi prepadi med razvitimi in nerazvitimi preveč povečevali in da se sploh ne bi več povečevali, temveč da bi se zmanjševali. Praksa obveznega vlaganja razvitih v razvoj nerazvitih območij, pa je, v jugoslovanskem obsegu, pokazala, da kljub spoštovanju teh medsebojnih obveznosti, razlike ne zmanjšujemo, temveč povečujemo.
. Vprašanje je pri tem, alj razvoj razvitih tako hitro napreduje, da jih hitrejši razvoj nerazvitih območij preprosto je more dohajati, ali pa naj bo razvoj razvitih počasnejši, da bi jih razvoj nerazvitih lahko dohitel.
Nesmisleno je kajpak zahtevati, naj se razviti ne razvijajo čim hitreje, kakor je tudi nesmiselno zahtevati, da dajejo toliko, da bi tudi njim premalo ostajalo za ohranjanje lastnega razvoja, kajti tekma v svetovnem gospodarstvu je ostra in smo z našimi najbolj razvitimi območji, še vedno v podobnem položaju kot so naša nerazvita področja v primerjavi z razvitimi, ker je okrog nas kar precej znatno bolj razvitih dežel.
KAIRO — Načrtovani obisk egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata v Washingtonu so preložili na zadnje četrtletje letošnjega leta. Kot poroča agencija UPI, so se tako odločili, ker Reaganova administracija daje večjo prednost ameriškemu gospodarstvu in evropski varnosti kot pa bližnjevz-hodnemu problemu.
KABUL - V Kabulu je bil prvi kongres afganistanskih sindikatov, na katerem so sprejeli statut in program dela centralnega sveta te organizacije. Kot poroča TASS, v kongresnih dokumentih — poleg ostalega — izražajo »iskreno zahvalo sindikatom Sovjetske zveze in vseh bratskih socialističnih držav za veliko pomoč afganistanskemu ljudstvu v boju proti inperialistični agresiji in izgradnji novega življenja.« "
BONN — Srečanja naših ljudi, ki so na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, so ob praznovanjih 8. marca praviloma povezana s konkretnimi razpravami o možnostih za izboljšanje položaja zaposlenih žensk in o šolanju tretje generacije Jugoslovanov. Kot predstavnica SZDL Slovenije se je na časovno kratkem, toda delovno zelo intenzivnem obisku, vključila v razprave Majda Gaspari, ki je ob koncu tedna v nekaterih krajih Pomurja pojasnjevala stališča do celotne problematike dela v tujini.
REKA — V reško pri- stanišče je na neuradni | obisk k jugoslovanski vojni mornarici priplul odred ladij sovjetske vojne mornarice. Med obiskom na Reki si bodo posadke ladij ogledale nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti Reke in okolice.
MADRID — Ugrabitelji španskega nogometaša । Enriqueja Castra Quinija j še naprej molčijo, zato je popolnoma negotova usoda nogometaša, ki so ga ugrabili pred dnevi v Barceloni. Njegov klub Barcelona je pripravljen plačati zahtevano odkupnino. Kot seje zvedelo, gre za sto milijonov pezet (1,2 milijona dolarjev).
... I\PO SVETU r*	- .
STRAN 2
VESTNIK, 13. MARCA 1931
KOMENTIRAMO
 O STANOVANJIH IN 
 ODLAGALIŠČU 
Zastoj pri stanovanjski  izgradnji ni opazen le v  Pomurju, ampak tudi dru- god. prav pri nas, pa v zad-njem času kaj malo razpra- vljamo o tej, v sedanji  gospodarski. situaciji pose- bej občutljivi temi. O pote-Iku javne razprave in, sprejetih pripombah na družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklaje-I vanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je pred krat-I kim razpravljal te odbor za stanovanjsko in komunalno dejavnost pri medobčinski gospodarski zbornici za Po-I muije. Ob tej priliki so bile 8 iznesene pripombe, ki jih je • predložila Mura in.se nana-šajo predvsem na cilje zdru- zevanja sredstev v stano- vanjskih izgradnji ter dose- danjo obravnavo namemb-nosti in višine sredstev pri I posameznih delovnih kolek-I tivih. . Največji pomurski med njimi — tovarna obla-Ičil in perila — je v veliki meri pripomogel k razmahu
Elrad iz Gornje Radgone iz leta v leto povečuje izvoz. Zlasti iskane so antene. Prav zalo so v novih proizvodnih prostorih na Meleh zagotovili prostore za tretji proizvodni trak. Tako lahko vsak dan pošljejo na trg okrog 5.000 anten. Težave imajo le pri zagotavljanju materiala, zlasti aluminija. Na sliki vidite, kako delajo zdaj na Meleh, na tretjem traku.
Foto: L. Kramberger
stanovanjske izgradnje pred leti, pa tudi lastna udeležba za zaposlene v Muri ni novost, saj jo imajo uvedeno že osemnajst let. Prav lastni udeležbi za pridobitev stanovanj je veljala osrednja pozornost pri obravnavi novega družbenega dogovora, v katerem je premalo obdelano- združevanje sredstev za zaposlene pri zasebnikih, zato je imela obrtna zbornica svojo umestno pripombo.
Pojavilo pa se je tudi vprašanje umestnosti oblikovanja temeljnih oziroma posebnih enot za stanovanja pri bankah. Izražajo jih prav v bankah zaposleni, saj bi nove temeljne banke pomenile dodatno število delavcev in seveda s tem tudi dodatna sredstva,* kar pa v sedanjem stabilizacijskem obdobju ni racionalno. Posebej, ker se bo največ denarja za stanovanjsko izgradnjo v bodoče združevalo v organizacijah združenega dela.
Poleg stanovanjske pa je bila pozornosti v obravnavi
deležna tudi komumatoa _ dejavnost točneje reševanje I vprašanja regionalne lokari-  je za odlaganje škodijivih in " nevarnih odpadkov. Dogo- _ vori o skupnem odlagališču 9 teh snovi v Pomurju poteka- S jo že dalj časa. vendar ostajajo nedogovorjeni, ker  se nobena od štirih pomur- I skih občin ne zavzema, da  bi bilo sporno odlagališče prav na njenem območju. S
Razumljivo, saj je tudi v  celotni Sloveniji' vprašanje teh odlagališč slabo rešeno.  velikokrat pa prihaja do  navzkrižij . z zakonom, ki  točno opredeljuje, kako ravnati s škodljivimi .in nevar-  nimi odpadnimi snovmi.  Sklep odbora za stanovanj-  sko in komunalno dejavnost pri zbornici je zato bal ta. da  je potrebno najprej ugotovi-  ti, koliko in kakšne škodljive  odpadke pri nas sploh imamo in šele potem ugotavljati  kakšne so prostorske zmogl- a jivosti ter kje naj bi odlagališče bilo.	
Brigita Bavčar 
letos poteka že tretje teto, odkar je bil podpisan družbeni dogovor, s katerim so se podpisniki dogovorili o varstvu urejanju in vzdrževanju grobov borcev NOB, borcev za severno mejo v letu 1918 in 1919. slovenskih prostovoljcev iz vojn v letu 1912 do 1918, iniemi-rancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne, kakor tudi predvojnih revolucionarjev. Gre tudi za spomenike in drage objekte ter obeležja iz NOB in zgodovinske objekte revo-inctonaniega delavskega gibanja z namenom, da se ohrani spomin na žrtve, padle za svobodo, in se na ta način izkaže spoštovanje vsem padi« borcem. Del programa varstva. urejanja in vzdrževanja spomenikov in spominskih objektov za letošnje telo zajema spominske objekte: zidanico Miška Kranjca v lendavskih goricah, Trajberjevo zidanico v Strehovcih, rojstno hišo Miška Kranjca v Veliki Polani, Copekov mlin v Mali Polani, rojstno hišo narodnega heroja Štefana Kovača v Nedeiici ter hišo v Lendavi, Partizansko ulico, v kateri 'so tiskali Ljudsko pravico, spomenike iz NOB in revolucionarnega delavskega gibanja (spomenik prekmurski materi; spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovačo, spomenik borcem in žrtvam fašizma in spomenik padlim
Odvečen star papir DA — NE
V zadnjem času smo priče vedno pogosteje objavljenim informacijam v zvezi z nabiranjem odpadnih surovin, med katerimi igra veliko vlogo tudi papir.
Nesporna je trditev, da pri nas še vedno nismo uredili odnosa do odpadnega papirja. ki ga srečujemo veliko, in tona vsakem koraku. Pojavile so se tudi trditve, da je v gospodarskih in negospodarskih delovnih organizacijah ogromno papirja različnega izvora. Večkrat je omenjen tudi arhiv oziroma arhivsko ter dokumentarno gradivo, ki ga hranimo v neprimernih prostorih in v še bolj neprimernem stanju. V SR Sloveniji opravljajo , slovenski arhivi nadzor in evidenco nad tako imenovanim registralurno-dokumentamim gradivom. V organizacijah združenega dela, s katerimi je arhivski •zavod pristojen vzpostaviti dobre strokovne odnose in kjer je bila želja uredi ti arhiv na modernih osnovah, tako ni problema, da bi ta delovna organizacija hranila »odpa-
yarstvo in vzdrževanje grobov in grobišč
borcem rdeče armade). Patronat nad spominskimi ploščami so prevzele predvsem OO ZSM.
Program tudi predvideva, da podpisniki dvakrat letno obiščejo grobove ter jih tudi urejajo in vzdržujejo. Na nekaterih spomenikih so še obnovili napise, vendar dela še niso končali, zato je za letošnje teto predvidena obnova ostalih napisov. Za usklajeno delo skrbi občinski odbor ZZB NOV Lendava, ki dobi v ta namen sredstva. V program je tudi obisk spomenika internirancev v Šar-varu, ki bi gi ga naj ogledali lendavski lovci.
Vsako leto je predvidena tudi postavitev ali obnovitev nekaterih spomenikov. Tako je za letošnje teto predvidena postavitev novega spomenika oziroma obnova starega spomenika Nikolaju Lečku, borcu prve Prekmurske čete, ki je pokopan na pokopališču v Gaberju. Za urejanje in vzdrževanje spominskih plošč in drugih spominskih objektov NOB in re-volnctonamega delavskega gibanja za leto 1981 bo nosilec naloge kulturna skupnost občine Lendava ob sodelovanju OZD, ki so prevzele patronat nad posameznimi objekti. Za obnovo ohišja Copekovega mlina v Mali Polani je namenjeno 400.000 dinarjev, do realizacije te naloge pa bo prišlo, če bo Kultur-
dni papir«, ki ne bi imeli značaja arhivskega, to je zgodovinskega — trajnega pomena. S stalnim in sprotnim izločanjem po predpisanem postopku in po tako imenovani valorizaciji registratur-no-dokumentamega gradiva oz. izboru gradiva trajne vrednosti. lahko vsaka delovna organizacija odbira in izloča dokumentarno gradivo, ki mu jepotekel rok hrambe, predpisan v zakonodaji. Pristojni arhivi so v novem zakonu o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/1981) dobili navodilo, da izvedejo tudi valorizacijo organizacij združenega dela, pri katerih bodo izvajali nadzor nad arhivskim oz. dokumentarnim gradivom in ga prevzemali v svoja skladišča, medtem pa bodo morale organizacije, ki ne bodo valorizirane, hraniti svoje dokumentarno gradivo tako dolgo, kot jim to predpisuje zakon.
Neke vrste kontrolo o hranjenju finančno-računovod-ske dokumentacije pa tako ali tako opravlja tudi Služba
na skupnost Slovenije obnovo uvrstila v program za leto 1981, kajti iz občinskih virov ni moč zagotoviti dovolj sredstev. Pri , obnovi tega objekta je predvideno sodelovanje Tehniškega muzeja iz Ljubljape, del sredstev pa bi naj prispevala tudi Deloza TOZD Konfekcija iz Velike Polane, ki je prevzela patronat nad tem objektom.
Na pomlad bo urejena še spominska soba v rojstni hiši Štefana Kovača v Nedeiici. Patronat nad tem objektom ima Planika iz Turnišča. Ena pod nalog, ki so si jo zastavili, je tudi postavitev smerokazov k posameznim spomenikom in spominskim objektom. Postavili jih bodo dvajset. Likovno jih je opremil strokovni delavec Zavoda za kulturo občine Lendava, sredstva pa zagotovijo tiste delovne organizacije in druge organizacije, ki so prevzele patronate. Nosilec omenjene naloge bo kulturna skupnost občine Lendava. Prvi del nalog, ureditev spominskega parka ob gramoznici v Crenšovcih, so lani poleti z delovno akcijo opravili že brigadriji mladinske delovne brigade ..Ljudska pravica" iz Lendave. Če bodo letos imeli dovolj denarja, bodo postavili lesene skulpture (dela kiparjev-pionirjev).
Jože Žerdin
družbenega knjigovodstva. Poudariti torej moram, da organizacije združenega dela predolgo hranijo dokumentacijo, saj bi jo lahko po preteku zakonskega roka hrambe predali podjetju za odpadne surovine. V splošnem prizadevanju po stabilizaciji in po organiziranem dotoku odpadnih surovin lahko delovne . organizacije s pomočjo urejene arhivske službe zagotovijo res velike količine odpadnega papirja. Zato sem v naslovu napisal »odvečen star papir da — ne«, ker ne moremo brez pravilnega strokovnega pristopa registratumo-doku-mentamo gradivo v celoti določiti za odpaden oz. ne-odpaden papir. V interesu naše' socialistične samoupravne družbe je. da ohranimo v arhivih tiste dokumente, ki bodo nudili osnovo za zgodovinske. ekonomske, pravne in druge študije in ki nam bodo razglagali pretekla, današnja in prihodnja prizadevanja našega delovnega človeka in slovenskega naroda.
Arhivsko društvo Slovenije Peter Klasinc
- LJUDJE IN USODE-----
ZEMLJA KLIČE
Konferenca mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Lendava je sprejela akcijski program za prvo polletje.
Poudarjeno je. da je v združenem delu treba nadaljevati z akcijo za ekonomsko stabilizacijo, pri tem omenjajo že utečeno akcijo Najboljši delavec samoupravljalec. ki. kot pravijo na občinski konferenci ZSMS Lendava, ne poteka v vsaki OZD.
Mladi delavci so doslej že razpravljali o štipendijski politiki ter o tesnejšem sodelovanju s študenti. Obravnavali so osnutek samoupravnega sporazuma o razvoju prostovoljnega dela v občini Lendava. Dalj časa pa je potekala razprava o stanovanjski problematiki. Konferenca mladih delavcev je obiskala tudi nekatere osnovne organizacije ZSM v tozdih ter se vključila v akcijo NNNP.
V tem mesecu bo potekalo idejnopolitično izobraževanja mladih, spregovorili bodo o povezovanju krajevne skupnosti in vključevanju mladih v klubsko dejavnost. Evidentirali bodo tudi brigadirje v letošnje mladinske delavne akcije. Na enodnevnem seminarju bodo spregovorili tudi o aktualni proble-
mladi delavci
matiki našega gospodarstva. Za april pripravljajo konferenco in pregled problematike zaposlovanja, spregovoriti pa nameravajo tudi o akciji Najboljši mladi delavec sar moupravljalec ter se vključiti v občinsko tekmovanje Tito-partija-mir, Vključevanje os
novne organizacije ZSMS in OZD v delo družbenopolitičnih organizacij pa bo tenia razgovora v mesecu maju, kjer bodo osvetlili nekatere vidike aktivnosti mladih v lastni organizaciji ter ostalih organih upravljanja. -
J. Žcrdm
Dragi sin Geza! Preden ti kaj drugega pišem, te lepo pozdravljam. Zdaj, ko ti pišem, je/ura že deset in se me loteva dremavica. Rada bi ti povedala, daje z mojim zdravjem konec. Že tri dni me boli v prsih. K zdravniku si ne upam, saj me lahko pošlje v bolnico. Tja .pa ne morem, saj nima kdo krmiti krav in svinj. Tudi kokoši bi stradale, če me ne bi bilo doma. Moram ostali na gruntu in naj se zgodi karsi-bodi.
Kako pa je kaj s teboj? Saj vem. da imaš polno skrbi v službi pa pri družini, toda ' tako zaposlen pa najbrž le nisi, da ne bi utegnil napisati pisma svoji materi. Če ti ne moreš, bi se lahko oglasila snaha Ibolka. Ne vem. kako je m ogoče, da name pozabljale. Včasih sta se mi oglasila vnukca Andrej in Milan, zdaj pa sla tudi onadva pozabila na staro mamo.'
Kakšno je vreme pri vas v mestu? Imate sneg? Je hladno? Imate kurjavo? Tu pri nas na Goričkem se prebuja pomlad. Danes, ko sem z njive pobirala še zadnje koruzinje. sem veliko razmišljala. kaj se bo zgodilo z
našo zemljo spomladi. Z močmi sem pri koncu in sama ne bom mogla obdelali njive. Ljubi moj sin. le zakaj si me zapustil? Zakaj si odšel z zemlje, ki sva jo s z tvojim očetom z velikimi mukami nakupita. Tri leta bodo minila, odkar ga je pobrala smrt, ti si odšel, ko ti je bilo sedemnajst let. Najbrž ti je tam. v mestu, lepše, toda na zemljo in na • svojo mater ne bi smel pozabiti. Čimprej pridi domov. če me še hočeš videti živo. Pozdravlja te tvoja mati.«
Ko je triinsedemdesetlet-na ženica s svinčnikom na koncu stavka pritisnila piko, seji je utrnila solza in padla na papir. Ni počakala, da bi se pismo posušilo, ampak ga je kar takega zložila in taknila v kuverto, na katero je potem napisala sinov ljubljanski naslov.
Starejši človek le stežka sede k mizi in napiše pismo. Starka z goričkih pobočij je prav tako bolj vajena dela kot pisarije, toda pismo je morala napisati. Sinu edincu je morala izpovedati svojo bolečino. Postalo ji je nekam lažje pri srcu. Pomislila je. morda pa ga bo le
predramila in zvabila domov na zemljo: na njive, travnike, v sadovnjak, gozd, na grunt, saj je greh, da vse to propada. Sama ne more več kaj prida postoriti, tudi sosedje ji ne morejo pomagati. saj se prenekateri izmed njih srečuje z enakimi težavami.
Legla je v postejo, zatisnila oči. Pred seboj je videla svojega Gezo — plečatega štiridesetletnika. Doživljala je neke vrste privide: videla ga je prihajati domov; z njim je bila tudi snaha in vnuka. »Dobrodošel sin, Ibolka, Drejček, Milanček!« je zavpila v snu in omotici hrati. Glas srca jo je predramil. Spoznala je, da je daleč od svojih. Veliko dlje kot pa si je vse doslej mislila. Zaradi takega spoznanja in zavoljo zemlje, ki kliče pridne roke, je napisala pismo.
Noč je bila dolga. Ženska je veliko razmišljala o svojem položaju. Čeprav se ji je sin nekam odtujil, vendarle upa. da se bo vrnil na gorička pobočja; obdeloval bo zemljo in bo ob njej, svoji materi. S takim pričakova-z njem je navsezgodaj vrgla pismo v poštni nabiralnik, da bi tako čimprej prišlo do sina, snahe, vnukov ...
Š. SOBOČAN
VESTNIK, 13. MARCA 1981
STRAN 3
Ves dan je garala, zvečer, ko je bil čas za počitek, pa je poiskala pero in začela pisati pismo:
GEZA BAČIČ
Nekatera vprašanja vloge
ZRVS ima pomembno vlogo 
v političnem sistemu
Negativno pa bo vplival na okolje, če bo nedosleden, oportunističen, če bo skrbel le za ožje, partikulari-stične interese. C e mu bo le za njegov ,.ljubi kruhek", če mu bo le za ,,njegov"TOZD", za ..njegovo" krajevno skupnost, za ..njegovo" šolo itd. Komunist komunistično deluje, če spoznava zgodovinske in dolgoročne interese in jih povezuje s svojim vsakdanjim delom in delovanjem. Osnovna organizacija zato ne more biti prostor, kjer razpravljamo samo o „svojih" skrbeh, marveč mora biti tudi kraj, kjer se naši problemi navezujejo na dolgoročne perspektive družbenega razvoja, kjer se širi razgled iz lastnega okolja v širše prostore, od komune do republike, od republike do drugih republik in pokrajin in do federacije ter do svetovnega obsega; mora biti prostor, kjer se učimo razumevati probleme drugih, kjer se oblikuje naša zavest o smiselnosti našega delovanja itd.
Izreden pomen ima aktivnost komunistov in zveze komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, kar še posebej velja za SZDL in sindikate. Družbenopolitične organizacije so nenadomestljivi sestavni del delegatskega sistema; SZDL je kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov naširša osnova samoupravljanja. Pluralizem samoupravnih interesov, ki izhaja iz protislovij naše družbe, se bo lahko v celoti izrazil in uresničeval, če bo znotraj delegatskega sistema, SZDL in družbenopolitičnih organizacij dovolj možnosti za demokratični dialog, soočenja interesov in če bo prišlo do demokratične sinteze interesov. Zato je namesto podcenjevanja vloga SZDL prioritetna za vse komuniste, da vsak član ZK aktivno deluje v SZDL, organizacijah in društvih, da je vsak komunist aktivist SZDL. V teh organizacijah mora biti ZK prisotna kot vodilna, usmerjevalna idejna in kohezivna politična sila.
Komunisti morajo torej delovati v raznih družbenih organih, morajo znati prisluhniti problemom delovnih ljudi, morajo se učiti v stikih z živo/prakso, utrjevati svoj ugled, hkrati pa morajo prihajati s tako spoznano problematiko v komiteje, v občinska vodstva, v organizacije zveze komunistov.
Upoštevaje vso to problematiko nastaja gradivo za oblikovanje jasnih idejnopolitičnih stališč ZK, da bi se potem oboroženi s temi stališči lahko vračali tja, od koder problematika izvira in bi se tam z demokratičnimi metodami bojevali za uveljavljanje predlaganih stališč. Takšna praksa je dodatno opozorilo, da se problemov ne sme in ne more razreševati na sestankih organizacij ZK, ampak na samoupravni način, na zborih delavcev, na sejah delavskih svetov ali drugih organov upravljanja.
V tem smislu moramo pojmovati tudi uveljavljanje načela demokratičnega centralizma. Boj za uveljavljanje načel demokratičnega centralizma je hkrati tudi boj za demokracijo, za resnično samoupravljanje vnaši družbi. Uveljavljanje demokratičnega centralizma pomeni tudi demokratični boj mnenj in v tem smislu svobodno razpravljanje v zvezi komunistov, v vsakem delu ZK — svobodo, ki se
GORNJA RADGONA
Žene OS najboljše
Na tekmovanju, ki so ga priredili organizatorji telesne kulture pri občinskem svetu ZSS v Gornji Radgoni v počastitev dneva žena, so se najbolj izkazale tekmovalke osnovne šole iz Gornje Radgone.
Kot smo že poročali, so se tik pred dnevom žena pomerile delavke iz gomjeradgon-ske občine. Organizatorji so bili izredno presenečeni, saj je bilo navzočih kar deset ekip s po petimi članicami, kar je bilo za prvo tako
Za učinkovitejše delovanje dru-
žbenopolitičnih organizacij na-
sploh, še posebej pa njihovih nalog
v delegatskem sistemu, se med drugimi v prvi vrsti zastavljata dve med seboj odvisni nalogi: nadaljnja demokracija odnosov v organizacijah, se pravi večja stvarna možnost (in s tem tudi odgovornost) članstva, da vpliva na odločitve in stališča, resnično demokratična dvostranska in učinkovita komunikacija med bazo in vodstvi — ter večja akcijska in mobilizacijska učinkovitost organizacij, učinkovitost, ki je razen drugega predvsem plod spoznanih in subjektiviziranih interesov, zavestnega sprejemanja socialističnih, samoupravnih in humanističnih ciljev in vrednot.
Po kongresih Zveze komunistov smo v njenem delovanju že uveljavili pomembne spremembe in dosegli zadovoljive rezultate v utrjevanju osnovnih organizacij, občinskih konferenc kot osrednjih političnih vodstev, posebej pa v funkcioniranju ZK znotraj družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in delegatskeega sistema. Takšne ugotovitve veljajo tudi za komuniste v pomurskih občinah. Kljub nekaterim slabostim se zveza komunistov, osnovne in občinske organizacije in člani ZK vse bolj usmerjajo v takšne aktivnosti, metode in. načine dela, da delujejo znotraj političnega sistema, da so sredi življenja, skupaj z drugimi delavci znotraj zveze sindikatov, na zborih delavcev, sindikalnih skupinah, delavskem svetu, v delegacijah, v SZDL in organih krajevne skupnosti, skratka, kjer se razrešujejo konkretni življenjski problemi. Sicer še vedno prepočasi z ostanki starih navad, tudi še s kakšnimi poskusi intervencij od zunaj ali poskušanjem razreševanja v mnogih okoljih zveze komunistov že obnaša tako, da se aktivno in organizirano bojuje za svojo politiko in stališča skupaj in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi. Ta dialog in priznavanja potekajo vse bolj javno s političnimi sredstvi in predvsem z najmočnejšim orožjem komunistov — znanjem in argu-
tekmovanje več, kot so pričakovali tudi največji optimisti. Tekmovalke so se sicer pomerile v lažjih disciplinah, vendar so izrazile željo po večih podobnih srečanjih, morda bi lahko celo pri rednih letnih delavskih športnih igrah uvedli te discipline za žene in dekleta. Sicer pa so mnenja, da naj ta tekmovanja postanejo tradicionalna in sicer vsako leto ob dnevu žena.
Pa še o rezultatih, ki sicer niso pomembni, saj je šlo
menti, torej po demokratični poti, s prepričevanjem in osebnim zgledom znotraj samoupravnega odločanja.
V mnogih krajevnih skupnostih, posebej na podeželju, je čutiti večjo razvitost demokratičnih odnosov med ljudmi. Socialistična zveza se razvija kot fronta in mesto sporazumevanja, kot demokratična odprta organizacija do vseh občanov in njihovih družbenopolitičnih organizacij in društev, mesto za usklajevanje in politično dogovarjanje o vsakodnevnih življenjskih problemih delovnih ljudi. Večina komunistov aktivno deluje v socialistični zvezi, njenih sekcijah, v samoupravnih organih krajevnih skupnosti.
V regiji ni krajevne skupnosti, kjer občani v zadnjih letih ne bi prispevali za svoj hitrejši razvoj od 3 do 5 odstotkov od OD zaposlenih. Poleg tega je po uspešni akciji ZK, SZDL in drugih DPO zaključen referendum v vseh občinah za novi samoprispevek za izgradnjo bolnice in šol. V teh aktivnostih je šlo za maksimalno politično mobilizacijo komunistov, OO ZK v drugih družbenopolitičnih organizacijah, med delovnimi ljudmi in občani. Lahko bi celo rekli, daje takšna aktivnost primeren model za delovanje komunistov v političnem sistemu še posebej v smislu delovanja članov ZK med množicami in v SZDL, mobilizacije ljudi in dogovarjanja o skupnih vprašanjih hitrejšega razvoja in napredka.
Podobno razpolagamo z nekaj pozitivnimi izkušnjami komunistov v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva ali akcijah zaključni računi.
Ne glede na vse rezultate, ki smo jih v preobrazbi ZK po kongresih dosegli, z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Še vedno ostaja merilo uspešnosti ZK in članov ZK čim boljši družbenoekonomski položaj delavcev, razvoj samoupravljanja o konkretni temeljni samoupravni sredini, večja demokratizacija odločanja, dobro delovanje vseh DPO, samoupravnih organov in delegacij. Cas je torej, da komunisti ne ocenjujemo le dela in števila sestankov v svoji OO ZK, ampak uspešno delovanje sindikata, ZSM, SZDL in delo komunistov v teh organizacijah oziroma v samoupravnih organih. Takšna preusmeritev idejnopolitične pozornosti in akcije Zveze komunistov v sfero samoupravnega in delegatskega odločanja je osnova socialistične demokracije.
Sistem socialistične samoupravne demokracije ni večpartijski in ni enopartijski sistem, ampak je zgodovinsko nov brezpartijski sistem, v katerem imajo vsi deli organiziranega subjektivnega dejavnika svojo posebno vlogo. Je politični sistem, v katerem se v naši družbi v pogojih razvitega socialističnega samoupravljanja uveljavlja diktatura proletariata konkretni in posebni razsežnosti.
V tej smeri pa komuniste čaka še veliko preizkušenj in nalog. Potrebno bo več zagretosti in pripravljenosti, da besede in stališča odločneje spreminjajo v dejanja, da hitreje spreminjajo razmere v lastnem okolju, da izboljšajo metode delovanja, odpravijo ozkost, zaprtost in forumsko delovanje, pa tudi oportunizem in neaktivnost.
bolj za množičnost, pa vendarle sp lahko ponosne radgonske osnovne šole, saj so imele kar tri ekipe in njihova tretja ekipa je tudi zmagovalna. Drugo mesto so zasedle članice ekipe Elrad I, tretje pa so bile tekmovalke OS Kapela. Seveda so zmagovalne ekipe prejele pokal in priznanja. Za vse udeleženke tekmovanja pa šo organizatorji pripravili simbolično kavico.
A. C.
Zveza rezervnih vojaških starešin ima v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pomembno vlogo. To je organizacija, ki vključuje izkušene vojaške starešine. Kako se ti uveljavljajo v obrambnih, pripravah, zlasti pa kako se vključujejo v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, to je bila tema razgovora s predsednikom občinske konference ZRVS Murska Sobota Edijem Stojkom.
— Kako torej uresničujete v vaši organizaciji načelo obrambnih priprav?
»Vsebina dela ZRVS je taka, da se lahko naše članstvo neprestano vključuje v obrambne priprave, kar pa je tudi stalna dolžnost in akcija. To vključevanje naj bi predvsem imelo namen podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vsebina dela ZRVS je opredeljena v idejnopolitično in splošnovoja-ško izobraževanjeter samozaščitno in informativno dejavnost. Konkretno to pomeni, da je ZRVS poleg
lastnega usposabljanja dolžna pomagati pri krepitvi in razvijanju delegatskih odnosov pri uresničevanju kolektivnega dela in odgovornosti ter demokratičnega odločanja. Poleg tega se
vključuje v aktivnosti usposabljanja nerazporejenega prebivalstva, zlasti pa mladine. Kot družbenopolitična organizacija pa mora biti zveza v ospredju tudi kot nosilec obrambnih priprav povsod tam, kjer rezervne
Tudi v sisih so težave
Velikokrat slišimo pikre besede na račun samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti glede povečanja administrativnih delavcev. Te kritike so v posameznih primerih morda res upravičene, toda zadeve ne gre kar tako posploševati, kajti na ta način bi naredili medvedjo uslugo delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, ki predstavljajo določeno vez z združenim delom, kjer se vse bolj uveljavlja svobodna menjava dela. Prav slednjemu pa namenjajo v vseh okoljih še posebno pozornost. Preveč posploševanja v zvezi z administrativnim delom, ki ga mnogokje mečejo v isti koš z birokracijo, v okviru posameznih samoupravnih interesnih skupnosti je očitno račun brez krčmarja.
Pa si poglejmo konkreten primer! Zaradi dokajšnje fluktuacije delavcev so se v
delovni skupnosti skupnih služb- samoupravnih interesnih skupnosti v Murski Soboti znašli lansko leto v nemajhni zagati. Ostali sta namreč nezasedeni dve delovni mesti, in sicer za opravljanje določenih administrativnih del in v analitsko-plahski službi. Toda z večjo delovno angažiranostjo zaposlenih v delovni skupnosti jim je uspelo premagati tudi te težave. Pred očmi je treba imeti dejstvo, da od skupnega števila 36 delavcev le 16 med njimi opravlja posle za razne organe šestih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, preostalih 20 delavcev pa so angažirali pri povsem izvajalskih delih, kot so socialni delavec, služba za denarno pomoč, računovodski servis in podobno. Preobremenjenost z delom in s tem povezana živčna napetost je nenehno
— VIDEM OB ŠČAVNICI
Prisrčna proslava
V prepolni dvorani videmskega prosvetnega društva so Videmčani proslavili praznik žena precej svečano. V bogatem kulturnem programu, v katerem so sodelovali šolarji, člani mladinske organizacije in videmski moški kvintet, so Videmčani pokazali, da še živijo kulturno življenje, ki ga ponekod v radgonski občini že tako primanjkuje. Škoda bi bilo, če bi prenehal z delom videmski moški oktet, saj so možje zapeli svojim tovarišicam tako prisrčno, da bi bilo treba kakšno pesem še ponoviti. Od učencev glasbene šole, katere oddelek je tudi v Vidmu, je prijetno zvenela Mozartova Uspavanka. Prisrčen je bil tudi nastop pastirčkov v krajšem prizorčku, kije bilo delo domačinke. Videmske žene in dekleta so bile s počastitvijo svojega praznika zadovoljne in upajo, da jih bodo kulturniki ob letu spet razveselili. Tako je poetično zapisal pesnik Manko Golar.
--
Tudi prihodnje leto naj bo tako V skromni vasici nedaleč od Radgone so gasilci pripravili svojim tovarišicam nadvse prijetno popoldne. Čeprav v kraju ni osnovne šole, ki največkrat kar sama pripravi programe za razne praznike, je bila proslava v čast zbigov-skim ženskam zelo uspešna. Nastopali so cicibani iz Črešnjevec z ljubkimi deklamacijami in petjem, deklamirale so tudi zbigovske mladinke, največ priznanja pa je žel zbigovski moški zbor, ki dela v okviru kulturne sekcije Gasilskega društva in ga vodi vedno mladostna tovarišica Roškarjeva.
M. G.
vojaške starešine živijo in delajo.«
— Kako pa se ZRVS vključuje v akcijo Nič nas ne sme presenetiti?
»Naše članstvo se vključuje v akcijo Nič nas ne sme presenetiti tako v okviru občine, kakor tudi v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zlasti pa se rezervne vojaške starešine angažirajo na področju re-zvijanja in poglabljanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite z obrambnimi in vzgojnimi aktivnostmi, pomagajo pri sestavi obrambnih načrtov in koordiniranju, ki danes še vedno ni zadovoljivo. Nadalje pomagajo mladini pri njihovem usposabljanju za naloge, ki jo čakajo v prihodnje na področju obrambe in družbene samozaščite. Lahko ugotovim, da smo v soboški občini na vseh teh področjih dosegli vidne rezultate. Kljub temu pa si moramo prizadevati, da bo naša aktivnost v prihodnje še večja.«
prisotna, zato seveda trpijo tudi medosebni odnosi. Zaposlovanja pa lansko leto niso posebej povečali, kajti zaposlili so le nekaj delavcev, ki so prevzeli dela in naloge na področjih denarnih in materialnih pravic, kar je dotlej opravljala regionalna zdravstvena skupnost.
O tej problematiki so člani osnovne organizacije zveze komunistov v delovni skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v Murski Soboti kritično spregovorili že pred dobrim letom dni. Takrat so tudi dali pobudo za organiziranje širšega skupnega sestanka z vsemi prizadetimi in.odgovornimi dejavniki v murskosoboški občini, da bi zgladili vsa nerešena vprašanja. Zlasti to velja glede reorganizacije novih služb v samoupravnih interesnih skupnostih, brez katerih si je tudi težje zamišljati nemoteno delo posameznih strokovnih služb. In povedati je treba, da se je prav tu osnovna organizacija zveze komunistov še posebej angažirala.
To problematiko imajo zajeto tudi v letošnjem programu aktivnosti, da bi naloge, ki jih čakajo na področju uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. čimbolj dosledno izpeljali v praksi. Zaradi dokajšnje izpostavljenosti problematike širjenja administrativnih služb in nasploh administra-tivno-strokovnih kadrov v družbenih dejavnostih, si bodo zlasti prizadevali v okviru vseh oblik samoupravljanja v lastnem okolju in zunaj njega na realen način prikazovati družbeno koristnost svojega dela. Če bo v njihovih močeh, pa bodo uveljavili karseda racionalen pristop v organiziranosti skupnih strokovnih služb za posamezne samoU' pravne interesne skupnosti-To pa bo navsezadnje pov' sem konkreten primer za odpravljanje neupravičene širitve strokovno-administra-tivnega kadra v omenjenih samoupravnih interesnih skupnostih.
M. Jerše

STRAN 4
VESTNIK, 13. MARCA l#1
Kulturna obzorja
Druga plat medalje borovega gostovanja v Bodoneih
Preteklo je že kar nekaj-časa od borovega gostiivanja v Bodoneih in duhovi okoli tega so se že nekoliko pomirili. Tudi sama sem hotela to prespati, a mi ne pusti članek objavljen v Vestniku 27. februarja 1981. Pravi, da je ,,za malo denarja, malo muzike.” Ne vem, če bi ta pregovor tokrat vzeli dobesedno. Pa pustimo to. Mene in tudi ostale krajane Bodonec bode v oči enostransko gledanje na to prireditev. Očita se nam, da nismo izvirni, da je vse le lovljenje denarja. Bila sem že na nekaj takih prireditvah in rekla bi, da je le malokje bilo toliko sodelujočih kot tu. Ce upoštevamo tudi tiste, ki so delili hrano in pijačo, jih je bilo okrog dvesto.
Borovo gostovanje je običaj, ko se najstarejši fant naj poroči z »borovo nevesto”, če si že primernega dekleta ni našel. To je motiv, namen zakaj se priredi borovo gostovanje, pa je res nabiranje denarja.

MURSKA SOBOTA — V galeriji so razstavljena ročna dela s področja likovnih zvrsti, ki so jih oblikovale članice sekcije za družbeno aktivnost žena krajevnih skupnosti Murske Sobote.
V Pokrajinski in študijski knjižnici je ob 125-letnici rojstva Nikole Tesle odprta razstava o življenju in delu tega velikega rojaka — izumitelja elektrike.
LENDAVA — V Galeriji Lendava so do 16. tega meseca na ogled portreti kulturnih in javnih delavcev, ki jih je upodobil akademski slikar in mojster portretov Božidar Jakac.
NE BO DOČAKALA 200 LET — Novakova domačija v Ključarovcih, ki so si jo pred nedavnim ogledali tudi slovenski filmarji, ko so iskali primerno kmečko hišo zp snemanje filma po Kranjčevem romanu »Strici so mi povedali«. Hiša je bila zgrajena okoli 1790 kot kaže letnica, vrezana v tram, so jo leta 1873 obnovili. Po občinskem odloku o spomeniškem varstvu spada med objekte prve kategorije. Ampak kaj to pomaga. Staro hišo bodo podrli, postavili novo, in o mogočni, prikupni hiši, ki je dajala streho rodovom in ki nesporno spada med znamenja naše kulturne preteklosti, ne bo ostalo več sledu. Saj ni drugega izhoda kot to, kar ji je namenjeno: rušitev. Zato pa se ob takšnih primerih znova in znova postavlja vprašanje o ureditvi skansena — muzeja na prostem, kjer bi postopoma postavili nekaj objektov, ki so vsaj dobri dve stoletji dajali podobo naši vasi. Ob kopališču v Banovcih bi bil več kot idealen prostor za to. Potrebno se je odločiti in pričeti, da ne bomo nosili krivde pred rodovi, ki prihajajo. J. M.
Borovo gostovanje kot ga je videl fotograf Juhnov
Do sem je vse v redu. V redu pa ni, da ni niti z besedo omenjeno, v kakšen namen se bo ta denar porabil. (Novinar iz Ljubljane je to lepo povedal v svoji reportaži po radiu). Iz članka je razbrati, da sp Bodon-čani hoteli iztišniti čim več „cvenka”. Bodončani ta denar rabijo, sicer ne bi vložili toliko truda v to prireditev. Za denar, ki so ga zbrali, bodo napravili fasado na gasilskem domu, ga znotraj dokončali in uredili sanitarije. Načrtov je veliko, volje tudi, a če te ,,nekdo udari po glavi” in ti očita, da ni nič vredno, potem tudi volja splahni. Kako pa naj bi zbrali ta potreben denar? Vas ni majhna, toda vsi želijo, da bi bil gasilski dom, ki je sredi vasi, urejen. Zato so tudi vsi tako enotno pristopili k realizaciji te prireditve. V članku nam je očitano, da pri maskah ni bilo izvirnosti. Ne morem soditi, ker nimam toliko tovrstnega znanja, vem pa, koliko truda je bilo vloženega v pripravo teh mask. Vse lasulje, in nekatere so bile res lepe, so bile izdelane doma iz prediva, ki ga mlajši še komajda poznajo. Doma so bile sešite obleke z maskami vred za medvede, „hudi£i” so imeli vsako pero posebej prišito. Tudi obleke za vile, ki so bile lično izdelane, so. plod prostovoljnega dela in lastne zamisli. In ciganice so bile lepo napravljene in še in še bi lahko naštevala. - Koliko truda, volje in lastne iznajdljivosti je bilo vloženega v vse to, pa se ni nihče vprašal. Da „novinar ni bil originalen s plakatom, kjer so bile nagice”. Najbrž res ne, a kje naj preprost človek ve, kaj je estetesko in kaj ni, kaj je kič in kaj ne? Vsa prireditev ima značaj smešnega, zabavnega, norčavega, saj se godi v pustnem času. Vilam se očita, da so pele malo prekmurskih pesmi. Vse tiste, kijih ,,pojemo”, so bile tudi v gozdu zapete, tiste pa, ki so v knjigah, ki se jih ni preprevalo, pa jih tudi te ,.gozdne deklice” niso mogle znati. Pa bodi dovolj o tem, ker vsakdo gleda na prireditev iz svojega zornega kota in zato tudi drugače vidi.
Pa še nekaj, kar sploh ni bilo omenjeno in vendar se mi zdi, da bi moralo biti, je pripravljenost ljudi za realizacijo te prireditve. Gospodinje so napekle toliko peciva, krofov, domačega kruha, ,,vrtankov in pogač”, da jih vsa množica ljudi ni mogla pospraviti. Kaj ni to nič v današnjem času stabilizacije? Je in prav to bi morda bilo potrebno pohvaliti. Nismo torej samo „fektali”, ampak tudi nekaj ponudili za to.
Se bi lahko pisala, ker sem slišala veliko pikrih na račun objavljenega prispevka od krajanov, ki so na seji 3. 3. 1981 to glasno povedali. Na seji, kjer je bilo okrog 200 krajanov, so prebrali kakšen je bil izid gostovanja. Ljudje so bili ogorčeni nad predstavitvijo te prireditve, ki je prikazana preveč enostransko.
Pa brez zamere, besede so nametane kar tako, v premislek.
HELENA ŽIDO
PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE:
KULTURA V PLANIKI
Ze nekaj deset let se domačin Jožef Čuš iz Sovjaka, zaselka na severovzhodnih obronkih Slovenskih goric, ukvarja z zbiranjem narodnega blaga. Za ta samosvoj način ohranjanja pretekle dediščine sta ga navdušila ded in oče. Vzljubil je knjige, ki so mu postale stalne spremljevalke. Kot cestar je pri Cerkvenjaku zasledil prve najdbe.
Do leta 1963je uspel zbrati tako zajetno in bogato gradivo iz kulturne in zgodovinske preteklosti videmskega in širšega območja, da je vtem in prihodnjem letu pripravil v Vidmu ob Ščavnici kar dve samostojni razstavi. Kakim 7000 obiskovalcem je bila dana enkratna prilika, da si v sliki, besedi in razstavljenih predmetih ogledajo izročilo minulih rodov, se za nekaj trenutkov. zatopijo v Cuševe rokopise o vidnejših osebnostih Vidma in okolice, drobce iz vaškega življenja in kot posebnost občudujejo šaljive grbe za Posamezne vasi.
Jože Cuš je veliko sodeloval z muzeji iz Maribora, Ptuja, Murske Sobote in Gornje Radgone. Leta 1976 mu je Ptujski zbornik objavil razpravo o viničarjih, pripravil pa je tudi rokopis o taberharjih-mlatcih in obširnejši zapis o ljudskem zdravstvu. Ob vsem tem je našel čas za družbenopolitično delovanje. Letošnja Kerenčičeva nagrada je le eno od mnogih priznanj, nad katerimi se sovjaški kulturnik sprašuje, kdo neki bo, spričo starosti in bolezni, nadaljeval njegovo delo.
~-bž —
V okviru kulturnega društva Štefan Raj Turnišče deluje v Planiki posebna sekcija, v kateri so združeni kulturniki te temeljne organizacije združenega dela. Prvič so se kolektivu, v katerem združuje delo skupno 620 zaposlenih, predstavili ob slovenskem kulturnem prazniku, ponovno pa potrdili ob minulem dnevu žena.
»Do ideje, da bi ustanovili svojo kulturno sekcijo, naš je privedlo stališče, da smo mladi kolektiv, kjer ima večina zaposlenih željo, da bi se naš delavec, poleg proizvodne funkcije, družbenopolitično in samoupravno udejstvoval ter bil aktiven tudi na kulturnem področju. Na ta način bi se tudi vzgajal in zavedamo se tega, da bo le samoupravno in
Za trajnost
Beltinski folklorni festival, ki je ena ključnih poletnih dejavnosti na področju Ijjubitelj-stva pri nas, ne bo zamrl. Poleg domačih kulturnikov, ki so si vsa leta doslej prizadevali, da bi pribljubljena prireditev bila iz leta v leto odzivnejša, dobivajo zdaj vso podporo širše skupnosti. Tako je nil imenovan poseben pripravljalni odbor, kulturna manifestacija pa bo dobila tudi stalnega pokrovitelja. O tem koliko dni bo folklorni festival trajal in koliko nastopajočih bo na njem, pa bo seveda odvisno od zbranih sredstev, katerih dobršen del naj bi pokrivala občinska zveza kulturnih organizacij.
kulturno osveščeni človek lahko premagoval trenutne težave, ki se porajajo v proizvodnem procesu. Najprej smo ustanovili dramsko in fotosekcijo, sedaj pa v okviru krajevnega društva poje glasbena skupina in tovarniški oktet. Težnja pa je tudi po združenju folkloristov, ki bi imeli svojo sekcijo, le — ta pa bi bila sestavni del kulturnega društva, saj je naš končni cilj ustanovitev samostojnega tovarniškega društva.«
Tako je na vprašanje, kako je sploh prišlo do ustanovitve posebne sekcije za kulturo v tprniškem delovnem kolektivu odgovoril referent za splošne zadeve Anton Horvat.
Jože Raščan, ki je vodja kulturne sekcije v Planiki pa je
V praznovanje dneva žena, ki so ga organizirali učenci Osnovne šole Vržej za dekleta in žene tega kraja, so se vključili tudi člani KUD Veržej, ki so program popestrili z nastopom folklorne skupine, mešanega zbora ter tambura-škega orkestra. Mladinci iz Vrežeja pa so v dogovoru po s pomurskimi mladimi likovniki organizirali tudi likovno razstavo teh prizadevnih amaterjev. Tokrat je z mladimi umetniki
obenem tudi njen ustanovitelj, saj mu je s sodelavci uspelo aktivirati več kot petdeset zaposlenih. Največ jih sodeluje v recitacijsko-dram-ski skupini, odzivni sta tudi fotosekcija, ki jo vodi Štefan Prša, ter glasbena skupina. Seveda se pri delu v ostalih naštetih skupinah pozna zavzemanje in osebno nagnenje vodje, ki je tudi sam pevec in rad recitira«
To še je izkazalo tudi na minuli proslavi dneva žena, na kateri so se predstavili člani novoustanovljene dramsko recitatorske skupine, ki so recitirali pesmi in interpretirali odlomke iz proznih del, pevci moškega okteta in glasbene skupine pa so poželi aplavz z narodnimi pesmimi.
Brigita Bavčar
V Odrancih je bila minulo nedeljo na ogled razstava likovnih del domačina Toneta Černija. »Njegovi potegi čopiča in učinkoviti barvni namazi prikličejo lepoto pokrajine, kjer prebiva človek — kmet, delavec, ustvarjalec, «je na otvoritvi razstave v vaškem domu dejal predsednik Društva likovnih ustvarjalcev Lindau iz Lendave. Likovni ljubitelj je doslej že razstavljal v Murski Soboti, Veržeju, Domžalah in Lendavi. Tekst in foto: J. G.
VESTNIK, 13. MARCA 1981
STRAN 5
Več kot 2 dinarja za sladkorno peso
Plan pridelovanja sladkorne pese v letu 1981 je takle: Kmetijsko gospodarstvo Rakičan 800 hektarjev, KK Radgona-TOZD Črnci 250, VG Kapela 25, Slovin-TOZD Poljedelstvo in živinoreja Ljutomer 150, KZ Križevci-TOZD Mursko polje 180, KZ Panonka 500, KZ Lendava 250, KZ Ljutomer 250, KZ Radgona 150, VG Kapela-Kooperacija 50 hektarjev. To so torej površine, na katerih naj bi to pomlad zasejali sladkorno peso. Zdaj, ko imamo s pridelovanjem te poljščine že nekaj izkušenj (tudi grenkih), lahko optimistično napovemo, da bodo planska predvidevanja, pravzaprav naloge, v naslednjih nekaj tednih izpolnjene v veliko višjem odstotku kot kdajkoli doslej. Napočil je namreč čas, ko pridelovalcev ni treba toliko prepričevati, naj vendarle sejejo tudi sladkorno peso. Vzrok, da letošnja setvena akcija poteka lažje, je predvsem v ceni. Taje pridelovalcem že dlje časa znana in je dokaj spodbudna. Odkupna cena za kilogram sladkorne pese brez primesi bo 2 dinaija pri 15,5-odstotni di-gestiji. Vemo pa, da je dige-stija pri večini pridelka višja, zato bo moč iztržiti nekoliko več. Predelovalec — tovarna sladkoija v Ormožu — namreč obljublja še dodatne stimulacije. Tako bo za sladkorno peso, ki bo imela na primer 16,5 odstotka digestije, primaknjeno po kilogramu še 0,129 dinarjev. To pa še ni vse, saj bodo pridelovalci dobili še nadomestilo za prevoz, in si-cer 0,07 dinaija za kilogram oddane pese, potem bodo lahko kupili 4,5 odstotkov suhih pesnih rezancev, seveda od oddane količine pese. Če se bodo odločili za nakup svežih rezancev, pa jih bodo dobili 18 odstotkov od količine prodane pese. Rezance bodo pridelovalci pese plačali po tovarniški ceni. Ugodnost je tudi to, da bodo lahko kupili na vsakih deset ton prodane pese po 50 kilogramov sladkorja. Tudi to po proizvodni ceni, torej ceneje kot pa v trgovini.
Iz strokovnih navodil, ki so nam jih posredovali v tovarni sladkorja v Ormožu, povzemamo nekatere informacije, ki utegnejo zanimati vse dosedanje in bodoče pridelovalce sladkorne pese. To poljščino gojimo v kolobarju. Najboljši predposevek zanjo so stmine, največ prednosti pri tem pa ima pšenica, ki zaradi zgodnjega spravila omogoča dobro pripravo zemlje, prav tako ostanki ras-
tlin ne predstavljajo ovire pri obdelavi. Sicer pa so dober predposevek tudi krompir, stročnice, enako tudi koruza, če pospravimo slabo in če nismo uporabljali več kot 4 kilograme gesaprima po hektarju. Sladkorno peso lahko torej sejemo na njivah, s katerih smo pred tem pospravili omenjene posevke. Za setev sladkorne pese je treba zemljo dobro pripraviti. Tisti kmetovalci, ki se’ s pridelovanjem sladkorne pese ukvaijajo že nekaj let, dobro vedo, kolikšnega pomena je jesenska priprava zemlje. Žal lani zaradi slabega vremena temu opravilu povsod ni bilo zadoščeno, zato bomo pretežno večino površin spomladi globoko preorali. Cilj predsetve-ne priprave je ustvariti čim ugodnejši setveni sloj, da bo seme čim hitreje klilo. To dosežemo tako, da pripravimo spodnji kompaktni sloj, na katerem leži seme, in zgornji rahli sloj, ki seme pokriva. Rahla odeja omogoča zračenje in ogrevanje, spodnji zbiti sloj pa dovolj vlage za vznik. Sicer pa je sladkorna pesa velik potrošnik vode in hranilnih snovi. Ugotovljeno je, da 1 vagon korenov in listja posrka iz zemlje 45' kilogramov dušika, 15 kilogramov fosforja in 55 kilogramov kalija. Gnojenju površin, na katerih sejemo sladkorno peso, moramo posvetiti posebno pozorndSt. Najpametneje je seveda gnojiti na temelju analize zemlje, da ne bi razmetavali po njivah gnojil po nepotrebnem. Kar zadeva gnojila, vemo, da z njimi trg ni najbolje oskrbljen, vendar to ne velja za pridelovalce pese, kajti za »sladki« pridelek so mineralna gnojila že dlje časa pripravljena.
Kdaj začeti s setvijo sladkorne pese? Najprimernejši čas je prva polovica aprila, kar pa je odvisno od vremenskih razmer. Seme sladkorne pese sejemo na medvrstno razdaljo 45 centimetrov, medtem ko v vrsti polagamo seme na razdalje okrog 14 centimetrov. Globina setve: 2:—3 centimetre.
Sestavek lahko sklenemo z ugotovitvijo, da bomo letos planska predvidevanja glede sejanja sladkorne pese izpolnili v visokem odstotku in da ni več daleč čas, ko bomo z zadovoljstvom ugotovili, da zagotavljanje surovin za tovarno sladkorja v Ormožu poteka normalno. Posledica tega pa bo tudi veliko boljša založenost slovenskega trga s sladkoijem, da ga bomo potem lahko tudi izvažali.
Š. SOBOČAN
Z NOVOSADSKE BORZE
’ 
Cene na novosadski borzi so se v zadnjih dneh gibale takole:
ŽITARICE: Ječmen za živinsko krmo, letnik 1980 — 8,25 do 830 din za kg; oves, letnik 1980 — 7.50 din za kg; koruza, umetno sušena, letnik 1980 — 8,50 do 8,70 din za kg; koruza, umetno sušena, 20 odst, lomljenih, 4 odst, defektnih, 8 odst, zagorelih zrn — 7,60 din za kg; koruza. dogovorjena kvaliteta, v etiketiranih vrečah — 9,40 din za kg.
ŽIVINSKA KRMA: Sončnična sačma, standardne kvalitete, v vrečah — 13,50 din za kg;
ŽIVINA: Prašiči, mesnati beli, s farme, teže 90 do 120kgj—61.00 din za kg žive teže; prašiči iz kooperacije, teže M do 130 kg-59.00 dm za kg žive teže; pitano govedo, teze 400 do 500 kg, po izbiri kupca 64,00 din za kg žive teže z obračunanimi J odstotki kala.
Ob lastni krmi še shajamo
Ob nekem obisku predsednika RK SZDL Mitje Ribičiča v Ljutomeru pred dvema letoma je SOZD ABC Pomur-ka-Slovin predlagala Mitji Ribičiču, naj obišče njihove kooperante Anko in Draga Pavličiča iz Pristave. In res jih je obiskal. Čeprav sta bila takrat šele dve leti kooperanta, pa so verjetno že imeli vzroke, da so predlagali za ogled ravno njihovo farmo. Merila pa so znana: kvaliteta in dobro delo. Kooperanta Anka in Drago Pavličič izpolnjujeta oba pogoja. Pa smo jih obiskali. Ne zastonj. Njuna farma prašičev je resnično vzorna.
Kaj je vaša osnovna dejavnost?
»Oba z ženo sva kooperanta SOZD ABC Pomurka-Slovin EE Kooperacija Ljutomer. Imava štiriinštrideset svinj in vzgajava mlade prašičke. Petkilne potem prodamo kombinatu. Lansko leto smo tako oddali 856 mladih pujskov. Iz hlevov gredo stari od 21 do 28 dnL V teh dneh dobijo ravno zahtevano težo.«
IZKUŠNJE KMETOVALCE* ------------------------
Kooperanta kombinata sta šele od leta 1976? »Kooperanta sva bila že prej. Seveda ne SOZD ABC Pomurka-Slovin, ampak kmetijske zadruge Ljutomer. Z njimi smo imeli pogodbo o dobavi 25-kilogramskili pujskov, vendar pa sva leta 1976 prešla k Slovinu. Naj vam povem še to, da brez kakšnih posebnih razlogov.«
Pri reji pujskov ste dosegli dobre rezultate. Skoraj vsak kmetovalec in živinorejec prisega na določen način reje. Imate tudi vi kakšno skrivnost?
»O skrivnostih ne more biti govora. Važno je samo to, da pravilno in dosledno upoštevate navodila. Redna hrana, pravočasna pripustitev in vse ostalo da potem rezultate, ki morajo biti dobri. Tu resnično ni nobenih skrivnosti.«-
Kakšne rezultate pa v povprečju dosegate na vaši farmi? »Takole, povprečno vsaka svinja skoti 19,45 pujskov letno. Najidealneje je seveda, če skoti naenkrat 10 ali 12 pujskov. Lansko leto za novo leto pa smo dobili resnično lepo darilo. Točno na Novo leto je ena od svinj skotila 25
Štiriinštirideset svinj v moderno ajrrarfjenem svinjaku da dosti dela Anki in Dragu Pavličiča iz Pristave, kajti potrebno je obdelovati še 8 ha zemlje. Kljub tests pa sta oba zadovoljna.
Foto: D. L.
prašičkov. Sedem jih na žalost ni preživelo. Ostalih osemnajst pa smo potem oddali.« Odo s svinjami zahteva ogromno časa. »Res je. Z ženo si ne moreva privoščiti skupnega dopusta. Kmetovalci imajo vsaj pozimi manj dela, mi pa delamo nepretrgoma. Poleg tega pa imamo doma še 4 hektarje zemlje, ki jo moramo obdelovati. Pridelujemo v glavnem koruzu. S tem seveda nt&aj prihranimo. Svinje zahtevajo namreč veliko krmil. Če bi vse morali kupovati, se računica ne bi nikakor izšla. V najemu, imamo tudi 4 hektoije zemlje vendar od te zemlje nimamo dosti koristi. Pogodbeno smo namreč vezani in namesto koruze moramo pridelovati sladkorno peso. Imamo pa dokaj dobro urejeno kmetijsko mehanizacijo s skoraj vsemi priključki. ki jih rabiva za delo na polju «
Kaj pa stroški? »Če bi računala, se v glavnem vse delo ne bi splačalo. Dosti koristi imava od tega, da sva sama, da delava skoraj vse. Jaz sam popravljam vse kmetijske stroje. Kmetujeva sama, tudi manjše veterinarske posege opraviva z ženo, ali pa žena sama.«
Kako je pa z veterinarsko službo pri Kooperaciji? »Dokler so imeli pri VŽK še lastnega veterinarja, je bilo dosti boljše. Ne morem reči, daje sedaj sfebo, vendar prej je bilo boljše. Sicer pa sem že povedal, da manjše stvari opravi žena sama, veterinarja pa pokličeva res takrat, ko je nujno potreben.« Kako pa bo šlo naprej? »Dokler lahko delava, bova delala z ženo sama. Imava tudi sina, ki obiskuje kmetijsko šolo v Mariboru. Želiva si seveda, da bi ostal na kmetiji. Silila ga ne bova. Sicer pa sva še oba z ženo dokaj mlada in bova lahko še lep čas delala.« Tako je pri Pavliči-čevih v Pristavi. Farma je vzorna. Rezultati pa tudi. Svoje pujske vzgajata s srcem. Skoda, da je takih zagnancev vedno manj.	Dušan Loparnik
Turnišče: cene pujskov
Po dolgem času se je /godilo, da je Ma ponudba pujskov aa tnrniš-kem sejmiscu večja od povpnševmja. Tako s» pretekli četrtek (5. mar-cai rejci pripeljali tja 42 pujskov  jih	Predajna cena Se
je gibala od 2.300,00 do 2.90G,Wdiaa«jer ra par pupkov
KMET JE GREDO
V BITKO
ZA HRANO
Kmetijski proizvajalci se zavedajo odgovornosti zato jih je treba vključiti v dohodkovne odnose pri proizvodnji hrane. Pod enakimi pogoji kot jih imajo druge panoge proizvodnje in ob redni oskrbi z repromaterialom so kmetje pripravljeni izpolniti obvezo zagotavljanja hrane. Kmetje so proti rasti cen hrane ker ta povleče za seboj podražitve drugih proizvodov.
Od skupnega števila 9 tisoč kmetov — breme proizvodnje za trg v soboški občini leži na plečih 1.200 kmetov. Leta 1981 se je ustavila rast proizvodnje mleka, katerega tr-žnost se je pretekla leta povečevala letno za 50—100 litrov po kravi. Odkup, ki je lani dosegel 52 milijonov litrov, je v prvih dveh mesecih letošnjega leta upadel za 7 odstotkov. Preteklo leto seje pripust telic zmanjšal za 1000, zaskrbljujoče pa seje zmanjšalo število prašičev v zasebni reji. Glede na vložena sredstva v zasebni sektor ta ne dajejo ustreznih proizvodnih rezultatov, kljub temu, da so v preteklem srednjeročnem obdobju zgradili 4 tisoč stojišč za goveda, 6 tisoč za prašiče in za štirikrat povečali zmogljivosti silosov. Temu je vzrok razdrobljenost zemlje, saj 9 tisoč kmetov prideluje na 128 tisoč parcelah. Naložbe v usmerjene kmetije komaj uspejo nadomestiti zmanjševanje proizvodnje pri ostarelih kmetih, o čemer priča podatek, da 1.200 kmetij daje na trg 70 odstotkov govejega in prav toliko svinjskega mesa.
Pozornost zato mora veljati organiziranosti kmetov oziroma odnosom med kmeti in zadrugo, ki mora v prvi vrsti postati načrtovalec in organizator proizvodnje in ne administrativni servis. Ta čas mora zadruga za posamezna opravila zbirati štiri do petkrat več podatkov kot družbeni sektor. V pisarnah KZ dela neprimerljivo več administrativnih delavcev kot pospeševalcev pro-
izvodnje. To bi morali spremeniti, poskrbeti pa bi morali tudi za socialno varnost ostarelih kmetov ter na ta način omogočiti, da dajo zemljo v najem tistemu, ki jo bo obdeloval, tako da bo dala kar največ.
Veljalo bi povečati porabo umetnih gnojil, ker je pogoj večje proizvodnje. V sosednji Avstriji kmetje porabijo po hektarju 1.230 kg gnojil, v Pomurju pa le226kilogramov. S tem ni dosti bolje niti v družbenem sektorju, ki trosi po hektarju 330 kilogramov gnojil. Mlade, perspektivne kmete bomo zadržali na zemlji le, če bomo na vaš zgradili ustrezno infrastrukturo, uredili bolezensko zavarovanje 'kmetov in porodniški stalež za kmečke matere. Ta čas praktično ni mlade žene, ki bi bila voljna živeti na kmetiji. Upoštevajoč velikost kmetij (v poprečju 3,5 ha) tudi drage komasacije, melioracije in številni strojni park ne opravičujejo vloženih sredstev. Potrebno bi bilo preiti na vaške kolobarje, kjer bi več kmetov zaključilo kolobar na 100-hektarskih pracelah.
Sicer pa se kmetje zavedajo, da hitrejša preobrazba kmetijstva ni odvisna le od intervencij UnuSbe »	j
služb temveč predvsem od  kmetov samih. Ob ustrezni oskrbi z repromaterialom, družbenih stimulacijah in enakopravnem vključevanju v dohodkovne odnose se tmdo kmetje zavzeli, da pridelajo ne le čim več temveč hrano, ki bo tudi poceni.
Boris Hegeduš
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN
Nenehne naložbe v razvoj
V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so v zadnjih treh letih vložili v razširitev materialne osnove gospodarjenja 670 milijonov novih dinarjev. Tako so, oziroma bodo, v TOZD Prašičereja vložili v rekonstrukcijo praši-čerejskih farm na Jezerih in v Nemščaku ter za čistilno napravo kakih 430 milijonov dinarjev. TOZD Tovarna močnih krmil je' prav tako veliko investirala, saj je zgradila žitne silose zmogljivosti 21 tisoč ton, do kamor so speljali tudi industrijski železniški tir, zgrajena je bila še sušilnica za sušenje ^oruze, katere zmogljivost je 40 ton, veljala pa je 160 tisoč dinarjev.
Precej je vlagala tudi TOZD Poljedelstvo in govedoreja, saj so izračunali, da investicije znašajo 80 milijonov dinarjev. Največ denarja so namenili za nakup zemlje, melioracije, nabavo mehanizacije in obnovo vinogradov. Ta organizacija je namenila precej sredstev tudi naložbam na območju lendavske občine, kjer deluje TOZD Poljedelstvo. Na to območje je bilo vloženo 95 milijonov dinarjev.
Iz teh nekaj skopih podatkov je moč razbrati, da je KG
Rakičan ena izmed tistih delovnih organizacij, ki vlaga precejšnja sredstva v tako imenovano razširjeno reprodukcijo, kajti zaveda se, da je treba iti s tehnologijo naprej, prav tako je treba stalno povečavah proizvodne zmogljivosti, saj je, naloga kmetijcev, da pridelajo čim-več hrane, posebej pa še zdaj, ko praznujejo 30-letnico samoupravljanja. Delavci tega kolektiva so lahko ponosni na dosežke na podroqu količin; ske proizvodnje, kakor tudi na finančne učinke, saj * svojem tri desetletja dolgem poslovanju poslovnega leta nobenkrat niso sklenili z izgubo. Uspehov pa niso dosegli zgolj v rastlinski proizvodnji, ampak tudi v pitanju prašičev, enako pa tudi v drugih dejavostih. O nedavno odprti farmi 23 bekone. v kateri bodo letno spitali čez 100 tisoč prašičev, smo že poročali. Objekt še m povsem nared, saj je treba zgraditi še mešalnico krmio ki bo stala 250 milijonov dinaijev. V načrtu imajo tud’ rekonstrukcijo govejih hlC' vov, v katerih je 2500 stojišč načrtujejo pa še novogradnj0
za 1000 pitancev.
SOBOČAN
STRAN 6
VESTNIK, 13. MARCA

BREZ GNOJIL LE POL PRIDELKA
Mladi zadružniki dobri gospodarji
IČe se bo splošno pomanjkanje mineralnih gnojil in B zaščitnih sredstev še nadaljevalo, bo pridelka vsaj za B polovico manj, že napovedujejo gornjeradgonski kme- " Itijci. Če njihovo misel nadaljujemo: iz letošnjih resolu-cijskih 4,7 odstotkov, za kolikor naj bi se v občini Gornja I Radgona povečala kmetijska proizvodnja, potemtakem I tudi ne bo nič. Sicer pa poglejmo, v kolikšni meri je bil  (uresničen jesenski setveni plan leta 1980. S pšenico so nameravali zasejati 1290 hektarjev, v resnici pa uspeli I posejati 946 hektarjev, od tega v družbenem sektorju B (Kmetijski kombinat in Vinogradniško gospodarstvo
I Kapela) 396 in v zasebnem 550 hektarjev. Le 73,3 od- _ stotno realizacijo setvenega plana pšenice so pogojevale  predvsem sila neugodne vrenienske razmere (zakasnelo B spravilo koruze in sladkorne pese, večje količine podavin
Iin zlasti zgodnji sneg), da ostalih — objektivnih ali sub- — jektivnih razlogov — posebej ne omenjamo.
Sladkorne pese so letos načrtovali 475 hektarjev. | Družbeni sektor je načrt v celoti izpolnil, medtem ko sta m imeli Kmetijska zadruga in Vinogradniško gospodarstvo g B Kapela do začetka tega meseca s kmeti sklenjenih pogodb 9 B za 110 hektarjev od planiranih 200 hektarjev sladkorne g pese. Ugotavljajo, da so plan setve sladkorne pese v n gornjeradgonski občini doslej že 81-odstotno izpolnili, g B vendar še niso povsem zadovoljni. Veliko je namreč še B B slabosti in pomanjkljivosti, ki so vznikle na dan prav ob g sladkorni pesi. Resje, da gre za sorazmerno novo polje-m delsko kulturo, ki jo kmetje radi sprejemajo s predsodki, g 9 vendar so problemi drugje. Tičijo najprej v kadrovsko S B šibki pospeševalni službi v občini, obremenjenosti z ad- B ministriranjem — torej bo treba tudi v kmetijstvu začeti z « bitko proti bohotenju družbene režije in administracije! D — razdrobljenosti in »vrtičkarskih« kmetijskih površinah  pri zasebnih kmetovalcih (v poprečju je znašal lanski B obseg parcele od 0,35 do 0,40 hektarja), dejstvu, da seje
I sladkorna pesa doslej premalo uveljavljala kot del celo- B tnega procesa, pospeševanja poljedelskega kolobarja in B nenazadnje v delnem pristopu. Torej v zagotavljanju 9 setve sladkorne pese, brez da bi upoštevali druge polj-n ščine, kar odpira kup vprašanj, med njimi vprašanje večje 9 H proizvodnje krme za živino, kot argument in izziv proti 9 * setvi sladkorne pese. Seveda pa ne gre pozabiti na drugo, 9 lani posebej pereče in občutljivo področje. Namreč do-
B sledno spoštovanje pogodbenih obveznosti do kmetov pri B  pridelovanju in predvsem spravilu sladkorne pese, kijih  ® prevzemata Kmetijska zadruga in tovarna sladkorja v " Ormožu. V mislih imamo zagotavljanje reprodukcijskega
B materiala, nudenje ustrezne strokovne pomoči, zagota- B B vljanje mehanizacije in oskrbo z rezervnimi deli, kakor «  tudi pravočasen prevzem sladkorne pese, urejene depo- “ nije in lahko bi še naštevali.
B Kot že na začetku rečeno jim največ preglavic po- B B vzroča pomanjkanje mineralnih gnojil in zaščitnih sred- B * štev. Resda so za setev sladkorne pese zagotovljena, toda  rabili bi še kakih 3000 ton gnojil za dognojevanje in setev
I preostalih poljščin. »Republiški komite za kmetijstvo,  B gozdarstvo in prehrano zagotavlja, da bodo gnojila za- B ™ gotovljena iz uvoza in jih bodo uporabnikom dobavljali " _ po republiškem ključu, yendar le na podlagi tržne pro-B izvodnje oziroma na pogodbeno vezanega kooperanta.« H B pravijo gornjeradgonski kmetijski strokovnjaki. Hkrati B " napovedujejo, da bodo spomladanski setveni plani za " H ostale kulture preseženi. V setvena prizadevanja se je — B vključil tudi občinski izvršni svet. Ta se posebej zavzema B B za celovito odgovornost kmetijskih delovnih organizacij B pri setvi jarih žit, sladkorne pese in koruze na tistih njiv-
B skih površinah, ki so ostale lansko jesen neobdelane.   (Najbrž so mišljene tudi tiste parcele, ki jih lastniki niso g " mogli — zaradi bolezni ali česa drugega — obdelati!?)  _ Priporoča, naj na njivah, kjer je pšenica slabo vznikla, I posejejo sladkorno peso. Predlaga — s splošno Znanimi B B argumenti — naj bo kmetijska proizvodnja nasploh  B usmerjena v večje pridelovanje sladkorne pese, za kar bo  treba — poleg drugega — čimprej urediti vprašanje iz-
I gradnje deponij za sladkorno peso v industrijski coni na I B Meleh. najkasneje pa do letošnjega spravila te poljščine. B 	Branko Zunec 
Mladi zadružniki iz Hotize so prvi v lendavski občini pridelovali sladkorno peso! Za poskusno proizvodnjo te poljščine so se odločili veliko prej, preden smo začeli v Ormožu graditi tovarno sladkorja. Seveda so svoj pridelek morali prodati v tovarno zunaj Slovenije. Sladki pridelek na območju TZO Hotiza ima torej že več kot desetletno
tradicijo, pokazal se je kot zelo donosna poljščina, zato na tem območju ni bilo kakih posebnih težav pri izpolnjevanju plana setve. Zagotovo pa jih ne bo letos, ko je dogovorjena cena za kilogram pese dokaj spodbudna.
Aktiv mladih zadružnikov iz Hotize je torej oral ledino na področju pridelovanja sladkorne pese. Zdaj, ko je ta
proizvodnja bolj ali manj utečena, se seveda ne ukvarja več z njo na svoji njivi, ampak zadružniki opravljajo poizkuse z drugimi poljščinami. Tako so dosegli dober pridelek pšenice. Pridelovanje različnih sort je pokazalo, da na tamkajšnjem območju najbolj uspeva (daje najboljši pridelek) sorta zlata dolina, skoraj nič pa ne zaostaja za
Pri vzreji pujskov se varčevati ne da
Pri Kmetijski zadrugi Pa-nonka M. Sobota imamo že več let organizirano rejo prašičev, tako imenovano A kooperacijo. Med seboj so povezani rejci plemenskih svinj in pujskov. Služba kmetijske zadruge je organizator proizvodnje in kooperacije, ki spita prašiča-bekona do 1.00 kg žive teže, nato pa jih prevzame Mesna industrija. Ob začetnem zaletu pred nekaj leti smo si vsi povezani v tej verigi mnogo obetali. Pa vendar ugotavljamo, da prihaja v tej proizvodnji do določene stagnacije. Vzrokov za to je več. Eden je pomanjkanje plemenskih svinj, katere dobavlja Emona s svoje farme. Drugi vzrok pa je število pujskov na plemensko svinjo. Iz lastnih izkušenj vem — sam sem rejec pujskov — da se srečujemo s precejšnjimi izpadi že ob porodu ali pa pozneje. Temu smo v mnogih primerih krivi rejci sami, delno tudi strokovna služba, ker poskušamo pre-večvarčevati. Varčujemo pri krmljenju plemenskih svinj pred porodom včasih celo z osnovno krmo. Varčujemo z dodatki raznih vitaminsko-rudninskih sestavin, predvsem s S-superjem, ki ga sploh ni moč kupiti. Varčujemo ali vsaj menimo, da smo privarčevali po porodu
kakor tudi ob odstavitvi pujskov. Vse to pa ima svoje negativne posledice, ne samo na številu vzrejenih pujskov-tekačev, ampak . tudi na njihov nadaljnji razvoj in rast. Vsi omenjeni negativni pojavi pa imajo svoje posledice v pitališčih, kjer jih pitajo do dokončne teže. Lahko bi se vprašali, zakaj potem varčujemo?! Varčujemo zato, ker smatramo, da »privarčujemo« tisto, česar s ceno ne dobimo povrnjeno. Cene pujskov, vsaj v Sloveniji capljajo za cenami krmil, ki so nujno potrebna za vzrejo pujskov.
Ko to pišem, je cena pujskov, oddanih 3. 3. 1981. 73,00 dinarjev, to je ista kot je bila prejšnji mesec. 4. 3. 1981 so v skladišče Kmetijske zadruge Panonka dobili krmila z novimi cenami, povišanimi za 200,00 dinarjev za stot. Pu-starter stane 1.677.00 din. Iz tega sledi, da moramo za prirastek 15-ki-logramskega pujska — za to je potrebno do 30 kg Pu-starterja — odšteti 1/3 izkupička, ki smo ga dobili za pujska. Kje pa so potem ostali strpški za vzdrževanje plemenske svinje, zdravila, elektriko, anuitete in plačilo za delo? Na sosednjem Hr-vatskem se tega v večji meri zavedajo, zato imajo več
uspeha. Cena pujskov je bila minuli mesec v okolici Čakovca in Varaždina 81,00 din za kilogram pujska, poleg tega pa imajo boljšo krmno bazo kakor mi. Če hočemo, da bo proizvodnja prašičev v A-kooperaciji kakor tudi v zasebni reji v porastu, kar smo si v srednjeročnem planu zadali za nalogo, je nujno, da cena pujskov in bekonov sledi vsem podražitvam tistih materialov — predvsem krmil, ki so za to vzrejo potrebni. Samoupravni sporazum, sklenjen med KZ Pa-nonko kot organizatorjem, tovarno močnatih krmil in Mesno industrijo, daje dobro osnovo za urejanje medsebojnih odnosov- — predvsem kar se tiče cen, seveda, če ga bodo podpisniki upoštevali. Žal pa je slišati, da že prihaja da odstopanj. Prepričan sem. da bo tako zastavljena prašiče-rejska proizvodnja še vedno cenejša od proizvodnje v novozgrajeni farmi. - Zato mora ostati zanimiva za tiste, ki v njej neposredno delajo, to je za kmete, kakor tudi za Mesno industrijo in preko nje za slovensko tržišče. Le če se bomo tega zavedali vsi, lahko pričakujemo, da bodo s planom prevzete obveznosti tudi realizirane.
Karel Franko
njo novosadska rana 1. Dobri so tudi dosežki v pridelovanju koruze, ki so jo zasadili šest vrst. Pravijo, da je bila 50-arska parcela »čudežna«, saj so bila stebla visoka do 280 centimetrov. Pa ne samo stebla, ampak tudi pridelek v zrnju je bil nad pričakovanji.
Mladi traktoristi. Člani aktiva mladih zadružnikov pod mentorstvom inž. agronomije Ivana Farkaša dosegajo odlične uspehe ne le v poljedelski proizvodnji, ampak tudi v ravnanju s kmetijsko mehanizacijo, zlasti pa s traktorji. V Hotizi je bilo že več tekmovanj mladih oračev, med drugim tudi občinsko. Hotiški traktoristi dobro vrtijo traktorski volan tudi na republiških srečanjih traktoristov, enako pa tudi na državnih tekmovanjih, kjer so osvojili šesto mesto, na katero so zelo ponosni.
Prav ravnajo člani aktiva mladih zadružnikov, ko se ne zadovoljujejo zgolj z dosežki na svoji parceli, ampak se tudi drugače izobražujejo. Ena izmed oblik, poleg številnih predavanj seveda, je tudi obiskovanje vzorno urejenih kmetij, potem ogled kmetijskih predelovalnih obratov in druge ekskurzije. Tudi kinoprojektor, ki so si ga pred časom kupili, jim omogoča izobraževanje, saj si pogostokrat naročijo in pozneje predvajajo razne strokovne filme, ki si jih radi ogledajo tudi starejši vaščani. Za konec naj o delu aktiva mladih zadružnikov iz Hotize zapišemo še tole: mladi Hotižani, ki delujejo v svojem aktivu, niso dobri gospodarji zgolj na zadružni njivi, ampak tudi umno kmetujejo na svojih posestvih. To pa je tudi eden izmed ciljev organiziranja kmečke mladine v aktivih mladih zadružnikov. Dobro bi bilo, ko bi take aktive, ki bi tesno sodelovali s temeljnimi zadružnimi organizacijami, ustanovili pri vseh TZO.
Š. SOBOČAN
KMETIJA MORA NAPREJ
| RECEPT ZA SPOMLADANSKO GNOJENJE |
Z UMETNIMI
Tokrat nisem bil prvič pri Režonjevih v Renkovcih, saj sem se pred kakim letom pogovarjal s'članom njihove družine Francem, ki je bil pobudnik ustanovitve aktiva mladih zadružnikov. Takrat sem se zapletel tudi v daljši pogovor z gospodinjo. Zdaj, ko sem se spet mudil na tej domačiji, sem gospodarja 72-letnega Štefana pobaral, kako to, da je sam doma. Povedal je, da je sin Franc pri vojakih, sin Jože in snaha Bara sta odšla po opravkih, vnukinja, da je v šoli.... Naposled je še povedal, da mu je žena umrla.
Takšno je pač naše živij e-, nje: ljudje umirajo in se rojevajo. Nihče ni nenadomestljiv in življenje mora teči naprej. Tako tudi pri Režonjevih v Renkovcih. Materina smrt je celotno družino, posebej pa seveda Štefana, hudo prizadela. Vendar, kmetija mora naprej! To pa ni neuresničljiva želja, ampak trden cilj celotne družine.
Režonjeva domačija je ena izmed tistih, ki se ne zadovoljuje zgolj z nekaj pitanci, saj so pravočasno spoznali, daje le z masovno proizvodnjo moč doseči primeren dohodek. Torej so se usmerili na pitanje goveda. Letno vzredijo 20 bikov; 10 jih oddajo iz hleva spomladi. 10 pa na
jesen. Tako bo tudi v tem letu, saj sem v hlevu naštel 28 pitancev, od katerih jih ima polovica že težo blizu 500 kilogrampm. Značilno za to pitališče je tole: vsa živina, ki jo pitajo, je njihova. To pa seveda ne pomeni, da so se Režonje vi odločili za lastno čredo zaradi tega, ker bi tako imeli proste roke in bi živino lahko prodali tistemu, ki v določenem hipu ponudi višjo ceno. Nikakor! Ne glede na popolno pravico razpolaganja z živino, ta kmetija vso prirejo oddaja temeljni zadružni organizaciji v Turnišče. Na to zadružno organizacijo so namreč zelo navezani, predvsem zaradi spoznanja, da kmet brez zadruge pač ne more, kakor tudi ne zadruga brez kmeta. Očitno je torej: medsebojne vezi je treba nenehno krepiti in sodelovati. Režonjevi z zadrugo seveda ne sodelujejo samo tako, da ji oddajajo svojo živino, ampak je ta navezanost — sodelovanje — veliko širše. Omenim naj le tamkajšnjo trgovino z reprodukcijskim materialom, v kateri kupujejo vse potrebščine, kmetijsko pospeševalno službo ...
Štefan Režonja ni podoben nekaterim drugim kmetovalcem, ki nenehno tožijo zaradi nizke odkupne, cene živine. Zaveda se pač, da se tudi
Štefan Režonja v hlevu v katerem ima poleg pitancev tudi 8 krav. Foto: S. S.
pridelovalci hrane morajo nekako vključiti v naša .stabilizacijska prizadevanja, v katerih pa ne smemo prezreti tudi cenovne politike. ,Ve, da cen živine ni moč zvišati previsoko, le za to mu gre, naj ne bi zaostajale za drugimi cenami. Štefan in njegovi družinski člani se zavedajo, da je v sedanjem hipu, pa tudi v prihodnje, moč povečati dohodke le z večjim delom. Prav zaradi tega se ta kmetija ne obnavlja in širi samo od dohodkov od živinoreje, ampak sejejo tudi žitarice. krompir, sladkorno pe-
so ... Zastran bodočnosti niso v skrbeh, saj se zavedajo, da bo po hrani iz dneva v dan večje povpraševanje. Še veliko lepša prihodnost pa se obeta, če bo Franc, ki je pri vojakih, po vrnitvi dobro poprijel na zemlji. V to pa skorajda ni moč dvomiti, saj je prav zaradi tega končal agronomsko šolo. Inženir agronomije na zasebni kmetiji? Zakaj pa ne? Pravzaprav je že skrajni čas, da tudi v zasebnem kmetijstvu dobro poprime čimveč strokovno usposobljenih kadrov.
Š. SOBOČAN
VESTNIK. 13. MARCA 1981
STRAN 7

Ves svet je obsojal vedenje iranske vlade, ki je ameriške diplomate pustila v milosti in nemilosti navadnim študentom. Verski zatelebanec Homeini verjetno še vedno ni spoznal, da vera nima nič skupnega z oblastjo in mednarodnim pravom. Naj kar praska po nečedni bradi, saj ga svet več ne jemlje resno. Iz številnih pisem, ki so jih med 444 dni trajajočim zaporom v Iranu dobili ameriški diplomati, je osemletna Susie zapisala: »Hodim v tretji razred, tako, da po starosti popolnoma razumem nevšečnosti, ki ste jih morali pretrpeti.«
Še malo iz Amerike: prebivalci jedo najbolje in najceneje. Za hrano porabijo samo 13,4 odstotka svojih dohodkov. Lahko je v Ameriki, pri nas je namreč obratno.
OB PODRAŽITVAH JE POTREBNO SOGLASJE SINDIKATOV
V MESNICI
— Teta, prišli ste med zadnjimi in se vrinili v vrsto!
— Jaz nisem za vas nobena teta!
— Kako pa naj vas kličem? Če bi rekel tovarišica,  mi zamerili, gospa pa niste, ke r bi bila na koncu vrste gospodinjska pomočnica...
PO BARSKI ZABAVI

Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
e
Samozaščita tudi na njivah.
Podobno kot v vseh dosedanjih pročanjih, bomo tudi danes zajeli v kroniki hujše’ prometne nesreče in druga dejanja. Začnimo s prometnimi nezgodami! Zelo huda nesreča seje zgodila v Polani pri Murski Soboti. Iz Černelavec proti Polani se je z osebnim avtom peljal z neprimerno hitrostjo Anton Benko iz Murske Sobote. Ko je zapeljal čez potok Ledava, je vozilo zaneslo na desno bankino, po kateri je vozil 31 metrov, nakar je naglo zavil na levo stran, treščil v betonski propust, od katerega se je avto odbil in zletel proti vhodu na dvorišče, kjer se je prevrnil na streho. Materialna škoda je precejšnja, saj so jo ocenili na 120 tisoč dinarjev, voznik in njegov sopotnik Jože Vogrinčič iz Pertoče sta se lažje poškodovala, hude telesne poškodbe pa je dobil starejši mladoletnik S. N. iz Večeslavec. Ker je Benko kazal znake vinjenosti, so miličniki odredili odvzem krvi za analizo.
Geza Škalič iz Černelavec se je s kombijem peljal po regionalni cesti proti Moščancem. Pred križiščem cest Puconci—Sebeborci—Moščanci mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Franc Bratkovič, ki je Škaliču dal znak, naj ustavi. Ta je to tudi storil, in sicer tako, da je naglo zavrl. Za njim se je peljal z osebnim avtom Janez Rituper iz Kuštanovec, ki je prev tako zaviral, ko je pred seboj opazil, da pred njim vozeče vozilo ustavlja, vendar se ni uspel pravočasno ustaviti in je močno trčil v zadnji del Škaličevega avta. Tituper se je pri tem hudo poškodoval, škoda na vozilih pa velja 70 tisoč dinarjev.
Kljub temu da so se v ekonomskem šolskem centru v Murski Soboti dobro pripravili na praznovanje dneva žena, veselica le ni minila tako, kot so si prireditelji želeli. Na zabavo so prišli namreč tudi taki obiskovalci, ki se niso hoteli sprijazniti s ,.hišnim redom”. Eno izmed določil prepoveduje kajenje. Predavatelj, sicer pa tokrat v vlogi redarja, je fante iz Pušče dobrohotno opozoril na prepoved kajenja v dvorani, vendar se ti niso menili za to. Nasprotno! Mihael Kakaš in Stanko Horvat iz Pušče sta redarja vrgla celo na tla in ga pretepla, s čemer sta mu prizadejala hude poškodbe, zaradi katerih je moral v bolnico.
8.	mareč sredi belega dne, je izbruhnil požar na kopici slame Viktorja Kosa v Krajni pri Tišini. Ogenj je upepelil 3 tisoč kilogramov slame in povzročil za 8 tisoč dinarjev škode. Pri gašenju so se dobro odrezali tako vaščani kot organizirana ekipa gasilcev iz Krajne in je tako škpda precej manjša. V času našega poročanja še ne moremo zapisati dejanskega vzroka požara, pač pa smo zvedeli, da vse kaže, da je ogenj nekdo podtaknil.
Ko so 9. marca v tovarni Beltinka v Beltincih zjutraj prišli v pisarne, so naleteli na pravo razdejanje: med drugim je bil na tleh tudi računski stroj. Pri natančnejšem ogledu so ugotovili, da je nekdo stikal po ,,reprezentanci”, saj šo izginile skodelice za kavo, nekaj kave, pijač... Škodo so ocenili na 11 tisoč dinarjev. Miličniki z oddelka v Beltincih in delavci UNZ so medtem že prišli na.sled storilcem; dejanje so storili štirje otroci v starosti 8 do 11 let iz Beltinec.
Ce redno prebirate kroniko, se boste prav gotovo spomnili, da smo v tej rubriki že nekajkrat pisali o krajah drv in lesa za gradnjo. V teh dneh je bil spet podoben dogodek! Fraric Pintarič iz Bakovec je na postaji milice v Murski Soboti prijavil tatvino 22 akacij, ki mu jih je nekdo posekal v gozdu blizu rakičanskega letališča in mu tako povzročil za najmanj 10 tisoč dinarjev škode. Ta čas ime storilca delavcem milice oziroma UNZ še ni znano. Smo pa prepričani, da bodo izsledili tudi tega storilca.
travnikih . . .
Čas ,,koledarske” pomladi je pred vrati,, pa tudi vreme je vse bolj pomladno. Napočil je torej čas spomladanskega čiščenja travnikov, njiv, goric, gozdov, dvorišč, vrtov... Navlako, ki se nabere, je treba nekako uničiti. Večina ljudi šibje in listje sežiga pač tam, kjer je najbližje, torej na travnikih, v gozdoVih... To pa je vse drugo kot samozaščitno vedenje in obnašanje. Vedeti je namreč treba, da zaradi neprevidnega sežiganja in kurjenja lahko zagori še kaj drugega, torej gozd, ogenj se lahko razširi na gospodarske objekte in drugam. Sicer pa o tem, kako hudo lahko ogrozimo naše in tuje premoženje, ne kaže pisati na široko. Apeliramo torej na dosledno previdnost. Če že tistega, kar se nabere ob čiščenju, ni moč prepeljati domov in skuriti v peči (to bi bilo pač najpametneje in najkoristneje), navlako, ki se nabere ob čiščenju, rajši nekam zakopljite, zažgite pa jo le na takem mestu, ki je na samem, torej ni v bližini ne drevja ne kakih objektov. Pa še to bb brezvetrnem vremenu. Samozaščita mora biti prisotna tudi ob pomladanskih opravilih na njivah, travnikih in drugih mestih.
š. S.
SODIŠINCI — Geza Makovec (7), Franc Kreft (8), Jože Ratnik (14), Karel Gujt (4), Štefan Antolin (11), Anica Kerec (3), Franc Petrijan (7), Franc Kerec (7), Franc Štefanec (2), Alojz Kovač (8), Alojz Gider (3) Stefan Domijan (8), Marija Vrečič (7), Štefan Džuban (10), Marija Ratnik (5), Štefan Ratnik (3).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Janez Erdšid (3), Janez Ratnik (7), Franc Štefanec (5), Viktor Gaber (3), Marija Karoli (17), Ernest Kranjec (6), Kristina Kranjec (5), vsi iz Gederdvec; Marija Radič (2), Janez Vukan (5), Franc Antolič (11), vsi delavci Carinarnice Gornja Radgona; Janez- Škalič (6), Ema Hoheger (8), Franc Kovač (2), Kristina Buček (11), Franc Pivar (3), Irena Kreft (4), Štefan Bertalanič (14), vsi iz Krajiie; Franc Semenič (18), Moravci; Franc Bertalanič (9), Anton Šinko (3), Alojz Klanfar (5), Albin Bokan (12), vsi iz Murskih Petrovec; Alojz Flegar (14), Tišina; Andrej Fišinger (6), Gornja Radgona, Partizanska 22; Drago Vučak (5), Topolovci; Janez Hadler (2), Lemerje; Nikola Uzelac (4), Murska Sobota, Staneta Rozmana; Jože Seddnja, (11), Murska Sobota, Grajska 4; Leopold Fras (6), Dokležovje; Drago Koloča (5),Ernest Šiftar (5), oba iz Černelavec; Gabriela Bokan (3) LK Mura, Franc Kuplen (30), Jože Meglič (20) in Ludvik Lukač (10), vsi TK Mura.
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
STRAN 8
VESTNIK, 13. MARCA 19«1
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI
Lani manj kaznivih dejanj
Na temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti so sklicali tiskovno konferenco, na kateri so poročali o svojem delu v lanskem letu. Opozorili pa so tudi na nekatera najbolj značilna dejanja, ki so (smo) jim bili priča v letu 1980.
Temeljno javno tožilstvo v,Murski Soboti, ki je pristojno za vse štiri pomurske občine, je lani v svojem delovanju dajalo še prav poseben poudarek preventivi. Ugotavljajo namreč, da je preprečevanje raznih protipravnih dejanj veliko bolj uspešno kot pa zgolj kaznovanje. Rezultat teh prizadevanj seveda ni mogel izostati in je tako bilanca preteklega leta (v primerjavi s prejšnjimi enakimi koledarskimi obdobji) dokaj zadovoljiva. V našem poročanju seveda ne bomo uspeli zajeti vseh primerov, zaradi katerih je temeljno javno tožilstvo vložilo na sodiščih obtožnice, omenili bomo le nekatere vrste kaznivih dejanj. S področja gospodarskega kriminala je temeljno javno tožilstvo obravnavalo 7 primerov, s področja varstva pri delu 3, iz prometa 2, gospodarskih prestopkov 1 in prav toliko iz civilno pravnih razmerij. Gospodarski kriminal se, nanaša pretežno na protipravno prisvojitev družbenega premoženja, precejšen je tudi porast kaznivh dejanj nevestnega gospodarjenja, nekaj pa je tudi primerov goljufij in zlorab. Pač pajev velikem upadanju kaznivo dajanje izdaje nekritega čeka; v letu 1979 je tožilstvo obravnavalo 40 takih primerov, lani pa 23. To je rezultat načrtne aktivnosti te-.
meljnega tožilstva na področju preprečevanja, saj je bilo ugotovljeno, da tako v bankah, kakor tudi v drugih organizacijah, kjer je moč vnovčiti ček, niso uredili dovolj za preprečitev zlorab. Kaže, da so to naposled storili, saj poslej ne izdajajo čekov v neomejenih količinah, tudi siceršnja kontrola je večja in zato ni več toliko možnosti, da bi lastnik tekočega računa dvigal gotovino in plačeval s čeki, ki nimajo kritja.
Na temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti so novinarje na tiskovni konferenci še posebej opozorili na primere nevestnega poslovanja v nekaterih sicer redkih organizacijah združenega dela. Za konkretizacijo te ugotovitve bom napisal nekaj primerov. Tako neka organizacija združenega dela, ki. je prejela določeno vsoto denarja za prekvalifikacijo delavcev, teh sredstev ni v celoti porabil, ostanka pa tudi ni vrnila skupnostim za zaposlovanje, ampak jih je v nasprotju s pravnimi določili rajši zadržala na svojem računu, upajoč, da bodo vsi tisti, ki so ta denar združili, na to pozabili. Zanimivo: tudi območna skupnost za zaposlovanje ni dovolj budno bdela nad porabo sredstev.
Primer nevestnega poslovanja je tudi v kleti kmetij
skega kombinata, saj je zaradi malomarnosti kletarjev iztekla večja količina vina in je nastala škoda za 615 tisočakov. Nepravilno ravnanje z družbenimi sredstvi je tudi bilo na kmetijskem posestvu, ko niso pravilno sadili oziroma negovali sladkorne pese in zato ni vzklila. Omenjajo škodo za več kot -3 milijone. Med prestopke uvrščajo tudi soboško proizvodno organizacijo, ki je zadrževala na svojem tekočem računu solidarnostno zbrana sredstva za Posočje, namesto, da bi čimprej izdobavila naročene stanovanjske objekte.
Navedel sem le nekaj primerov, ki jih nalašč nisem povsem razjasnil. To pa niti ni bilo potrebno, saj smo o teh in drugih primerih naše bralce že informirali. Seveda pa lahko opišem še druga kazniva dejanja. Recimo primer grabeža, ko je nek vodja nabave v neki večji organizaciji združenega dela hotel priti, protipravno seveda, do precejšnje gmotne koristi, saj je sklenil za podjetje neugodno pogodbo. K sreči ni bila uresničena. Si je pa na drugi strani poslovodja ene izmed zadrug prisvojil razno blago v vrednosti čez 193 tisoč/ dinarjev itd.
Primeri zlorab samoupravnih pravic so na našem območju dokaj pogosti, čeprav temeljno javno tožilstvo ne dobi kaj prida ovadb. Za to gre očitek predvsem samoupravnim delavskim kontrolam, ki nekako zamižijo ob to vrstnih kršitvah. Da pa je teh kar precej, dokazujejo
primeri tožb na sodišču združenega dela. Nekaj primerov zlorab samoupravnih pravic je javno tožilstvo v Murski Soboti pobralo na tem samoupravnem sodišču in sprožilo postopek. Res pa je, da je tak način dela (preganjanja kršilcev) nekoliko težji.
Omenim naj še kazniva dejanja s področja varstva pri delu. Kaže, da temu področju v posameznih organizacijah združenega dela, kljub pogostim inšpekcijskim intervencijam, le ne posvečajo dovolj pozornosti, kajti nesreče pri delu so številne, zanje pa je treba poiskati tudi ‘ odgovorno osebo in proti njej sprožiti postopek. Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti je posvečalo temu institutu vso potrebno pozornost v upanju. da bodo odgovorni primerno kaznovani, vse to pa s ciljem, da bo v prihodnje nesreč pri delu manj. Da je kazniva dejanja moč zmanjšati, dokazuje tudi tale ugotovitev: kaznivih dejanj, v katerih so udeleženi mladoletniki, je vsako leto manj. Nasproti temu pa so porasli gospodarski prestopki. Gre zlasti za kršitve zakona o knjigovodstvu in službi družbenega knjigovodstva, dalje: zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Teh prestopkov je bilo lani za 45 odstotkov več kot leto prej. Nekaj ovadb pa je bilo plodanih tudi zaradi kršitev določil o družbeni kontroli cen.
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
Precej komunalnih del
Krajevna skupnost Gradišče v Slovenskih goricah spada med najbolj razvite v občini Lenart. V srednjeročnem obdobju nameravajo posvetiti največ pozornosti vzdrževanju in urejanju krajevnih cest. Tako bodo do leta 1985 gramozirali nekaj čez 13 kilometrov cest, okrog 3 kilometre pa bi jih radi asfaltirali. Posebno pozornost bodo posvetili tudi ostali komunalni dejavnosti, s katero še imajo težave. Največ truda bodo posvetili izgradnji primernih kanalizacij, v nekaterih naseljih in na novem zazidalnem okolju na vzhodni strani Gradišča, kjer predvidevajo urediti in zagotoviti 30 novogradenj. Se letos pa bodo začeli z gradnjo vodovodnega rezervoarja v Zgornjem Porčiču in razširitvijo vodovodnega omrežja v dolžini okrog 1.800 metrov.
Na področju elektrogospodarstva bodo zaradi večje porabe električne energije zgradili več transformatorjev, uredili in napeljali pa bodo tudi javno razsvetljavo v strnjenih naseljih zunaj centra, in sicer v Zgornjem Porčiču in Zgornji Senarski. Ob koncu velja omeniti, da bo krajevna skupnost v Gradišču začela z uresničevanjem nekaterih nalog že v letošnjem letu.
Janez Lorber

mišKO
KRANJEC
strici so mi

Naš zamočvirjeni svet z najbrž še vedno tako zamočvirjenimi ljudmi spet postaja moj. Primaknil se mi je. Ali pa sem jaz spet našel stik z njim ? Navezujem današnjost na preteklost, spletam oboje in povezujem čeprav s še tenkimi nitkami, kar pa bo vendar dovolj trd no.in močno. Vmesno obdobje sicer ni neskončno dolgo — borih pet let — se mi pa zdi silovito po svojih menah, po svoji rasti in svojih padcih. Nepopolnih pet let je minilo, ko sem bil prepričan, da za vselej jemljem slovo od vsega dotlej mi tako dragega. V teh petih letih sem izgubil očeta, ne da bi me bili, poklicali vsaj na njegov pogreb. Pač nismo imeli denarja za pot. Izgubil sem tudi brata Lojza, ki se je oženil in postal gospodar našega doma, sploh vsega, kar imamo. Se pa z ženo že zgolčavljeta, da bo prej ali slej treba po svetu. Ne toliko za kruhom, ki nam zdaj še kar lepo zrase na zemlji, ki smo jo dobili.- Ne moreta pa se nikamor premakniti: za prodaj ni kaj prida pri hiši, davki tiščijo nanj, zemljo je treba odplačevati, oblačiti družino. Ima sicer dve kravici, kola, plug, brano, da lahko obdeluje zemljo. Življenje v naši vasi se je napsloh po bojni in z delitvijo zemlje ne moč spremenilo, kar precej višje se je sprevrglo, očitno pa je vse'bila le zasilna, polovičarska rešitev,Ji pa tudi našega Lojza kljub vsej njegovi pridnosti, celo pa pri vseh njegovih željah in načrtih ni mogla rešiti, vsaj ne v tako kratkem času. Toda življenju se je po tej bojni tudi pri nas začelo nekako muditi, rado bi čimprej čimdlje in čim više. Oživljajo želje in sanje, ki jih naše močvirje nekoč ni poznalo. Očitno pa nas preveč tiščita dediščina zaostalost in zapuščenosti.
Mojega zavodnega življenja je konec, ko sem tam v varnem zavetju in tako bi rekel, celo v nekakšni,idiličnosti' / prebil kar pet let. Zdaj sem nastopni petošolec na humanistični gimnaziji. Nastopni seveda s ponavljalnim izpitom iz matematike, ki me je skoraj že v tretji gimnaziji spodnsela. Poleg vseh drugih stvari mi je tudi matematika pripomogla, da sem se dokončno poslovil od varnega zavodnega in do neke mere brezskrbnega — to je: od preskrbljenega življenja. Morda bi me kdaj spet sprejeli nazaj, toda od mene hočejo, da se ,spokorim’f da postanem vreden zavodne milosti. Naj kar okusim nekoliko življenja zunaj, so mi rekli in ko bom sprevidel, da mu ne bom kos, naj se kajpak spokorjem — vrnem. Vodja zavoda, prošt in prelat, sicer pa moj birmanski boter je postal do mene nepopustljiv, jaz pa enako nepokoren.
Moral bi iz gole hvaležnosti vse storiti, kar je zahteval  od mene. On in ne drugi. Ker krivičen bi bil do drugih, ki nosi nikdar ničesar terjali od mene, najmanj pa da bi mi bili za vsako ceno vsiljevali duhovniški poklic. Morebiti so
želeli in še želijo, da bi ostal vsaj v njihovi bližini, zvest njihovim načelom, njihovi veri. Če vodja zavoda Kalap, moj birmanski boter, več zahteva in tudi več pričakuje od mene, je to navsezadnje njegova dolžnost: ne le da ne mara upornikov, niti jih ne potrebuje, ‘ker jih lahko kadarkoli nadomesti s predanimi, ubogljivimi dijaki in vsaj tako revnimi, kakor sem jaz. In prav gotovo je prepričan, da se bom v svetu kaj hitro spokoril, se vdan lepo vrnil in našel — vsaj zanj — pravo nadaljevanje v življenju. Jaz pa — lahko sem samo hvaležen zavodu, da mi je pomagal tako daleč na lastne noge, ne da bi mi bil.postavit kakršnekoli pogoje vračanja,, odplačila’.
Jeseni, mi bo osemnajst let in če pojde z izpitom vse po sreči, bom obiskoval peti razred. Let imam kar dovolj, razredov premalo, da bi sploh lahko kaj počel z njimi. ’ Nekaj — domov ni poti. Mar se je potlej še treba odločati, ko pa je že vse davno odločeno: samo naprej, le tam so ' lahko še neki cilji, ki si jih zdaj že določneje zastavljam: doštudirati in pisati. Ne zgolj pisati —.to je pri nas lahko počel le Cankar. Lojzu sem povedal, ko si me je naposled ’ le upal vprašati, kaj hočem postati v življenju: profesor. Najbrž to ni golo naključje, ker je ta poklic meni, ki je nastala v moji duši, še najbližji tistemu, kar je pričakovalo od mene naše močvirje. Naši ljudje sicer ne vedo, kaj je profesor, še nikdar niso nobenega videli niti niso ničesar slišali o tem poklicu. In ko sem materi povedal, za kaj sem se odločil, se je zamislila. Sele čez čas je vprašala: Kaj pa je to? Kaj boš počel kot profesor?
Poučevanje drugih, celo še na gimnaziji, je vendar nekaj opredeljivega. Pot do tega poklica traja nekaj let in ima svoj družbeni pomen.,Pisanje’pa je za ljudi v našem močvirju neopredljivo: počemu in kaj pisati razen molitvenikov, sploh svetih knjig. Ali kol piše Klekl svoje Novine in Kalendar. Ne — zgolj pisanje ni nikakršno nadomestilo za tisto, kar sem zavrgel, in za kar so me bili namenili naši ljudje, za duhovniški poklic, ki je zanje edini uporaben in potreben. Naj zdravnika še tako potrebujejo — kdo v našem močvirju pa si ga lahko privošči? Sicer je tudi ,profesor' odmaknjen njihovim potrebam, se pa vendar ukvarja z vzgojo, kar je nekakšno dopolnilo duhovniškemu poklicu. Vsaj opravičim se lahko — to še razumejo. Pisanje pa ni nikakršna potreba niti vobče uporabno v njihovem življenju. In človek, ki samo piše, ne predstavlja gospoda.
Sicer sem si pa precej tudi sam kriv za položaj. Od petih let mojega dozdanjega šolanja.in življenja v zavodu sem vsaj tri leta hodil po poteh, ki vodijo k cilju, ki mi ga je nekod določilo naše močvirje. Hodil sem po tej poti z vnemo, tudi z vsem mladostnim srcem, neugnano, celo ž neko strast/o, da bi se me bil razveslil vsak pleanuš na
katerikoli naši fari. Prepajal sem se s pobožnostjo, z neko predanostjo svetosti. V našo hišo sem uvajal dolge zavod-. ne molitve, kajpa — le ob večerih, ker sicer na kmetih za molitve čez dan ne utegnejo. Naši so molili z mano vred, naglas, vdano. Nakar sem odhaja! spat na seno, na naš majhen hlev,odprt na odolenjo stran vasi. Od tam je butalo vame vaško fantovsko življenje s pesmijo, očitno spreplete-no tudi z vasovanjem pri dekletih, ne da bi me bilo to vznemiralo. Vsaj v rasti mojih prvih zavodskih let ne. Naše poljansko nebo posuto z zvezdami je spokojno ležalo nad mano, tudi narava — poleti — je bila že spokojna, čas ptičje pesmi in žabjega reganja je že davno minil.
Ostala je le še fantovska pesem, ki ji je odgovarjala podobna pesem iz sosednjih Mačkovec, iz Bukovja, celo s Hotize. Vse pa sem potiskal od sebe kot nekaj neuporabnega.	—
In bilo je neuporabno.
Ob sredah in petkih — poleg nedelje seveda — sem napravil dobro uro hoda do prensovske cerkve — je bita bliže od naše farne, tutniške — in s predanostjo molil. Na tej poti ni bilo več z menoj mojega nekdanjega prijatelja Cuka. Ja je že po treh letih zapustil zavodi obiskoval gimnazijo v Soboti. Najine prijateljske vezi se sicer niso pretrgale, so se pa na moč zrahljale. Zdi semi, da ni nič več mislil na svetost poklica, ki naju je bilo naše močvirje poslalo za njim. O tej stvari nisva nikdar spregovorila med seboj. Ko da hraniva vsak zase svoje skrivnosti.
Vzrokov mojega duhovnega , razkroja'je najbrž kar precej. Splet vsakovrstnih okoliščin in kipeča mladosf ki se je do svojega trinajstega leta očitno preveč okužila z našim močvirjem. In še bi bil morda vse zadušil v sebi, čebimebili, kakor sem prišel v zavod, zaprli tako rekoč v samotno celico ali vsaj med zavodno zidovje, kjer ne bi bilo nikakih lin v svet. Toda Marijan išče ni bilo samostan, niti niso imeli namena, da bi bili vzgajali samo duhovščino. Zavedel sem se, da hočejo ustvarjati svoje ljudi, ,misijonarje laike', politike, gospodarstvenike, znanstvenike, profesorje, učitelje, kratko in malo — jedro in moč slovenske družbe, s katerimi bi zakrpali vse vrzeli. In navsezadnje tudi ustvarjalce — pesnike, pisatelje, upodabljajoče umetnike, muzike: nobena zvrst ni izvzeta, ker je vse to potrebno družbi. Tudi umetnost. Seveda tudi politika, ta celo pred vsem drugim. /se je usmerjeno k določenemu cilju. Cilji pa služijo slovenski družbi, kije katoliška.
I/ tem lepo urejenem, načrtnem svetu z vzvišenimi cilji, sem se začel zgubljati, še preden sem se tega dobro zavedel. Kar sam od sebe, brez vsakršnega prigovarjanja od kogarkoli. Očitno našega močvirja v sebi nisem mogel zadušiti. Začelo je kaliti, poganjati iz menevtistem, kar sem pisal. Eno samo nabožno zgodbo sem še zmogel napisati za Kleklov Kalendar, in to v našem domačem, poljanskem jeziku, ta naše ljudi. S Kleklom kljub različnim trenjem še nisem pretrgal. Zato ker tudi z vero še nisem pretrgal. Toda moja vera — Ne d^bi Sila začela pešati. Zazdaj se spreminja, sam bi jo rad spremenil. Že v zavodu se je začelo.


VESTNIK, 13. MARCA 1981
LENDAVA
Večanje družbenih zemljišč
IZ DŽOHŽUOVOGA MEVm
Ena izmed prednostnih nalog kmetijsko-zemljiške skupnosti Lendava bo spodbujanje ostarelih in za delo nesposobnih kmetovalcev k oddajanju zemljišč za pridobitev preživnine, saj bodo na ta način lažje urejevali socialno problematiko ostarelih kmetovalcev, obenem pa večali zemljiški sklad družbenih zemljišč. Na seji skupščine kmetijsko-zemljiške skupnosti so ob sprejemu letošnjega programa dela poudarili, da bo potrebno nadaljevati z združevanjem zemljišč zlasti na območju Pinc, Doline in Turnišča, pa tudi tam, kjer bodo krajevne skupnosti pokazale pripravljenost za komasacije. Skupnost bo posvetila letos pozornost tudi melioracijam, evidentirali bodo neobdelana kmetijska zemljišča ter opravili revizijo zaščitenih kmetij.
Za letošnje akcije bodo porabili kakih 6 milijonov dinarjev. Tudi v predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981 do 1985 bodo kar največ sredstev in dela porabili za melioracije in združevanje zemljišč, za izdelavo agronomskih kart ter za pridelovanje hrane. Opozorili so, da bi bilo potrebno izkoristiti tudi termalne vode za pridelovanje hrane, zlasti vrtnin. Ne gre pa prezreti tudi pomembnosti pospeševalne službe v kmetijstvu, ki je sedaj dokaj slaba, oziroma je skorajda ni. Dogovoriti se bo potrebno, kdo naj financira pospeševalno službo, skupnost namreč tega dela ne more opravljati, voljna pa je zanjo prispevati sredstva, seveda če bodo to storili vsi zainteresirani dejavniki v občini in zunaj nje.	Jani D.
KROG
OŽENIL SEM SE
S SVOJO ŽENO
Mladi iz Kroga so naštudirali veseloigro Oženil sem se s svojo ženo. Pod vodstvom Jožefe Borovič so se dvakrat predstavili v domačem kraju, gostovali pa so tudi v Ižakovcih in Gradišču. V igri nastopajo mladi in starejši občani.
 Obdonav-sko | mesto v 1 Bolgariji	Leča pri-očnica na optičnih aparatih	Nemška knežja rodbina v 13. stol, pri nas	Plačilo na račun, predujem	Kopališče pri Benetkah	Klada za sekanje drv		
Železu podobna kovina (znak Co)							Mesto v južnem Epiru	
Piščalka iz gline								
Drevesni škodljivec								
Angleško svetlo pivo				Reka v Romuniji Lollobri-gida				
Stopnja v določenem redu, položaj					Anton Aškerc Motiv, vsebina			
Krog, svet (lat.)						Lepi mladenič v urški mitologiji	Tarifa	
Vzhod		Starejši am. računalnik Ikrnik						
Mesto v Bosni ob Drini								
Dolina na Koroškem			Doba, večnost Praoča Hamitov				
Muslimanski bog					Nikelj Osebni zaimek			
Dinamičen človek								
	Vodilni angleški dnevnik							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: avtomat, violina, strelec, tat, Oki, rman, ST, Oirat, on, Trst, gib, Ore, R, reber, slanina, kadilec, Aka, Aco.								
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
Majhna prelomnica
Turistično-olepševalno društvo v Gradišču v Slovenskih goricah bo danes na občnem zboru ocenilo'dosedanje delo, sprejeli pa bodo tudi delovni program za prihodnje obdobje.
Z uresničevanjem programa v lanskem letu niso zadovoljni. Niso pripravili kmečkega praznika, pa tudi tekmovanje koscev je odpadlo. Letos bi radi zamujeno popravili, v društvo pa hočejo pritegniti čim več mlajših, ki bi se, skupaj s starejšimi zavzemali za uresničevanje zadanih nalog.
Po občnem zboru si bodo ogledali tudi amaterske Filme z minulih turističnih prireditev v Gradišču.	Janez Loroer
mišKO KRANJEC
Sthci so
Kdor ima globoko vero, je ne more čez,noč zgubiti, niti kar tjavdan zavreči in postati čez noč ateist. Slovo od boga ni lahko. Pa saj mi niti na misel ne prihaja, da se že poslavljam od boga, čeprav se v resnici že odmikam od njega. Toda zazdaj, če bi mogel, bi spremenil katoliško vero, jo bolj prilagodiljudem, jo napravil bolj .krščansko', bolj socialna, pravično za male ljudi. Na svetu vlada nered in ga vera, kakršna je, ne more odpraviti, he more sveta izboljšati. Ateizem je ravno tako vera ko vse druge vere, le da brez boga. Samo živali so lahko brez sleherne zavesti in verskega občutka.
Našega starega poljanskega boga, ki nas je Poljance plašil z gromom in strelami, kaznoval pa s prevelikimi povodnjimi ali s prehudimi sušami, ali tako, da nam je pocrkala živina, je pa vendar bil dober z nami, čisto naš, je v meni za čas spodrinil zavodni, bolj katoliški ko krščanski, natanko opredeljen, dokazan po učenjakih. Toda bil je strbg, trd, kljub temuLda je bilo rečeno o njem, kako je pravičen, dober, usmiljen. Človek bi mislil, da gaje ena sama velikodušnost. Bil pa je v primeri z našim močvirskim bogom naravnost sirov, brezsrčen, vohunsko policajski, ki kar naprej zalezuje človeka, česar naš ni počel, ker nas ni nikdar zalotil pri slabem dejanju. Oni zavodnije hotel vedeti celo za sleherno tvojo misel, poželenje. Naš poljanski pa je vse naše naro-bežnosti prepustil posvetnim žandarjem. Tudi misliti smo smeli po svoje, smeli smo si želeti karkoli, tudi nedovoljene stvari. Se plebanušu ni bilo mar, kaj vse ti naš Marki ih Manke mislijo, kaj vse bi radi.Jn če smo nekoč v Beltincih iz gradu in trgovin, v Poljani pa iz trgovine odnesli vse količkaj vrednega, še na misel ni prišlo nikomur, da je to greh pred bogom. Dvomim, da se je en sam človek kdaj spovedal, da je bil navzoč pri reberiji.
Jaz pa —k našemu poljanskemu bogu se nisem mogel več vrniti, brez njega pa vendar še nisem ne znal ne mogel živeti. Začel sem si ustvarjati svojega, s katerim še zdaj nekako životarim. Životarim, ker je nebogljen kakor jaz sam. Čutim njegovo nebogljenost. Vsakega boga je ustvarjala zgodovina — se pravi: dolga obdobja so ga oblikovala, bili so potrebni veliki in ali duhovni, bili so potrebni učenjaki, da so ga očistili vsakršne zemeljske navlake, napravili so ga* večnega, vsemogočnega, takega, ki lahko vlada vsemu svetu ali vsaj večini človeštva, čeprav bi vsak bog rad bil edini v vsem vesoljstvu. Moj pa je tako nebogljen, da ga z vso misijonarsko spretnostjo in zgovornostjo ne bi mogel uveljaviti med našimi ljudmi. Prva leta v zavodu sem prebiral knjige in članke o naših misijonarjih Knobleharju — Abuni Solimanu, kije spreobračal črnce v Afriki, Friderika Barage, kije šel med divje Indijance, našega Kereca, kije misijonaril
po Kitajski; celo me je nekaj časa mikala taka ,zvišena ’ v resnici pa pustolovska pot.
To bi se mi moji strici Pički smejali, ko biznenada začel med njimi govoriti o nekem drugačnem boljšem bogu: »Miško, se ti je zmešalo ? Saj je ta naš bog kar dober, zakaj ! bi ga zamenjavali za nekega novega, ki o njem ne vemo, kakšen bo. Ta nam pomaga, če ga prosimo za pomoč, nič hudega nam noče, grehe nam odpušča. Kaj nam pa tvoj lahko da? In sploh — kakšen je?«
Da, kakšen je? Mar sam to dobro.vem? In kaj naj bi počel v tem našem močvirju? Ko pa imamo tu že iz pradavnine svojega močvirskega boga, ki ga tudi katoliška cerkev ni mogla mnogo spremeniti. Dodali so mu sicer tri peršone, lahko pa bi mu bili dodali še'več, če bi imele kaj početi. Ker vsakdo mora pač kaj delati. Toda mi tu v močvirju imamo tudi vrsto svetnikov, ki nam pomagajo v nesreči, so nekako.,specializirani', pač za vsakovrstne potrebe. Kaj naj bi moj lahko še prinesel našim ljudem ? Da bi ga očistil vsakršne navlake? Kaj pa bi ljudje s takim, čistim bogom, ki je odmaknjen od vsakršnega dogajanja nasvetu? Novi bog se lahko uveljavi le tedaj, če prejšnji ostari, če nima več nikake moči. Ker tudi bog ostari. Novi bog se lahko uveljavi z velikimi, ,Sodobnimi' dejahji ali vsaj z obljubami. Naš poljski pa je še dovolj živ, celo so mu postavili cerkev in dobili smo župnika Štajerca. Tudi s te strani je mojega velikega poslanstva že konec: majhna fara ne potrebuje dveh duhovnikov. V tem vrvežu, boju in delu za cerkev, ki bo zlasti našim ženskam in nekaterim pobožnjaškim moškim v dovoljšnjo uteho, sem ostal v senci vsega dogajanja. Ko sem pred petimi leti odhajal, je bilo drugače, zdaj pa na kakšno mojo,kandidaturo 'nihče več ne misli. Postal sem za vse le navaden študent. Na srečo pa sem se v vse to že prej sam sprelevil. Ostal sem sam s svojim bogom, pač zato, ker zazdajše ne znam in ne morem živeti čisto brez njega. Toda moja vera je že popolnoma obledela in naj si še tako . dokazujem in se prepričujem, da brez vere, pač neke vere in brez nekakšnega boga življenje nima nikakršnega smisla. Toda tla pod mano so se nevarno zazibala. Sreča je le, da sem že v zavodu našel nadomestilo za vse, kar izgubljam: ne zgolj to, da je pred mano široko življenje — pravzaprav grenko, brez sleherne trdnosti — temveč da imam svoje pisanje. Nekaj drobcev so mi celo že tiskali, nekaj takih drobcev pa sem raznesel po uredništvih. Umetnost je, semi zdi — beg pred nečim, hkrati pa — in to morebiti še bolj — boj z nečim, kar človeka duši, obračun, z vsem, čemur sicer nisi koj. Ker zdi se mi, da tudi umetnost postane človeku nekakšna vera, morda nadomestilo za nekdanjo vero, vsekakor neka vera, neko posebno poslanostvo.
Toda kako naj bi svojim stricem, sploh vsem našim ljudem dopovedal, da sem se odločil za umetnost, hkrati pa da zgubljam vero, da je umetnost za človeka bolj sproščujoča, bolj človeška, bolj zemeljska, da vodi človeka k temu, da mora biti dober, plemenit, že zaradi samega sebe, zaradi svojega notranjega miru in zadovoljstva, pač zato, ker je človek socialno, družbeno bitje.
Smešno. A je to sploh kakšna vera ? Je to sploh vera za moje strice in za vse moje Poljance? Za ta zamočvirjeni svet? Kakšna vera pa, kjer ni več bog tisti, ki vse sproti ureja, ki kaznuje hudobneže z večnim ognjem, nam vrlim Po- • Ijancem pa zagotavlja kak boren kotiček v svojem brez-krajnem paradižu ?
Smešno in nesmiselno je bilo že vse moje početje v zavodu. Ob verah so se še večji,reformatorji'razbijali. Če pa so zaradi kakšnih posebnih okoliščin le uspeli, ustvarili kakšno novo vero — mar ni ta kaj kmalu zdrsnila-na tirnice • vseh ver? Dokler ljudje potrebujejo vero, je čisto vseeno, za katero se odločijo; no — pač za sebi in svojim potrebam najbolj primerno. Toda bog je povsod isti. Kakšnega pa naj bi jim jaz obljubljal? Ker ko bi me vprašali, zakaj mi naš stari, močvirski bog ni več všeč, kaj pametnega naj bi jim odgovoril? Da se zzavodnim, strogim katoliškim ne morem in ne morem sprijazniti, bi lahko le še zaničljivo zmignili nad mano. Kakšen kmet pa bi lahko mirno odvrnil: — Tepec, pa živi brez boga, saj ga tudi jaz_nimam, živeti pa le treba. — In morebiti bi mi še dodal: — Živeti je vendarle lepo. — In če bi mu jaz dejal: — Da ni vredno, da je kratko in malo nesmiselno živeti, če ni ničesar, če ni boga, če ni onstra-nosti, bi m/ ta naš zamočvirjeni, tihibrezbožec mirno odvrnil: — Žival živi, ptica leta in poje, metulj se veseli življenja, ne umre pa nobena stvar rada. Le človek da ne bi mogel zaradi tega živeti?
Kaj naj bi mu odgovoril?	J
Srečo imam in mir, ki mi je potreben. Nihče me po ničemer ne sprašuje, vsaj ne vznemirljivem. Le Kranjčkov stric Števan.mi je dejal: — Nu, slišim, da se ne boš preoblekel v popa ? Ne, se nebom, sem mu odvrnil. Na njegovo vprašanje, kaj da bom, sem mu tudi povedal. Nisem pa rekel, da mislim tudi pisati.
Čutim prijetno olajšanje, kadar komu lahko povem svojo odločitev, kakor da odlagam raz svoj tilnik jarem, ki me je že preveč tiščal. Tem laže mi je, ker se mi zdi, da večinoma ti moji Poljanci, vsaj moški niso niti malo razočarani. —Nu, tak, mi je dejal Kranjčkov stric. — Saj je tudi drugače mogoče živeti, le pošten mora človek ostati, a ne? Pošten, kakor je bil tvoj oče, Miškec.
Brata mizarčka Picka, materina bratranca, sta se po-jdočki ustavila pri nas. Ko sem stopil v sobo, kjer so se pogovarjali, in kjer jima je mati postregla s , solzo' žganjice, ravno toliko, da sta si namočila jezik, sta me premerila od pet do glave, nato se je stric Števan sproščeno zahehetal, rekši materi: »Vidiš, Mankica, pa imamo Picki svoga popiča, he ?
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 10
VESTNIK, 13. MARCA 1981
KRIŽEMKRAŽHA
UREJA JOŽE GRAJ
Kako naravnati razvoj trgovine in gostinstva
Kaj nam mama pomeni, tega še majhni otroci ne vedo. . Jaz pa že vem. Meni mama pomeni veselje, radost, družbo in življenje.
To je moje bogastvo, to je moja zlata mama.
Mama mi pomeni vse.
Vzglavnik, kadar sem zaspani bolničarko, kadar sem bolan -in kuharico, kadar sem, gladan.
Mama. To je prva beseda, ki sem jo izgovoril. Pomeni mi ljubezen, srečo, življenje, vse na svetu mi pomeni mama.
NASAŠOLA
Naša šola je stara 48 let. V njej je premalo učilnic. Zato imamo pouk dopoldne in popoldne. Nimamo centralne kurjave. Jemo na hodniku in je zelo mrzlo. Ker nas je dosti, se prerivamo in polivamo malico. Vsi si želimo, da bi imeli lepo i urejeno šolo. Najbolj pa si želimo veliko telovadnico. LIZIKA KOCIPER, 4. raz.
OŠ ODRANCI
NOVO SPOZNANJE
Že od nekoč ljudje radi potujemo. Navadno smo mi, mladi, veliko bolj navdušeni za potovanja kot pa starejši. Vedno si želimo, da bi nekaj novega videli in si pridobili prijatelje širom po Jugoslaviji. Jugoslavija je država, ki je polna kulturnih znamenitosti in vsak njen košček zemlje ima nekaj zanimivega.
Bilo je lepega, sončnega popoldneva. Odločil sem se, da obiščem babico, ki je od Cvena oddaljena 11 km. Na pot sem se odpravil s kolesom. Ker sem bil sam in
sem imel veliko časa sem opazoval svet okrog sebe. Ob cesti so ležala dolga polja, ki so bila polna poljskih pridelkov. Opaziti je bilo le malo hiš, pa še te so bile v zavetju mogočnih dreves. Iz polj so se vračali kmetje, ki so opravljali še zadnja poljedelska, opravila. Vendar za njih še ni bilo konec dela in dneva. Doma jih je še čakala živina, ki jo je treba nahraniti. Opazoval sem te prekrasne gozdove in občudoval tišino, ki je vladala v gozdu. Niti opazil nisem, da sem že blizu babičine vasi. In končno
Področje trgovine, gostinstva in turizma je prepomembno, da bi lahko razvojne programe obravnavali površno in enostransko, posebej pa v lendavski občini, ki sodi še vedno med manj razvite.
Izvršni svet skupščine občine Lendava je nemara zato sklenil. da posebna delovna skupina skrbno oceni dosedanji razvoj, ga ©svetili iz več zornih kotov in svetuje kakšne ukrepe bi veljalo sprejeti, da bi se tako v trgovini kot gostinstvu dokopali do boljših rezultatov. O sedanjem položaju trgovine in gostinstva torej podrobneje kdaj drugič, danes pa le nekaj ugotovitev, ki tako ali drugače kažejo na slabosti, na katere opozarja tudi izvršni svet. Premalo je specializiranih trgovin, zlasti trgovin z zelenjavo, čeprav vemo, da zelenjavo rabijo vse kuhinje v delovnih organizacijah. gostinsko podjetje in šole, kupujejo pa jo drugje, in torej dokajšnja sredstva prelivajo v druge občine. Trgovska mreža bi morala ponuditi tudi več reprodukcijskih ma-terijalov, ki jih potrebuje združeno delo. V 18 vaseh lendavske občine še vedno ni trgovin, to praznino pa bi kazalo zapolniti v tem in prihodnjem srednjeročnem obdobju. Izvršni svet bo zahteval od vseh trgovskih organizacij, ki imajo prodajalne na območju občine, da posodobijo prodajalne in ponudbo. Ponovno bi bilo potrebno razpravljati o vlaganjih v razvoj trgovine, saj z začasnimi rešitvami ter gradnjo malih trgovskih lokalov, zlasti v večjih vaseh, ne dosežejo želenega.
Na področju razvoja go-
sem prispel k babici, ki je bila vsa vesela, ko je videla, da sem jo prišel obiskat.
Čeprav sem se po tej poti peljal že neštetokrat z avtomobilom, se mi je tokrat posebno vtisnila v srce. Svet spoznaš komaj takrat, ko si na njega posebno pozoren. Zato še vedno velja ugotovitev, da ima vsak košček zemlje nekaj zanimivega, kar ljudi zanima in jim in jim prinaša nova spoznanja in ugotovitve.
Srečko Dolamič, 8. a OŠ 1. Cankarja v Ljutomeru
BOMO
DOBILI
TOČNE
PODATKE?
Letošnji popis prebivalstva temelj: na zveznem in republiškem zakonu z dokaj dobro razčleni: tvijo. Sodeč po objavah v dnevnem časopisju so v Murski Soboti določaj 11-člansko komisijo, ki bo določila še 320 popisovalcev. Tako je nared tudi lendavska občina s 110 popisovalci in komisijo.
Po vsem tem sodeč bi to bil ..najpopolnejši’* popis po petem povojnem popisu prebivalstva SFRJ — prejšnji so b9i 1945, 1948.1953. 1961 m 1971.
Praksa je namreč v preteklosti pokazala dokaj netočne podatke o prebivalstvu Prekmurja.
Zelo čudni so prav podatki pri madžarski narodnosti. Sodeč po statistikah iz stare Jugoslavije pa vse do danes je namreč prav pri madžarski narodnosti na oze-mfjn Prekmurja vsako popisovanje poglavje za sebe.
Zelo težavno je namreč raznim piscem kronik alt zgodovine zajeti podatek, ki bi naj bil resničen, prav pri madžarski narodnosti. Zažefjeno je, da bi komisija končno uspelo na osnovi enotno določenih kriterijev tudi pri madžarski in drugih narodnostih dobiti točnejše podatke.
Menim, da so se v preteklosti nekateri pisci in poznavalci včasih ..poigravali” z narodnostnimi pripadnostmi v Prekmurju.
Upam, da bo ob dobrem delu tokrat uspeh neizbežen in bomo končno dobili resnične podatke o prebivalstvu Prekmurja.
LUDVIK ŽALIK
stinstva pa. so problemi še večji. Kdo naj b i bil pravzaprav nosilec razvoja gostinstva v občini? Ali trgovsko podjetje Univerzal. ki ima v svojih 13 bifejih večji promet kot gostinsko podjetje, ali to podjetje, ki je z novim hotelom v Lendavi dobilo velike možnosti za hitrejši razvoj, vendar šele takrat ko bo zaključena gradnja termalnega dela hotela. Dvom o dohodkih zasebnih gostilničarjev že
 Novi hotel LIPA v Lendavi naj bi bil prelomnica v razvoju gostinstva in turizma v občini. Da bi to res lahko postal, bo potrebno čim prej dograditi termalni del hotela.
nekaj let obstaja, saj je menda nevzdržno, da ima eden najslabših bifejev gostinskega podjetja večji letni dohodek oziroma promet kot zasebne gostilne v občini. Dvom pa seveda ostaja le dvom, dokler se na tem področju inšpekcije ne bodo bolj angažirale. V lendavski občini bi bilo tudi potrebno enkrat za vselej povedati, koliko in kakšne gostilne potrebujemo. Ugotavlja
Premalo parkirnih prostorov
Že dalj časa v Lendavi ugotavljajo, da imajo premalo parkirnih prostorov, avtomobilov pa iz dneva v dan več. Komisija sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pred nedavnim v sodelovanju s kraje-,vno skupnostjo ponovno pregledala morebi tna mesta, kjer bi se dalo urediti še nekaj parkirnih prostorov, vendar pa je število teh komaj omembe vredno. Seveda bi za ureditev parkirnih prostorov našli tudi denar.
Gre za nekatera zemljišča, ki bi sicer bila primerna za parkirne prostore, vendar so sedaj v zasebni lasti, lastniki pa se verjetno ne bi strinjali, če bi jih morali odtujiti za parkirišča. Nekaj bo vendarle potrebno storiti, posebno sedaj, ko se odpira
Dandanes je tudi peš hoja znanost, posebej če jo ureja toliko prometnih znakov kot v Lendavi. Samo na enem mestu, to prikazuje tudi slika, trije ali štirje, takih mest pa je menda veliko.
se namreč, da v gostilnah ponujajo samo pijačo in ničesar drugega, za kaj takega pa je seveda potrebno manj naložb, na slabšem pa so tisti, ki morajo ob pijači nuditi tudi hrano. Vprašanje so seveda tudi cene gostinskih storitev, menda so med najvišjimi v Pomuiju. V gostinstvu bo potrebno veliko spremeniti, preden bomo dosegli razvoj, ki bo pri ustvarjanju družbenega proizvoda nekaj pome-
nil. O razvoju turizma pa še nekaj besed. Razen gostinskega podjetja se z njim doslej nihče ni uk valjal, čeprav smo v nešteto dokumentov vnesli že znane parole o pogojih, ki jih občina ima. od termalne vode, lova in ribolova, do vinogradništva. V tem srednjeročnem planu bi morali tudi o tem. tolikokrat omenjanem turizmu, reči bobu bob.
Jani D.
nova centralna stanovanjska cona v Lendavi, v nekdanji Spodnji ulici. Načrtovalci bodo morali, če še niso, upoštevati potrebe po pa rkimem prostoru, sicer Lendavi grozi še večja pločevinasta gneča. Svoje bo morala povedati tudi krajevna skupnost, kije seveda ob vsem tem najbolj prizadeta.
Pa še nekaj o prometni signalizaciji: Za Lendavo pravijo, da je prava prome-tno-signalizacijska džungla, menda je na vsakih 50 metrov postavljen prometni znak, ki nekaj prepoveduje ali na nekaj opozarja. Tudi to bi si veljalo natančneje ogledati, saj bi veijetno našli veliko takih, ki niso potrebni.
Jani D.
VESTNIK, 13. MARCA 1981
STRAN 11
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
Vedno več vrhunskih športnikov
Poleg množičnosti dosegamo v zadnjih letih v Pomurju pozitivne premike tudi v vrhunskem športu. To potrjuje tudi vsakoletni spisek perspektivnih in kategoriziranih športnikov, ki ga izdela strokovni svet za vrhunski šport pri Zvezi tele-snokulturnih organizacij Slovenije na podlagi doseženih rezultatov v preteklem letu.
V letošnjem letu je na seznamu perspektivnih in kategoriziranih športnikov v Sloveniji tudi 27športnikov in športnic iz Pomurja, kar ni tako majhna številka. Večina njihje iz soboške občine, in sicer 19, iz lendavske občine 4. iz ljutomerske in radgonske občine pa po 2.
Med perspektivne športnike v Sloveniji' so uvrščeni: Jože Časar (hokej), Danijel Kisilak (judo), Franc Fajhtinger (judo), Bojan Hajdinjak (judo), Vojko Mecilošek (judo), Rafko Mihalič (judo), Robert Meolic (kajakaštvo), Stefan Varga (kajakaštvo), H ari Steržaj (kegljanje), Alenka Zitek (košarka), Bojan Jančar (nogomet), Bojan Pavič (nam. tenis), Andrej Halas (rokoborba), Franc Podlesek (rokoborba) in Štefan Cigan (šah), vsi iz soboške občine, ter Lazar Čaba(speedway), Leon Perša (nogomet) in Dušan Varga (judo) iz lendavske občine.
V zvezni razred so uvrščeni: Miro Steržaj (kegljanje), Boris Horvat (nam. tenis) in Janez Šafarič (padalstvo) iz soboške občine. Vlado Kocuvan (speedway) in Ivan Vrbnjak (speedway) iz radgonske občine, Uroš Vrbančič (lokostrelstvo j in Drago Božič (športni ribolov) iz ljutomerske občine ter Štefan Kekec (speedway) iz lendavske občine. V mednarodnem razredu pa je Štefan Kovač (namizni tenis) kot edini pomurski predstavnik.
Strokovni svet pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota je izdelal predlog višine športnih dodatkov. ki ga je IO TKS tudi sprejel. Skupni znesek za letošnje leto znaša 201.600 dinarjev.
F. Maučec
STRELSTVO	z	i
OBČINSKA ZLATA PUŠČICA TURNERJU
Na strelišču v Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinskd zlato puščico, ki ga je organizirala občinska strelska zveza Murska Sobota, pravico sodelovanja pa so imeli strelci, ki so osvojili družinske zlate puščice ali izpolnili predpisano normo na družinskih tekmovanjih. Na tekmovanju so sodelovali: 40 strelcev in tri strelke.
Najuspešnejši je bil član strelske družine Noršinci Karel Turner, ki je s 551 krogi in 600 možnih osvojil prvo mesto in občinsko zlato puščico pred Jožetom Kovačičem (Panonija) 545, Mirkom Horvatom (Mura) 544, Vladom Horvatom (Panonija) 543 in Jožetom Kociprom (Beltinci) 540 krogov. Vseh pet tekmovalcev je izpolnilo normo za republiško tekmovanje za zlato puščico. Med ženskami je bila najuspešnejša Valentina Rojko (Cankova) s 491 krogi pred Marto Komanič (Panonija) 467 in Jolanko Sapač (Panonija) 431 krogov.
JUDO — PRVI POZIVNI TURNIR
Najuspešnejši Sobočani
V Murski Soboti je bil prvi pozivni turnir Pomurja v judu za pionirje in mladince, na katerem je sodelovalo 71 tekmovalcev iz Lendave, Ljutomera, Rogašovec in Murske Sobote. Največ uspeha so imeli predstavniki soboškega Partizana, ki so osvojili največ prvih mest. Srečanja sta vodila sodnika Slak in Sarkanj.
Rezultati — pionirji — do 32 kg: 1. Duh (MS), 2. Kranjec (Lj), 3. Sab-jan in Perič (MS); do 35 kg: L Perš (MS), 2. Kranjec (Lj), 3. Zaldoši (Le), in Horvat (MŠ); do 38 kg: 1. Vrdjuka (MS), 2. Koren (MS), 3. Kupleš (Lj) in Sooš (MS); do 42 kg: 1. Meničanin (MS), 2. Zajtl (Le), 3. Kulčar(Le)in Koveš (MS); do 52 kg: L Suša (Ro), 2. Legen (MS), 3. Benkič (MS) in Flisar (MS);
Mladinci — do 55 kg: 1. Mihalič (MS), 2. Meničanin (MS), 3. Suša ''(Rog), in Lebar (MS); do 60 kg: 1. Varga (Le), 2. KarakatiČ (Le), 3. Flisar in Kučan (MS); do 65 kg: L Kisilak (MS), 2. Fajhtinger (MS), 3. Jureš (MS), in Lopert (MS); do 71 kg: 1. Kavčič (MS), 2. Kranjec (Lju), 3. Vnuk (Le) in Magdič (Lj) in nad 71 kg: 1. Apšner (MS), 2. Semen (MS), 3. Varga (Le) in Firman (Le).
Ekipno: Murska Sobota 151, Lendava 29, Ljutomer 27 in Rogašovci 13 točk.
NAMIZNI TENIS
Najboljši v Murski Soboti
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti v organizaciji NTK Sobota v dvorani srednješolskega centra 34. republiško članski prvenstvo za posameznike in dvojice, na katerem bo po predhodnih kvalifikacijah nastopilo 64 igralcev ter 36 igralk, med njimi vsi najboljši. Tako bomo pri moških videli dva kandidata za državno člansko reprezentanco, domačina Kovača ter Urha iz Hrastnika, preskušena Savnika in Klingerja ter Horvata, Franka,. Paviča in druge, pri dekletih pa državno člansko reprezentantko Ojsterškovo, ter perspektivni Krsnikovo in Cadeževo.
Pri posameznikih dajejo strokovnjaki največ možnosti domačinu Stefanu Kovaču ter Urhu in Savniku, Prvemu naslovu republiškega članskega prvaka je bil Kovač blizu že lani, ko je v dramatičnem srečanju v petem setu na razliko izgubil z izkušenim Savnikom. Pri dekletih ima največ možnosti Ojsterškova, za domačine pa bo zelo zanimiva igra članskih dvojic, kjer si dvojica Kovač—Horvat letos želi več kot lani osvojeno tretje mesto. Kovač pa bo poiskušal tudi v mešanih dvojicah skupaj s Cadeževo ponovno osvojiti lani izgubljeni republiški naslov po precej gladkem porazu v finalu proti dvojici Urh—Ojsteršek. Treba je povedati, da je lani dvojica Kovač—Čadež na državnem prvenstvu osvojila odlično 3. mesto. Ljubitelji bele žogice bodo vsekakor nrišli na svoi račun, zato si velja dvodnevne boje najboljsm slovenskih igralcev in igralk ogledati.	—---------
M. U.
NAMIZNI TENIS.
KOVAČ
ZMAGOVALEC
Na končnem zveznem pozivnem turnirju druge skupine najboljših igralcev Jugoslavije sta nastopita tudi dva Sobočana — Kovač in Pavič — dočim tretji Horvat zaradi slabe uvrstitve na kvalifikacijskem tumirjn ni sodeloval. Sicer pa so imeli Sobočani letos na zveznih pozivnih turnirjih v primerjavi z lanskimi manj uspeha, ker je Kovač igral lani v prvi skupini in dosegel odlično uvrstitev. 7. mesto, Horvat pa v drugi skupini 5. mesto. .
Kovač je vlogo favorita v drugi skupini popolnoma opravičil in z dobro igro kljub nekaterim težkim nasprotnikom z rezultatom 9:2 osvojil prvo mesto ter tako dokazal, da je poleg Urita najboljši mladi jugoslovanski igralec. Premagala sta ga le lani najboljša jugodovanska mladinca Pavič in Rizvanovič, zmaga na lem turnirju pa mu veliko pomeni pri končni sestavi letošnjih jakostnih zveznih lestvic. Za drugega Sobočana Paviča je bil že izreden uspeh uvrstitev na ta turnir, za kakšno boljšo uvrstitev v tej konkurenci pa še ima premalo izkušenj. Kljub temu je zaigral zelo dobro in z rezultatom 2:9 osvoji! 11. mesto.
Rezultati: Kovač—Basarič (Vjesnik) 3:2, Dujakovič (Bosna) 3:1, Jankovič (Ada) 3:0, Riza-novič (Vitez) 2:3, NSaUč (Indu-strogradnja) 3:1, Bošnjakovič (Borovo) 3:0, Gavrilovič (.Spartak) 3:2, Mraovič (Milicioner) 3:0. Stevanovič (Bosna) 3:0, Pavič (Sobota) 2:3, Feher (Partizan) 3:0, Pavič—Basarič 2:3, Dujakovič 0:3, Jankovič 0:3, Ri-zvanovič 2:3, Nišavič 0:3. Bošnjakovič 2:3. Gavrilovič 0:3, Mraovič 0:3, Stevanovič 3:2, Feher 1:3.
M. U.
TRIJE ŠE BREZ PORAZA
V občinski namiznoteniški ligi Lendava je bilo odigrano tretje kolo. Rezultati: Varstroj II—Partizan 2:5, Petišovci—D. Lugarič 1:5, Dolina—Varstroj L 0:5,' Nafta—Dobrovnik 5:0 in Bistrica—G. Lakoš 5:0.
Varstroj L	330 15:0				6
Nafta	3	3	0	15:2	6
D. Lugarič	3	3	0	15:4	6
Partizan	3	2	1	12:10	4
Bistrica |	3	1	2	10:10	2
Dolina	3	1	2	7:10	2
Petišovci	3	1	2	6:10	2
Dobrovnik	3	I	2	5:12	2
Varstroj II.	3	0	3	3:15	0
G. Lakoš	3	0	3	0:15	0
			M. Utroša		
ROKOBORBA
KOUS, HALAS IN PODLESEK MED
IZBRANCI
Zvezni selektor Josip Maričje objavil spisek kandidatov za državno mladinsko rokoborsko reprezentanco, ki bo sodelovala na balkaniadi, evropskem in svetovnem mladinskem prvenstvu. Med kandidati so kar trije člani rokoborske sekcije soboškega Partizana: Bojan Kous v kat. do 90 kg, Andrej Halas v kat. do 74 kg in Franc Podlesek v kat. do 68 kg. Članstvo v državni reprezentanci si bodo morali izboriti na predhodnih mednarodnih tekmovanjih. To je vsekakor lepo priznanje, in če bo Sobočanom uspelo vključiti v državno reprezentanco še dva svoja kandidata, potem bodo tudi izpolnili svoj cilj. To pa bodo lahko dosegli le ob večji materialni podpori.
OBČNI ZBOR NOGOMETNIH SODNIKOV M. SOBOTA
IZBOLJŠATI MEDSEBOJNE ODNOSE
Na občnem zboru Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska Sobota, ki vključuje 57 sodnikov, so ocenjevali svoje delo v preteklem obdobju in dokaj kritično ugotavljali, da se skaljeni odnosi med MNZ, trenersko in sodniško nogometno organizacijo še vedno niso izboljšali. Zato so se odločno zavzeli zato, da je potrebno te medsebojne odnose čimprej izboljšati, kajti samo na ta način bo delo v prihodnje uspešnejše. Dogovorili so se tudi, da bodo skušali v svoje vrste pritegniti več novih nogometnih sodnikov, ki jih, glede na zelo razvejano nogometno tekmovanje primanjkuje. Zavzeli pa so se tudi za izboljšanje discipline nogometnih sodnikov ter za njihovo nenehno izpopolnjevanje.
DELAVSKI ŠPORT
ZMAGAL LJUTOMERČAN
V okviru letošnjih delavskih športnih iger ljutomerske občine je bilo izvedeno tekmovanje v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo 11 ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati: Komgrad:Ljutomerčan 0:5, Jeruzalem:Obrtnik 1:5, SO LjutomertProsveta 0:5, Mlekopromet-:Tehnostroj 1:5, Tehnostrpj (Pr);Ljutomerčan 1:5, Obrtnik:Krka 5:3, Vesna:Prosveta 5:4. Ljutomerčan:Obrtnik 5:1, Vesna:Tehnostroj (servis) 5:4 in Ljutomerčan:Vesna 5:0. Vrstni red: 1. Ljutomerčan, 2. Vesna, 3. Tehnostroj — servis, 4. Obrtnik. 5. Prosveta. 6. Krka, 7. Tehnostroj (proizv.), 8. Mlekopromet, 9. Jeruzalem, 10. SO Ljutomer in 11. Komgrad.	T. Ficko
PUCONCI
šolarji na sankanju in smučanju
SSD Kremen na osnovni šoli v Puconcih je skupaj s pionirsko organizacijo pripravilo sankanje in smučanje na Pohorju, ki je lepo uspelo. Udeleženci, med katerimi je bilo veliko učencev, ki so se prvič 'srečali z vlečnico, so bili zelo zadovoljni. V programu imajo še nekaj dnevov sankanja in smučanja, če bodo ugodne vremenske razmere.
ODBOJKA — ZIMSKO PRVENSTVO POMURJA
Zmagale odbojkarice Cvena
Odigran je bil zadnji turnir v okviru pomurske zimske odbojkarske lige za članice. Na turnirju v Ljutomeru so bili doseženi naslednji rezultati: Cven : G. Ljutomer 2:0, I. Cankar : SZD 2:0, I. Cankar : Pomurje 2:0, EŠC : L Cankar 0:2, G. Ljutomer : G. MS 2:0, Pomurje : ESC 1:2 in Pomurje : G. Ljutomer 0:2.
Cven	6 6 0 12:2 12
G. Ljutomer	6 5 1 10:3 10
G. M. Sobota	6	3	3	7:6	6
OS L Cankar	6	3	3	8:7	6
Pomurje	6	2	4	6:10	4
SZD	6	15	4:11	2
EŠC	6	1	5	3:11	2
T. Ficko
ZMAGI LENDAVE PORAZI
SOBOČANOV
Nadaljevanje tekmovanja v moški republiški ligi za uvrstitev od 1. do 4. mesta, ki je bili? v Ljubljani, je prineslo Sobočanom tri poraze predvsem zaradi tega, ker so dali priložnost mladim, od katerih D. Kovač in Močan dosegata že solidne rezultate.
Rezultati: SOBOTA—TRIGLAV 4:5 (Močan 2:1, Vinčec 1:2, Kovač 1:2); ILIRIJA 1:5 (Kovač 1:1, Močan Q:2, Zadravec 0:2); KEMiCar 4:5 (Vinčec 3:0, Močan 1:2, Zadravec 0’3).
1.	Kemičar	12	11	1	59:36	22
2.	Ilirija	12	6	6	48:44	12
3.	Sobota	12	4	8	40:49	8
4.	Triglav	12	3	9	35:53	6
Lendavčani so na turnirju v Novi Gorici za uvrstitev od 5. do 8. mesta spet prijetno presenetili ter se z dvema zmagama že na dve točki približali predzadnji ekipi Gorice. Zdaj imajo velike možnosti, da na zadnjih dveh turnirjih prehitijo Gorico in se tako rešijo izpada iz lige.
Rezultati: LENDAVA—KOČEVJE 3:5, GORICA 5:2, KAJUH 5:3.
5.	Kočevje	12	9	3	51:43	18
6.	Kajuh	12	6	6	49:44	12
7.	Gorica	12	5	7	41:49	10
8.	Lendava	12	4	8	45:50	8
M. U.
STRELSTVO
Uspešni Sobočani
Društvo za rekreacijo in šport invalidov M. Sobota je organiziralo področno tekmovanje severovzhodne Slovenije v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 5 ekip ali 31 invalidov. Zmagal je Karel Turner s 189 krogi, dobra pa sta bila tudi Jože Arzenšek s 182 in Jože Šenčur s 170 krogi.
KOLESARSTVO
SODELOVALO
37 TEKMOVALCEV
KK Pomurje — sekcija Tišina je organizira! prvenstvo Pomurja v ciklokrosu za pionirje. Udeležilo se ga je 37 tekmovalcev. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: pionirji D: Mladenovič, pionirji C: Gjergek, pionirji B: Cigut, pionirji A: Miholič in registrirani pionirji: 1. Holer, 2. Sreš, 3. Ivanič, 4. Berden, 5. Kapun. V nedeljo bo tovrstno tekmovanje v Bratoncih.
fk
Obe ekipi v finalu
V Mariboru je bil polfinale ekipnega prvenstva SRS za pionirje, kjer sta bili obe pomurski ekipi Sobota in Lendava uspešni, saj sta se uvrstili v republiški finale med osmerico najboljših slovenskih ekip, ki bo čez 14 dni na Ravnah. Sobočani v postavi Kovač, Močan in Veren so prepričljivo zasedli prvo mesto, Leijdavčani v postavi Ša-mu, Perša'in Vidovič pa so prijetno presenetili z osvojitvijo- 3. mesta. Rezultati: SOBOTA—LENDAVA 3:0, POLJČANE 3:0, HAJDINA 3:0, MARIBOR3:0,FUŽINAR3:0; LENDAVA—POLJČANE 3:2, MARIBOR 3:2, HAJDINA 3:0, FUŽINAR0:3.	M. U. |
BAKOVCI
Srečanje ob dnevu žena
V počastitev dneva žena je bilo športno srečanje društev Partizan Tišina in Bakovci. Pomerili so se v odbojki in malem nogometu. V odbojki je zmagala ekipa Bakovec pred Tišino in veterani, srečanje v malem nogometu pa se je končalo z zmago Bakovec 14:12.
ŠPORTNA REKREACIJA V ZDRUŽENEM DELU
Pri Potrošniku skrbijo za šport in rekreacijo
V nekaterih delovnih Organizacijah posvečajo posebno skrb športni rekreaciji zaposlenih. Med te prav gotovo sodi tudi delovna. organizacija Potrošnik iz Murske Sobote. V delovni organizaciji nimajo zaposlenega profesionalnega športnega rekre-atorja, temveč imajo že v kolegijskem organu določenega mentorja za športno-rekreacijske aktivnosti (Alojz Režonja), na nivoju delovne organizacije v okviru sindikata pa imajo referenta za šport in rekreacijo, ki se je za to delo usposabljal na seminarju (Jože Tiran). Poleg tega pa imajo za vsako športno panogo določene še posameznike, ki so bili ali so še aktivni športniki. Slednji tudi pripravljajo ekipe za posamezna srečanja v okviru sindikalnih športnih iger sli med-delovnimi organizacijami.
Športna rekreacija v delovni organizaciji Potrošnik Murska Sobota se odvija na več načinov. Poleg svobodne aktivnosti posameznikov v delovni organizaciji ali zunaj nje, se zaposleni vključujejo v sindikalne športne igre soboške občine, kjer so v lanskem letu v skupni uvrstitvi zasedli drugo mesto, takoj za Muro, največjo delovno organizacijo. Že doflro so utečene športne igre v okviru SOZD, kjer športniki Potrošnika že nekaj let dosegajo najboljša mesta. Brez resne kon-
kurence pa so tudi v pomurskih trgovskih športnih igrah. Že tradicionalno je športno srečanje med Potrošnikom in Gramexom iz Ljubljane, med Potrošnikom in Napredkom iz Domžal ter šahovsko srečanje med Potrošnikom in Konstruktor-Pomurjem iz Murske Sobote. Seveda pa za sestavo ekip, ki predstavljajo delovno organizacijo v raznih športnih srečanjih, organizirajo izbirna tekmovanja med TOZD.
V športno-rekreacijsko dejavnost se vključuje okrog 150 zaposlenih, kar predstavlja okrog 15 odstotkov vseh zaposlenih v delovni organizaciji Potrošnik. Seveda pa bi bil odstotek vključevanja v športno-rekreacijske aktivnosti še večji, če bi imeli telovadnico. V delovni organizaciji imajo le športno dvorano, kjer lahko gojijo namizni tenis, strelstvo, šah in še nekatere druge aktivnosti, ki se lahko odvijajo v manjšem zaprtem prostoru. Težave pa imajo tudi zaradi različnih delovnih časov in zato, ker so zaposleni v različnih krajih Pomurja-
V delovni organizaciji Potrošnik ugotavljajo, da športna rekreacija zbližuje zaposlene in tako vpliva tudi na boljše delovno vzdušje. Tisti, ki se ukvarjajo s športno-rekreacijskimi aktivnostmi, pa sodijo tudi med boljše
Ekipa Potrošnika iz Murske Sobote na enem od športnorekreacijskih tekmovanj.	„ w ...
Foto: L. Klar
delavce. Sicer pa je v delovni or-gani'aciji Potrošnik zaposlenih vec vrhunskih športnikov, ki veliko pomenijo v republiškem, državnem in celo mednarodnem merilu. Najuspešnejši med njimi so kajakaš Stefan Varga, lanskoletni športnik Pomurja, šahist Boris Kovač in kegljavka Nada Kerčmar. Potrošnik pa je tudi prevzel pokroviteljstvo ene naj-
uspcsuejših pomurskih ekip v prvi zvezni ligi NTK Sobota, hkrati pa posamezniki opravljajo tudi najodgovornejše funkcije v klubu. V delovni organizaciji Potrošnik imajo vsestransko razumevanje tako za vrhunske športnike, kakor tudi za športno rekreacijo in so torej lahko za zgled drugim.
Feri Maučec
STRAN 12
VESTNIK, 13. MARCA 1381
ŠPORT
Delavski svet
Lesnina Ljubljana
TOZD MIZARSTVO Ljutomer
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za
vodenje komercialnega sektorja
Pogoj:
— visoka šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj,
— višja šola ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj
Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani, imeti morajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Prijave z dokazili je potrebno poslati v 15 dneh pb objavi na naslov: Lesnina Ljubljana, TOZD MIZARSTVO Ljutomer — delavski svet.
Sklep o izbiri kandidata bomo kahdidatom posredovali v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI
razpisuje
prosta dela oziroma naloge
TAJNIKA SODIŠČA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano pravno fakulteto ali višjo pravno šolo
—	da ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj t
—	da je družbeno politično razgledan
Na dela oziroma naloge tajnika sodišča bo kandidat izbran za dobo 4 let.
Pismene prijave z.dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati razpisni komisiji
Temeljnega sodišča v Mijrski Soboti v roku 15 dni od objave tega razpisa.
Kandidati bodo o izbirrobveščeni v roku 30 dni od pot.eka roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja
Lesnina Ljubljana
TOZD MIZARSTVO Ljutomer
objavlja dela in naloge
referenta za varstvo pri delu
Pogoji: — varnostni inženir oziroma druga ustrezna višja izobrazba tehnične smeri
— 5 let delovne prakse
— strokovni izpit iz področja varstva pri delu .
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani, imeti morajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Prijave z dokazili je potrebno poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Lesnina TOZD MIZARSTVO Ljutomer — komisiji za delovna razmerja.
Sklep o izbiri kandidata bomo kandidatom posredovali v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci
prodaja kvalitetno seno po ugodni ceni na ek. enoti Murska Sobota vsak dan od 7. do 13. ure, razen sobote in nedelje.
V prvem kolu tekmovanja prve skupine občinske odbojkarske lige Murska Sobota za moške so bili doseženi naslednji rezultati: Panonija : Veterani 0:2, OVIZ : Pomurski tisk 2:0, Beltinci : Pomurje 2:0 in Panonija : OVIZ 2:1.
---VELIKA POLANA----------------
REFERENDUM
V krajevni skupnosti Polana, Mali Polani, Brezovici in Veliki Polani se bodo v nedeljo na referendumu odločali o programu KS Polana. V Veliki Polani za navoz gramoza in ureditev drugih komunalnih potreb, v Mali Polani in Brezovici pa se bodo odločali za navoz gramoza in ureditev drugih komunalnih objektov.
Upajo, da bodo tudi tokrat, kot že mnogokrat prej, vaščani glasovali za samoprispevek.
Štefan Prša
V mnogih krajih so se ob osmem marcu zvrstile kulturne prireditve ob osmem marcu. Izredno prijetno je bilo v Veliki Polani, kjer se je za kulturni program potrudilo nekaj najmlajših. Bilo je prijetno, poroča dopisnik Štefan Prša.
Mojstrski kandidat Danilo Harije tudi po četrtem kolu prvenstva šahovskega društva Radenska iz M urske Sobote obdržal prvo mesto, saj je doslej oddal le pol točke. Sicer pa je za tekmovanje značilna velika borbenost igralcev, zato tudi ne manjka presenetljivih rezultatov, kar pomeni, da se kvalitetni krog šahistov v soboški občini širi.
Nekaj pomembnejših izzidov — 3. kolo: D. Hari — A. Kos 1:0, Benko—Režonja 1:0, I. Kos—Sonnenschein 1:0, Jerše—Babič 1:0. b’ Hari—Cigan remi; 4. kolo: B. Hari—Kovač 1:0. D. Hari—Cigan remi, Benko—Sonnenschein remi, Kelemen—Jerše remi, Gabor—Skalič LIL Kuhar—Babič remi.
Vrstni red po 4. kolih: D. Hari 3,5, B. Hari 3, Cigan, Jerše in Kelemen 2,5, Gabor 2, Benko, Sonnenschein, Škalič. A. Kos, I. Kos in Radosavljevič (slednji trije s partijo manj) — vsi po 1,5 točke itd.
M. Jerše
dela in naloge
1.	Vodja splošno-kadrovskega sektorja
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj
—	višja strokovna izobrazba pravne smeri in najmanj 20 let delovne dobe, od tega 10 let na opravljanju vodstvenih del oziroma nalog
— moralno-politične kvalitete
—	da z dosedanjim delom izkazuje sposobnost za uspešno delo.
VOLIČINA SL. G.
Premajhna udeležba
V Voličini v Slovenskih goricah je bilo mladinsko tekmovanje z naslovom »Kaj-veš o kmetijstvu«, katero je organizirala OK ZSMS Lenart oziroma konferenca mladih v kmetijstvu.
Tekmovanja sta se udeležili samo dve mladinski organizaciji. in sicer mladinska organizacija iz Voličine in Gradišča. Zmagali so domačini, a bi bilo prav gotovo bolj zanimivo, če bi se tekmovanja udeležilo več mladinskih ekip. Predsednica OK ZSMS Lenart tov. Marija Šauperl je povedala, da takšne slabe udeležbe ni pričakovala, saj je bilo rečeno, da se bodo tekmovanja udeležile ekipe iz vseh osnovnih organizacij ZSM v lenarški občini.
Potrebno bo razvozlati uganko, zakaj se mladi v lenarški občini ne vključujejo v takšna tekmovanja, ki so za to področje še vedno najbolj aktualna. To tekmovanje o znanju iz kmetijstva je vsakoletno. Doslej je sodelovalo vedno več dobrih ekip, pa tudi organizacija ni bila slaba. Mladi v lenarški občini se bodo morali v bodoče tudi bolj zavzemati, da bi naj bile vse akcije v okviru OK ZSMS Lenart čim bolj uspešne. Janez Lorber
GABERJE
Aktivna mladina
Iz programa mladih iz Gaberja je razvidno, da so se tvorno vključili v delo krajevne skupnosti. Čeprav mladinska organizacija v Gaberju združuje kar 70 članov, se še tu in lam ubadajo s težavami. Posebno aktivni so bili na področju delovnih akcij. Krajevni skupnosti so pomagali pri izkopu jam za nove električne stebre, vključili so se v akcijo solidarnosti in starejšim in bolnim občanom pomagali pri obiranju koruze, pripravili pa so tudi drva za zimske večere, in sicer za sestanke in družabna srečanja.
V Gaberju pa že nekaj let uspešno deluje kulturno umetniško društvo ,,Zarja”. Vanjo so vključeni predvsem mladi, ki sodelujejo v folklorni in v drugih sekcijah.
J. Žerdin
— v TOZD Proizvodnja bivalnih enot
2 medfazna kontrolorja
Pogoj: končana srednja elektrotehniška šola ali poklicna šola elektro smeri in vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Za objavljena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni - izbiri v 60 dneh od poteka roka za sprejem prijav.
VESTNIK, 13. MARCA 1981
STRAN 13
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
OD 1 4. DO 1 7. mARCA
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK
PRVIH PET TA HIP
1.	STUPEFACTION - GRAHAM PARKER
2.	WOMAN IN LOVE - BARBRA STREISAND
3.	DOBER DAN GOSPA - ZASILNI IZHOD
4.	MASTER BLASTER - STEVIE WONDER
TIDE IS HIGH - BLONDIE
llllllliillllllillUHniHllllllililllllillllilillllllllllllllllllllllllllllllll
NOVA GLASBENA UGANKA
GLASUJEM ZA:______________________________________
IME IN PRIIMEK:__________________________________
NASLOV:______________________________*
Nagrado Elektrotehne-Šoping je prejel Marjan Lorenčič, Stara ulica 20 iz M. Sobote. Čestitamo! Izpolnjene kupone pošljite na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29, M. Sobota do petka, 20. marca. Oddaja bo na sporedu v torek, 17. marca od 17.30 do 18. ure. Dober sprejem vam želimo.
Rešitev glasbene uganke: Let me be misunderstood — The Animals
S sobota
„SOBOTA"
TOZD KOMUNALA
o. sol. o. Murska Sobota
Kopališka 2
vabi k sodelovanju več delavcev za delo pri pogrebih
-	VOŽNJA VOZIČKA
-	NOŠENJE ZASTAVE
Delo je priložnostno v popoldanskem času in je primerno za upokojence. Plačilo za spremljanje pri pogrebu znaša 180 din.
Pismene prijave zbira kadrovski oddelek podjetja ,,SOBOTA" v 15 dneh po objavi.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka objave.
Sobota, 14. marec, ob 15.50
Potovanje z balonom
Po filmu Rdeči balon, ki je imel nesluten uspeh v zvrsti kratkega filma, se je Albert Lamorisse lotil še celovečernega igranega filma Potovanje z balonom.
Zgodba je kar se da preprosta in se odvija v začetku stoletja. Znanstvenik, že precej v letih računa, kako bo poletel z balonom. Balon je res velik, lep, toda njegovi kolegi mu ne zaupajo in ne verjamejo, da bo uspel. Toda mož zaupa vase. Na poti se mu pridruži kot slepi potnik še vnuk. Glavnina filma je posvečena popotovanju z balonom in jšejsažem, posnetkom iz zraka. Poleg tega, da je film mladinski je bil obenem tudi izrazito turističen in v svoji zvrsti vsekakor nadvse atraktiven.
Režija: Albert Lamorisse.
V glavnih vlogah nastopajo: Maurice Baquet, Pascal Lamorisse.
Sobota, 14. marca, ob 22.05
HARPER
Čeprav je film Harper že 23. film Paula Newmana, si je igralec prav s tem filmom izoblikoval svojo filmsko podobo. Nekoliko ironično naključje je, da je film doživel premiero tik za drugim Newmanovim filmom Lady L, ki je doživel finančni polom.
Harper pa je polnil blagajne. Paul Newman se nam prvič predstavi v vlogi junaka, kakršne je pogosto igral Humphrey Bogart. Jack Smight, ki je odlično vodil igralca, mu je ob bok postavil Lauren Bacall in prikazal Newmana v popolnoma novi luči. Harper je kriminalka, v kateri ugrabijo milijonarja. Zena, ki si ga sicer ne želi preveč nazaj, preko skupnega prijatelja pooblasti privatnega detektiva, da bi prišel na sled ugrabiteljem.
Privatni detektiv Paul Newman pri tem doživi številne pustolovščine in se nenehno sooča z nevarnostjo, a se venomer izmaže in nalogo seveda uspešno reši, čeprav je zadeva, v katero je vmešanih veliko oseb, nadvse zapletena.
Torek, 17. marca, ob 18.45
mOSTOVI - HIDAK
Osvobodilno gibanje na Madžarskem v letu 1848 je v svojem konceptu vsebovalo tudi idejo o enakopravnosti narodov. Predvsem zato prebivalci madžarske narodnosti v Sloveniji smatrajo 15. marec za svoj narodni praznik.
Letos bodo slavje obogatili s kulturno prireditvijo v skoraj vseh krajevnih skupnostih na obmejnem območju. Televizijsko dopisništvo v Murski Soboti pa je pripravilo reportažni zapis iz Gornjega Lakoša, kjer bodo dan pred praznikom odprli obnovljeno kulturno dvorano. Na temo narodnega praznika je uglašen tudi uvodnik Ferenca Hajoša. V okvir idej narodnostnega voditelja in pesnika Sandorja Petdfija je postavil razmere, v katerih živijo prebivalci madžarske narodnosti v Pomurju.
Tudi tokrat ne bo izostala rubrika Sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko in sicer bo zajela stike in uspehe slovenskih ter madžarskih literarnih ustvarjalcev.
Oddajo za madžarsko narodnostno skupnost pripravlja TV dopisništvo v Murski Soboti.
STRAN 14
VESTNIK, 13. MARCA 1901
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Poročila 9.05 Minigodci v glasbeni deželi 9.15 Lolek in Bo-lek, poljska risana serija 9.25 Zbis — peli so jih mati moja: Mlada Breda 9.40 Tehtnica za natančno tehtanje 10.10 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb 10.40 Po sledeh napredka 11.10 varstvo pri delu: Varno v gradbeništvu 11.25 Dokumentarna oddaja 11.55 Lanoux-Lorenzi: Emile Zola, francoska nadaljevanka 12.50 Poročila 12.55 Nogomet Rijeka:Zagreb, prenos (do 14.50) v odmoru... 15.45 Poročila 15.50 Potovanje z balonom, francoski film 17.15 Košarka, v odmoru... 18.55 Naš kraj 19.10 Zlata ptica 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrana 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Sobotna TV križanka 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Veleslalom za evropski pokal, reportaža s Popove Šapke 22.05 Sneg pod nogami, češki film 23.20 TV kažipot 23.40 Poročila
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
15.30 Narodna glasba 18.00 Iz sporeda TV ... 18.30 Na vrat na nos, TV nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija 20.55 poročila 21.00 Vidiki, dokumentarna oddaja 21.35 Športna sobota 21.55 Veleslalom za evropski pokal, reportaža s Popove Šapke 22.15 Hrvatska klavirska glasba (do 23.15)
Prvi program
9.30 do 12.55 Izobraževalni spored, 14.50 Nogomet: Rijeka—Zagreb, 15.55 Pregled sporeda, 16.00 Poročila, 16.05 TV koledar, 16.15 Lutke: Konj Grabonjič, 17.15 Košarka: Državno prvenstvo, 18.45 Pesniško gledališče: B. Ciplje, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Daljna dežela (film), 21.40 EPP, 21.45 Dnevnik, 22.00 V soboto zvečer, 23.30 Pregled sporeda za nedeljo.
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Angleščina, 9.35 Francoščina, 10.05 Ruščina, 10.35 Dunajski Bidermajer, 11.25 Nočni studio, 12.30 Igrajmo skupaj, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.25 Princesa Olimpija (film), 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dva krat sedem, 18.25 Dober večer v soboto (rieinz Conrads), 18.50 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 19.50 Šport in reklame, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.00 Reklame, 22.05 Šport, 22.25 Jazz v soboto, 23.10 Poročila
8.10 Za otroke. 10.00 TV reprize; za narodnosti, Avto moto šport. Naše stoletje. Kviz. 13.20 Valovi Črnega morja, nadaljevanka. 14.35 Kratki filmi. 15.10 Filatelija. 15.45 Za knjigami. 16.25 Umetnostno drsanje. 17.50 Parabola. 18.20 Kongres Domovinske fronte. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pet korakov proti Kairu, film. 21.40 Košek melodij. 22.30 TV dnevnik. 22.40 Klic žena, film.
10.05 — Najlepše želje s čestii kami in pozdravi, 11.00 — Srt Čanje na pomurskem valu, 12.0 — Spored v madžarskem jeziku 13.00 — Doma in onkraj meja 1330 — V nedeljo popoldne 1430 — Najlepše želje s čestii kami in pozdravi, 16.00 -Vključitev osrednjega slovenske ga sporeda.
9.20 Poročila. 9.25 Otroška matineja, 10.15 Na vrat na nos, nadaljevanka TV Beograd, 11.10 TV kažipot 11.30 Narodna glasba, 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.45 Zabavnoglasbena oddaja TV ... 15.40 Po dolini Mlave, dokumentarna oddaja TV Beograd. 16.10 Poročila. 16.15 Sodnik Horton in njegova pravda, ameriški film. 17.50 Športna poročila. 18.00 Odbojka MIadost/Monter:Vojvodina, posnetek tekme. 19.00 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Milarikov: Svetozar Markovič, nadaljevanka TV Beograd. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Albanija, dokumentarna reportaža TV Priština. 22.00 V znamenju. 22.30 Športni pregled	,
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
16.30 Nedeljsko popoldne. 19.00 Slalom za Evropski pokal. reportaža s Popove Šaapke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zakaj imam rad jazz. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.25 Čistilci čevljev, italijanski film (do 23.05)
Prvi program
. 9.45 Pregled sporeda, 9.50 Poročila, 10.00 Po jutru se pozna dan, 11.30 Koncert ansambla Taneč, J 1.58 EPP, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.55 Pregled sporeda, 14.00 Kritična točka, 14.30 Poža-nji divji veter (film), 16.00 V nedeljo popoldne, 19.00 Risanke, 19.21 EPP,' 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Svetozar Markovič, 21.25 EPP, 21.30 Labinska republika istrskih rudarjev, 22.10 Dnevnik, 22.30 Športni pregled, 23.15 Pregled sporeda za ponedeljek.
Prvi program
10.00 Prenos maše, 11.00 Pred-takt, H. 15 OR F stero koncert, 12.20 Divje noči Burli O. 14.50 Humoreska (film), 16.30 Ena, dva ali tri, 17.15 Kako so ukanili mucka Duška (risanka), 17.25 Spanček Zasffanček, 17.30 Klub seniorjev, 18.25 ORF danes, 18.30 Vodič po operi, 19.00 Avstrija v sliki, 19,25 Religija, 19.30 Cas v Sliki, 19.50 Šport, 20.15 Igra za čas (film), 22.35 Poročila
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
8.10 Sola za vsakogar. 9.10 Za otroke. 10.25 Narodni zuzej. 10.40 Kmetje plešejo. 11.00 Rokoborba. 12.20 Z nahrbtnikom v Rili. 13.20 Mali dečki, igrani film. 14.45 Pesem doni. 15.05 Priporočamo naše sporede. 15.40 Bagdadski tatič, angleški film. 17.20 Kongres Domovinske fronte. 18.00 Vprašanje več, kviz. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaža. 20.05 Plamen baklje, TV film. 21.25 Klavirski koncert. 21.45 Šport.
1530 — Zabavna glasba, vme reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slo venske narodno-zabavne glasbe 16.30 — Športna oddaja. 16.41 — Najbolj iskane plošče prete klega tedna, 17.00 — Vključite, osrednjega slovenskega sporeda.
8.45 TV v šoli. 10.00 TV v šol (do 12.05). 14.55 TV v šoli -ponovitev (do 16.00). 16. L Kmetijska oddaja TV Nov Sad. 17.15 Poročila. 17.20 Vrte na obisku: Ko sije sonce. I7.3i Vampir, poljudnoznanstven film. 18.05 Najava in človek Sredozemske zdravilne rastline 18.35 Obzornik. 18,45 Mozaik 18.45 Zdravo mladi. 19.15 Ri sanka. 19.20 Cik cak. I9JM Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Lalič Pusta zemlja, drama TV Titograd. 21.15 Propagandna odda ja. 21.20 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Sarajevo. 22.15 V znamenju
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17	.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pravljica. 18.15 Znana, neznana Jugoslavija. 18.45 Glasbena medigra. 18.50 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zfla-nost. 20.50 Zagrebška panorama. 21.15 B. Ibanez: Tišje in blato, španska nadaljevanka (do 22.05)
ljubljanska banka
Pomurska banka
Prvi program
8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 14.55 do 16.00 Izobraževalni spored, 1735 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Minute za pravljico, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Varaždina, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Pusta zemlja (drama), 21.15 EPP, 21.20 Lč:ani trenutek, 21.25 Življenje filma, 22.10 Dnevnik, 22.25 En avtor en film, 22.40 Pregled sporeda za torek.
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 TV kidanja, 10.00 Šolska TV, 1030 Humoreska (film), 12.05 Nebeško zadovoljstvo, 12.25 Gotika na Štajerskem, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, 17.30 Lassie, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Živeli pod vročim soncem, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Lisjaki (ser. film), 21.55 Večerni šport, 22.25 Poročila
Drugi program
17.55 ORF danes, 18.00 Perspektive, 18.30 Usmeritve, 19.00 Johannes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Edgar iz Tamaracka, 21.05 Neželjen Inferno I. svetovne vojne, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Indijanec Uira (film), 23.45 Poročila
17	.15 Sorodniki, ameriška burleska. 18.35 TV telovadba. 18.40 Večerna pravljica. 18.50 Javno zlo; debatni spored. 19.55 Poročila. 20.00 Leti pav; tekmovanje izvajalcev narodnih pesmi v organizaciji radia in televizije; gala večer. 21.30 Petinštirideseta armada, dokumentarni film. 22.15 Poročila.
1536 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Jugotonov glasbeni ekspres, 16.40 Pota miad&. 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 TV v šoli. 10.00 TV v šoli (do 12.05). 16.10 Šolska TV: Bela smrt. Lahka atletika II. 17.10 Poročila. 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija. 17.35 Ptuj 80, 3 oddaja. 18.05 Pisani svet. 18.35 Obzornik. 18.45 Mostovi-Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga: Nadež-da Mandelstam — Spomini. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV Dnevnik. 19.55 .Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualna oddaja. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 A. Prevost: Zgodba o vitezu des Grieuxu in o Manon LescauL francoska nadaljevanka. 21.50 V znamenju. 22.05 Webern: Passacaglia. J. S. Bach: Koncert
ODDAJNIKI H. TV MREŽE:
17	.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 Književni klub. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Razvoj popularne glasbe. 20.55 Portreti: Akademik Radomir Lukič. 21.40 Zagrebška panorama. 22.05 Izviri (do 22.35)
Prvi program
9.00 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.00 do 16.00 Izobraževalni spored, 1735 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Treba je hoteti, treba je smeti, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Osijeka, 18.45 Vsi enotni v obrambi in zaščiti, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Stop, 20.55 EPP, 21.00 Tri žene (film), 22-40 Dnevnik, 23.00 Pregled sporeda za sredo.
/© Subfaneka banka
Pomurska banka
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 Angleščina, 10.00 Šolska TV, 10.30 Puščava živi, 11.40 Pevka (film), 12.10 Edgar iz Tamaracka, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Cesaričin sel, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Prizma, 21.00 Videoteka,-21.45 TV film, 23.30 Poročila
Drugi program
17.55 ORF danes, 18.00 Arheologija biblije, 18.30 Galerija, 19.00 Johannes 19.30 Cas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.00 Reklame, 21.05 Dunajske pesmi, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila.
8.05 tn 14.05 Šolska TV. 17.10 Kratek film. 17.25 Intervju, TV igra. 18.00 Za naše zdravje, zdravstvena vzgoja. 18.10 Hus-kin večer v Segedinu. 1930 TV nevnik 20.00 Igra v treh minutah. 20.05 Tihi Don, 5. del sovjetske nadaljevanke. 21.10 Studio ”8j, kulturni tednik televizije. 22.10 TV dnevnik. 22.20 Jazz-pravljica o Pik asu, panto-mirna.
„PARK” MURSKA SOBOTA
15.	marca ob .16,, 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: »MAŠČEVANJE MOŽA PAJKA”;
16.	in 17. marca ob 18. in 20. uri italijanski barvni kinemaskopski film: ..POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV”.
..SVOBODA” GORNJA RADGONA ’
14.	marca ob 19. uri jugoslovanski film: ,,KDO NEKI TAM PREPEVA”;
15.	. marca ob 9.30 jugoslovanski film: „KDO NEKI TAM PREPEVA” in ob 17. uri film: "LASJE”.
LJUTOMER
14. marca ob 19.30 ter 15. marca °E> 17.15 in 19.30 hongkongški film: "Človek dinamo”..
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
14. in 15. marca film: „NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO”.
VERŽEJ
14. in 15. marca slovenski film: "NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI”.
Črenšovci
14. in 15. marca tajlandski barvni film: „V ZLATEM TROKOTU MAMILA”.
ŠKODO, registrirano do decembra. z rezervnimi deli in rezervnimi gumami, prodam. Franc Kuhar, Kupšinci 69. M—806
ŠKODO 100, registrirano do avgusta, po zelo ugodni ceni prodam. Krog 185. M—810 MASIVNO POHIŠTVO SPALNICE, kavč, fotelje, divan, stole in razno pohištvo ter štedilnika na drva in električni, zamrzovalno skrinjo, hladilnik in vinogradniško rotofrezo, prodam. Trstenjakova 2/A, telefon 22-077. M—811
SENO PRODAM, Nikola Kor-pič, Čepinci 110, p. Petrovci. M-812
MOPED — dobro ohranjen, usnjeno obleko in čelado (št 50), prodam. Ogled v nedeljo od 8-12 ure. Helena Horvat, Stara ulica 20, Murska Sobota M—814 POHIŠTVO SPALNICE BIBER (star format), ugodno prodam. Farkaš, Rakičan 95. M—816
TAUNUS 12 M PRODAM, Vzamem tudi ček. Vaneča- 18. M—817
ZASTAVO 101, S 1300 ccm, 73 KM, letnik 1979, ugodno prodam. Stanislav Polarič, Cankarjeva 86, Murska-Sobota, telefon 23-357. M-818
KRAVO s teletom, kontrola A in puhalnik za seno, prodam. Le-merje 62. M—819
SENO PRODAM. Veščica 60, p.
M. Sobota. M—820.
MALE PUJSKE PRODAM.
Krog 92.M—822
TRAKTOR STEYR 30 KS s koso in jermenico, prodam. G. Slaveči 66. M—823
TAM 2000, generalno popravljen, registriran, v dobrem stanju, prodam. Gančani 41. M—826
AVTO KOMBI, registriran do avgusta, v voznem stanju, prodam. Staneta Rozmana 4/II-18.
M-827
ZASTAVO 101, letnik 1973, motor original fiat 128, prevoženih 59.000 km, dobro ohranjen, stalno garažiran, v brezhibnem stanju, prodam. Gašper. Bogojina 142. M—828
ŠKODO '110 L, letnik 1976, pralni stroj Gorenje in zamrzovalno skrinjo LTH, 300 1, prodam. Benkič, Stara ulica 12, Murska Sobota ali telefon 22—704 do 14 ure. M—827
GOZD (47 arov, stavbni les in za kurjavo), prodam. Čarni, Ivanov-ci 45. M—830
VEČJO VITRINO, omaro in mizico, prodam. Naslov v upravi lista. M—831
FIAT 850 PRODAM. Murski Petrovci 2. M—832
DIANO 6, letnik 1978, prevoženih 18.000 km, prodam. Kidričeva 31, Murska Sobota. M—833 BREJO TELICO PRODAM. Veneča 50. M—834
15-ARSKO PARCELO za vinograd, 1 km do Bogojine, prodam. Ivanci 80, p. Bogojina. M—835 ZASTAVO 850 PRODAM. Va-darqi 35. M—838
MALE PUJSKE PRODAM, Krajina 34. M—839
KRAVO, staro 8 let, 6 mesecev brejo, prodam. Kološa^ Vučja gomila 65. M—840
ZETORJEVE TRAKTORSKE PLUGE, original češke.prodam. Brezovci 20, p Puconci. M—841 FORD TAUNUS 12 M, v dobrem stanju, prodam. Berkovci 35, p. Videm ob Ščavnici. Vi—86 VSELJIVO HIŠO, gospodarska poslopja in 3—7 ha zemlje v Moravcih pri Bučkovcih, prodam. Informacije: Elizabeta Horvat, .Ljutomer, Cankarjeva 6. Vi—87
WARTBURG, letnik 1975, prevoženih 37.000 km, dobro ohranjen,prodam. Lipovci št. 10. M—843
MOTOR MASSE—FERGUSON, 4-cilindrski, lahko tudi po dejih, prodam. Avgust Vozlič, Gtbina 1, p. Ljutomer. Vi—582 KVALITETNO BUČNO OLJE PRODAM. Polana 38, p. Puconci. M—MM
PIANINO — stari ali neuporab-Ijiv, kupim. Ponudbe: Plečnikova 8, stanovanje 18, Maribor ali telefon 062 31 240. M—762 STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti ali bližnji okolici, kupim. Ponudbe na upravo lista. M-800
VOZNO KRAVO ali brejo telico (v okolici Črenšovec), kupim, Naslov na upravi lista. M—803 REPO — večjo količino, kupim. Daniel Kreslin, Dolnja bistrica 137, p. Črenšovci; M—805
DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA, pridnega, vojaščine prostega, sprejmem takoj v delovno razmerje. Poleg dobre plače nudim hrano in stanovanje. Andrej Zemlič. dimnikarstvo, Ajdovščina. M—795
DOPOLDANSKO VARSTVO za 20 mesecev starega otroka na domu, iščem. Plačilo in stanovanje po dogovoru. Naslov v upravi lista. M—809
DELAVNICO v Pristavi — primemo za vsako obrt, oddam v najem, Naslov v upravi lista. M—825
DVOSOBNO STANOVANJE z velikim balkonom, brez centralnega ogrevanja zamenjam za enosobno — centralno ogrevano. .Informacije pri Heleni Kovačič, Alija Kardoša 4, ,M. Sobota. M—413
Iskreno se zahvaljujemo vsej botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številirpospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, nam pa izrekli sožalje.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Jožefu Tkalcu iz Gomilic za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
STREŠNO OPEKO FOLC (300—600 kom.), kupim. Kerman, Filovci 160.
AVTO OPEL ASCONA NAPRODAJ. Kroška 59, Murska Sobota. M—758
TROSILEC ZA GNOJ — KRPAN 30, prodam. Naslov v upravi lista. M—787
ZAPOROŽEC, LETNIK 1977, prevoženih 28.000 km, ugodno prodam. Informacije pri vratarju OZD Mura. M—788
PRAŽI C A ZA ZAKOL (nad 150 k8), prodam. Naslov na upravi lista. M—789
DVOOSNO PRIKOLICO TAM in kravo s tretjim teletom brejo, prodam. Puconci 33. M—790 HARMONIKO WELTMEISTER, 120 basno, 11 registrov naprej in 3 zadaj, prodam. Vučak, Zenkovci 47, p. Bodonci. M—792
BEKONA, krmljena z domačo krmo, prodam. Satahovci 53. M—793
CISTERNO ZA GNOJNICO (3000 1) in dvobrazdni fergusonov plug, skoraj novi, prodam. Gančani 41. M—794
VW 1200, starejši letnik, registriran, delno karamboliran — tudi po delih, prodam. Lipa 30. M—796
BREJO KRAVO PRODAM. Krog 79. M—797
ZASAVO 101 KOMFORT, karambolirano, star 6 mesecev, peč na olje in barvni televizor Gorenje, star eno leto, prodam. Arh. Novaka 19, stanovanje —3, III. nadstropje.
3 ZASTEKLENA, LESENA OKNA (2 m x 0, 80 m), poceni prodam. Friškič, Krog 106. M—799
BREJO KRAVO PRODAM. Bakovci 153. M—801
BRANA JABOLKA — bobovec, prodam. Ludvik Kornhausler, Domajinci58. M—808
KRMNO PESO PRODAM. Cena 1,50 din za kg. Jože Kranjec, Žižki 83, p. Črenšovci. M—804 OSEBNA AVTOMOBILA 'OPEL ADMIRAL in 125 P, naprodaj. Gaberje št. 96. Le—46
pri Apačah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, mu darovali vence m cvetje, nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala g. župniku iz Apač za opravljeni obred, cerkvenim pevcem in godbi na pihala. Posebna zahvala sosedom Ratnik—Pfeiler in Martinu Frasu.
Z ničemer ne moremo napolniti praznine, kije nastala za teboj, solze, ki drsijo po naših licih ne izbrišejo bolečine, ostane nam le spomin na tvoj dragi lik. 1
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Mirko Vogrinčič
Težko verjamemo, da te ni. Tvoj glas še vedno odmeva, tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovil od - nas, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni.
Stefan Dravec (direktor m glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lonamik. Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Ciinter (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova29/1 - Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064in< 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-0^5 ,n domsništvo Ljutomer tel 81-317___Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 300,00 din, poletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne orgamzacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizm račun nr. Jueobank. Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 - Od 1.1.1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih -Cena, posamezne številke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor - Po pristojnem mnenju je Vestnik, oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta
Vendela Lebarja
iz Lendave
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali veliko vencev in cvetja, nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Kološevi, Feriju Totu in ostalemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, kolektivoma Opekarništvo Dolga vas in INA NAFTA Lendava ter družinama Križanič in Jakim. Prisrčna hvala g. kaplanu Jožetu Bernadu za opravljeni obred in pevkam za petje ob slovesu.
Lendava, 4. marca 1981
ŽALUJOČA DRUŽINA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala č duhovniku, pevcem, govornikoma, kolektivu mlina Skakovci ter kolektivoma INTES TOZD Mlinopek in Zivinorejsko-veterinarski zavod M. Sobota.
Skakovci, 7. 3. 1981
Žalujoči: VSI NJEGOVI
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, izraženo sožalje ter vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu naše drage mame.
VESTNIK, 13. MARCA 1981
STRAN 15
LENDAVA 
Veliko koristnih pripomb
Vnesti konkretnejše ukrepe
Javna razprava o osnutku družbenega plana občine Lendava za obdobje 1981 do 1985 sicer še ni končana, vendar pa se je že doslej zbralo več kot 30 pripomb, ki zaslužijo tehten premislek pred sestavo dokončnega besedila družbenega plana občine. Poglejmo nekatere pripombe, ki bi jih veljalo upoštevati. Na področju investicijske dejavnosti je potrebno podatke o nameravanih investicijah utemeljiti z bilanco sredstev, oziroma z viri za financiranje. Pri nameravanih investicijah je potrebno povedati, kdo bo zagotovil sredstva, in ne kot seje dogajalo doslej, da so bili viri financiranja neznani ali pa nejasni. V družbenem planu bo veljalo bolj poudariti potrebo po načrtnejši kadrovski politiki in boljši, predvsem pa racionalnejši, izrabi strokovnega kadra, bolj konkretno pa bo potrebno opredeliti tudi problematiko izvoza in uvoza. Na področju kmetijstva je potrebno konkretizirati razvoj v družbenem in zasebnem sektorju; po nekaterih mnenjih je.namreč plan razvoja kmetijstva preveč optimistično zastavljen, zlasti v zasebnem sektorju. INA-Nafta naj bi se predvsem usmerila na večjo finalizacijo na področju petrokemije.
Družbeni plan naj bi bolj izpostavil tudi hitrejši pretok blaga s cest na železnico, glede prometa pa bi kazalo
izboljšati tudi povezave s sosednjo Hrvatsko. Ob obravnavi referendumskega programa je bila sprejeta usmeritev, da morajo v boso-če pri vsaki investiciji s področja družbenih dejavnosti sodelovati tudi krajevne skupnosti. To bi bilo potrebno zapisati tudi v družbeni plan, sicer ne bo nikogar obvezovalo. Glede raziskovalne dejavnosti v osnutku družbenega plana ni veliko zapisanega, torej bo potrebno nekatere naloge konkretno opredeliti, zlasti izkoriščanje termalnih voda za potrebe kmetijstva. Zanimiva pa je pripomba, to bo potrebno
tudi upoštevati, da je potrebno opredeliti vlogo družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju družbenega plana. Komite za družbeno planiranje pri občinski skupščini Lendava je nekaj pripomb dobil tudi iz krajevnih skupnosti, ker pa razprava še teče, bo te pripombe obravnaval naknadno. Javna razprava o osnutku družbenega plana občine je vzbudila v vseh okoljih dokajšnje zanimanje, to se seveda odraža v doslej znanih in poslanih pripombah, dokazuje pa tudi zavzetost občanov in delovnih ljudi za realno planiranje.	Jani D.
Osnutek družbenega plana murskosoboške občine za obdobje 1981—1985, javno razpravo so zaključili 5. marca, je bil v ospredju razprave na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi nekateri delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Med drugim so se zlasti zavzeli za dopolnitev tega dokumenta z bolj konkretnimi ukrepi, ki naj pripomorejo, da bodo zastavljeni cilji dejansko uresničeni. Tako bi naj, na primer,
natančneje opredelili ukrepe za pospeševanje kmetijstva in pridelovanje hrane, za razvoj drobnega gospodarstva in podobno.
Kot so ugotovili, je bilo v javni razpravi le malo pripomb; le-teh pa več v krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela, kar je malce presenetljivo. V krajevnih skupnostih murskosobo-škfe‘občine so predvsem izpostavili vprašanja v zvezi z razmejevanjem določenih območij, ki izhajajo iz prostor-
Osnutek prostorskega vidika družbenega plana občine Murska Sobota, ki so ga pripravili zaposleni na Zavodu za ekonomiko in urbanizem, vsebuje veliko variantnih predlogov in je kot tak nekoliko nedorečen.
Posebej v tistem delu, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo, kanalizacijo ter posege v kmetijski in gozdni prostor. Prav o tem pa je bilo največ besed na zadnji seji koordinacijskega odbora za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL.
Posebej je bilo izpostavlje-
no vprašanje nadaljnje oskrbe s pitno vodo, ki je pri nas sicer ne primanjkuje, da pa vprašljivo, če je v bodoče umestno iskati osrednji vodni vir za mesto in občino Murska Sobota pri Krogu. Tam je namreč že locirano odlagališče, katerega kapacitete pa bodo na podlagi raziskav zadostovale le do leta 1985. Centralna deponija južno od pomurskega središča meri 3 hektarje, od katerih sta dve tretjini že zasipani. V bližini pa je tudi reka Mura, na kateri bomo predvidoma gradili hidroelektrarne, ki bodo vplivale na
nivojska odstopanja vode, gladina podtalnice pa bo odvisna tudi od gramoznice v tem delu ravnice, kjer je navsezadnje tudi prostor za širitev razvijajočega se primestnega naselja kot je Krog.	•
O tem, kje bo najprimernejše mesto, bodo seveda zadnjo rekli za to poklicani strokovnjaki, ki pripravljajo tudi obsežno »vodno« študijo, čeprav je ta iz finančnih razlogov bojda zastala in gre pred njenim nadaljevanjem upoštevati umestne pripombe. Mednje prav gotovo sodi tudi
ugotovitev, da bi moral dokument (v tem primeru prostorski plan) rešiti tudi vprašanje odplak. Doslej je bil pristop dokaj neurejen, odtoki z domačij zunaj mestnih naselij speljati kar v jarke, ki so se prav zato zamašili, veliko umazanije pa je tudi v potokih in drugih vodnih tokih pri nas.
Ne le v okviru prostorskega plana občine, ampak tudi regije bi morali rešiti problem odlaganja strupenih in drugih posebnih snovi, ki nam lahko naredijo nepopravljiv^ škodo.
Brigita Bavčar
skega vidika družbenega plana. Občani so imeli nekaj konkretnih pripomb glede zazidalnih in gradbenih posegov v okolje, urejevanja komunalnih objektov, modernizacije cest itd.
Sicer pa je v omenjenem osnutku družbenega plana murskosoboške občine za srednjeročno obdobje 1981—1985, kot so poudarili, predvidena znatno bolj dinamična rast gospodarstva kot je slovensko povprečje, s čimer se želijo čimprej približati razvitejšim območjem v SR Sloveniji. Zato bo 29 odstotkov vrednosti družbenega proizvoda v občini namenjeno za izvajanje obsežnih investicij; od tega pa kar 68 odstotkov sredstev za gospodarske naložbe. Zato bo teba, kot so menili, bolj konkretno opredeliti investicije na področju gospodarske dejavnosti. Spraševali pa so se, ali bo ob »zaostrenih pogojih gospodarjenja možno razporediti za razširjeno reprodukcijo 7,6 milijarde dinarjev, pa tudi izvozne načrte bo težje uresničiti. Iz razprave na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti je moč povzeti, da predvidevanja v planskem dokumentu uskladijo z dejanskimi možnostmi murskosoboškega gospodarstva.
M. Jerše
NASELJE ZGORNJI POR( K VRH JE POLN ZANIMIVOSTI.
Šmarnica postaja slajša
Tudi mladi ljudje niso zapustili nekdanjih vinogradov in blatnih kilovozov. Popravljajo ceste, načrtujejo telefon in celo asfalt. Časi, ko so po blatnih, ilovnatih kolovozih tamkajšnjih hribov konji vlekli težke vozove, na njih pa največkrat »kolje« za vinograde, v jeseni pa grozdje in polne sode novega mošta, so že zdavnaj minili. Vinogradov je veliko manj, nekdanje lesene viničarije z znamenitimi slamnatimi strehami pa so zamenjale hišice in hiše zgrajene iz sodobnih materialov, pred njimi pa namesto vozov in konjskih vpreg kraljujejo pločevinasti ljubljenci modernih zemljanov. O viničarijah je le še nekaj sledov, namesto njih pa je vse več počitniških hišic, ki so jih zgradili potomci delavcev v nekdanjih goricah. Da za spomin ostaneta vsaj veselje in prelepo okolje...
Ko sem tistega sončnega dopoldneva ubiral prve korake v hrib, na vrhu katerega je razvlečeno naselje Zgornji Porčič—vrh, še pomislil nisem, da so se časi tako hitro spremenili. Kdo bi vedel, čemu so nekoč temu naselju porekli tudi Lačni vrh, neko nemško sestavljenko pa bi lahko prevedli tudi v nekakšen »konec ulice«; Najbrž pa so svoje'k poimenovanju prispevali trdo delo in življenje tamkajšnjih ljudi v prejšnjih časih, slabe življenjske razmere in »šmarnica«, ki soje sleherno jesen iztisnili tisoč in tisoč litrov na težkih, lesenih prešah.
OSTALI SO SPOMINI...
Spomini, spomini. Ob njih pa le še malo starejših krajanov, ki so na svojih plečih doživljali. njihovo trdo vsebino.
Kot stebla vinske trte so bili trdni in uporni nekdanji vinogradniki s tistih hribov in prav tako grčave njihove roke, kot j e grčava samorod-na šmarnica iz tistih krajev. Nevihte in slabe letine niso uničile trte in žulji od kolja in krampov niso mogli do živega ljudem, ki jim je trta pomenila življenje.
Danes je drugače, kajti mladi so odšli v šole, si pridobili poklice in se zaposlili v tovarnah, trgovinah, na poljih s sodobnimi stroji, na želežnici...
Tudi Ivan Herič je doma iz tistih hribov. Kot mnogi
be, toda vrnili smo se nazaj in dedkom ter očetom pomagamo nadaljevati veliko delo. Moramo! Tudi nekdanje viničarske kolovoze bo nekoč prekril sodoben asfalt ... «
Njegova pripoved je živa in misli v njej odtočne. Kakšnih 100 domačij je na tistem vrhu. Vas je razvlečena ob cesti, kljub temu pa v prvi in zadnji hiši ob njej mislijo enako. Želja po napredku jih še bolj združuje. Krajani plačujemo poleg 3-odstotnega občinskega še 0,5-odstotni krajevni samoprispevek. Čeprav na tak način ne zberemo ravno veliko denarja, pa si vendar lahko vsako leto na krajevne ceste navozimo nekaj gramoza. Tudi letos ga bomo. Seveda pa količine, ki smo jih namenili za naše ceste, letos ne bodo zadoščale, saj je naša glavna vaška
pot pošteno »zdelana«. Lani so namreč skozi naselje gradili občinski vodovod Lenart—Zgornja Ščavnica, cevi pa so potožili prav pod cesto.«
VODA IZ MARIBORA
Tamkajšnji krajani bodo poslej točili vodo, ki bo po velikih ceveh pritekla celo iz vodnjakov v okolici Maribora. Že leta namreč v lenarški občini gradijo ta vodovod, njegovo omrežje pa bo razporejeno vse tja do obmejnih krajev občine v okolici Zgornje Ščavnice.
»V našem kraju bomo imeli zaenkrat okrog 20 priključkov, mariborsko vodo pa bomo najprej uporabljali tisti, ki smo neposredno ob cevovodu,« je dejal predsednik Ivan.
Še sva klepetala o vodovodu, ki je zagotovo eden največjih tovrstnih projek-
Predsednik KO SZDL Ivan Herič
njegovi vrstniki je nekoč odšel po učenost v svet, danes pa — bogatejši za del znanja sodobnika — skoraj vsak dan vozi veliko, močno lokomotivo. Ivan je zaposlen pri železnici. Toda domačega kraja ni pozabil.
Kot se je spreminjala železna cesta do današnje elektrificirane železnice, se je spreminjal tudi Ivanov domači kraj. Tudi nekdanje viničarsko podeželje je doživljalo preobrazbo za lepše in lažje življenje, kot je bilo nekoč. Strojevodja Ivan pa je danes .tudi predsednik krajevne organizacije SZDL.
»Še vedno je težko, toda slikovitost življenja ob nekdanjem kolovozu človeka ne pusti, da bi odšel v druge kraje. Skorajda ni domačije, na kateri ne bi bilo tako. Mladi smo res odšli v služ-
Zložene »doge« pod staro hruško so bile nekdaj pogostejše, saj jih je bilo videti skorajda pri vsaki drugi hiši. Kako tudi ne, ko so iz njih izdelane sode potrebovali veliko pogosteje kot danes.
Spomini na nekdanje dni...
tov vseh časov v teh krajih. Res je, da so prve manjše vodovode v naselju gradili že pred več kot 10 leti, toda ta, ki ga sedaj gradijo, je vendar največji.
Tudi sicer v naselju veliko gradijo. Čeprav čistih kmetov skorajda ni, le 4 domačije živijo samo od zemlje, pa rastejo novi hlevi in stanovanjske hiše.
»V zadnjih letih smo mladi gospodarji zgradili veliko novih zgradb, danes pa imamo skupno okrog 20 novogradenj, od tega 5 vikendov. Če bi se nam uresničile velike želje, ki jih imamo v zvezi s cestami, potem se. nam obetajo še lepši časi. Tudi naše hribovite domačije imajo veliko možnosti za raznovrstne dejavnosti in morda bi veljalo poskusiti celo s kmečkim turizmom. Za gradnjo vikendov pa imamo tako ali tako prečudovite možnosti.«
Domačini so v glavnem polkmeti z 2 ali 5 hektarji zemlje. Vinogradov je veliko manj kot nekoč, zato pa na mešanih kmetijah ne manjka raznovrstnega sadja, krompirja, vrtnin, mesa in mleka. Tudi vina imajo še vedno vsaj za svoje potrebe, prišlekom pa. še zlasti tistim iz mesta, ga prijazni vrbovci prav tako ne odrekajo.
ASFALT, TELEFON IN ŠE KAJ
» Veliko želja imamo tukajšnji krajani, žal jih vseh ne moremo kar čez noč uresničiti. V razvojnih načr-
tih naše KS Gradišče smo zapisali med drugim tudi asfaltiranje ceste iz Gradišča v našo vas. Seveda pa je do leta 1985 še daleč in tudi 1500 metrov asfalta, ki bi ga po predvidevanjih naj dobili. nam še ne povzroča belih las. Bolj nas skrbijo »odprtine« na vaških cestah, ki so nastale zaradi gradnje vodovoda in predolge zime. Te nas bodo pošteno izmučile, preden jih bomo zakrpali z novim gramozom.«
Sicer pa si v naselju želijo tudi zvezo s svetom in če bo vse teklo po načrtih, bodo (morda) dobili tudi kakšen telefonski priključek. Vsaj enega si želijo in ga najbrž tudi bodo dobili, ko bo v Gradišču dokončana telefonska centrala. Načrtujejo tudi gradnjo še ene vodovodne povezave, prav tako pa bodo zgradili velik rezervoar za okrog 100 kubičnih metrov vode.
Ko sem se počasi spuščal v dolino in odhajal iz lepe vasi, prepolne številnih zanimivosti, sem v mislih že razvrščal slike iz življenja tamkajšnjih ljudi, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin. Še veliko lepih stvari je, ki poleg vsega tega vlivajo voljo potomcem nekdanjih viničarjev, da vztrajno spreminjajo blatne kolovoze v lepše poti v prihodnost in žilavo ilovko v rodovitno zemljo ...
Nekoč kisla šmarnica postaja sladka!
TEKST IN FOTO: JANEZ KURBUS
PROSTORSKI PLAN NA REŠETU