.................. J~W TV -m J	~M"	■'	^	•litin;IfltiMUMlUJ
L K IN J £j r
LETO 11.	#	K	Al	I	H	ŠTEV.	2.
wtwfifwwywwww
MARIBORSKI KULTURNI VESTNIK < >	15.	OKTOBRA	1928	<■ s .
ffwtwffnw?iiim.i,i u n,!!...!'!1!.1.!.1;1.1..1.1:1.1:.7
MARIBOR
DOSLO x	-ft-
JAN BAUKART:	-/	 ]>.	>
ELEGIJA	P*
Vina nam hribi rode; prcžlahtnc so ‘kapijicc (polne temne, hladne kleti, v kupah se solnce žari.
Pel veselje bi naj in naslade življenja brezmejne, Bakha razuzdan slavil jaz bi, nov Anakreon
V	vinskih pa hribih sedaj prebiram otožnosti strune, odo skladam zaman, togo srce le pozna.
.prlloa
IJRAN ROŠ: POVRATEK.
Saj to so vendar tiste zvezde, ki s<> nekoč sijale v noč, in to so vendar tisti Kaji, ki so šumeli tod nekoč.
Vse je tako kot v {istih časih. Le potniku, ki v tihi kraj z otrplim srcem, se je vrnil, zašel je davnih zvezd sijaj.
DANILO GORINŠEK: PESEM.
Nad zemljo lega tih večer, ua njivah je mrtvaški mir, kot da nikjer življenja ni... Živi samo pisan metulj, ki kot pijan svojih krivulj nad njivo se lovi...
Kakor da na ta mrki svet iprijadral mrzla srca gret je mlad poet. ■.
DIZMA:
IZ »LITERARNE POSTILE44.
POTltATA.	.	|	i".'■	_
V	(»Zvončkovemu	poetu.)	.	.1
Je lesorczec, jc stihovezec; a odveč se mi lesorestvo zdi: leseni dovolj so stihi sami.
verzifikator.
V	čem od Turgenjeva mož sc loči?
Cuj in -poslušaj, ako ne veš še; prvi klesai jc umestni v prozi, drugi prozo v pesmih teše.
r-il 1' • * i' i. i4.'vj<! 1 ;n -?! >ri ol'' ><i , ■* . i.lv>v lam.Vi; 1 1
11.	D.:
ANDRO MITROVIČ.
Solnčni naš Dubrovnik je rojstni kraj Mitrovičev. 2e kot deček je kazal v obilni meri muzikalno nadarjenost. Deset let star jc or-trkjl v žuipni cerkvi sv. Andreja in prav tako se je udejstvoval kot gimnazijec. Sledila so študijska leta iui konservatoriju v Zagrebu in v Pragi. Po pridobljenem absolutoriju je začel svojo dirigentsko karijero kot kapelnik slovenskega gledališča v Ljubljani. Leta 1901. je tukaj i>rvič dirigiral ljudsko spevoigro »Zaloški godec«- Sledila je sedaj cela vrsta mest v naši očetnjavi, kjer jedckuval Mitrovič tako: Šibenik, Sušak, Reka. Opatija, Osijek, Zagreb, Varaždin in Maribor. Zaposlen je bil tudi tri leta kot vojaški kajpclnlk. Povsod, kjer je deloval, je povzdignil nivo muzikalnih odnošajev na dostojno umetniško višino. V prvi dobi svojega praktičnega delovanja sc je pečal ifcudi s kompozicijo. NaiPisal je več instrumentalnih in vokalnih del. Njegorva opera v enem dejanju (»Priče ene noči«) se je z lepim uspehom proizvajala v Zagrebu; svoj oratorij »Canticum cantioo-rutn« je posvetil kralju Petru I. ob priliki njegovega kronanja. Bil je za to odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Kot avstrijski vojaški kapelnik bi sedaj pričakoval neprlliko, a zdrav razum in slovansko mišljenje njegovega polkovnika sta ga pred tem obvarovala.
V tej dobi je urejeval tudi skozi več let »Glasbeni vjestnik« ter objav ) Ijal v raznih listih članke in feljtone strokovne vsebine. Kot orkestralni dirigent in vojaški kapelnik je prirejal simfoniške koncerte (enega tudi v Mariboru), glavno delovanje pa je bilo zvezano z gledališčem. V Osijeku je bil zaposlen v sezoni 101.3-14. skozi vso vojno in [prvo prevratno dobo pa je bil v Varaždinu, kot artistični vodja mestnega gledališča. Tukaj je vzRfotfll celo vrsto odličnih mladih igralcev In pevcev, ki delujejo danes ptodonosno na raznih gledališčih. Srečno roko je imel nalš intendant dr. Brenčič, ko je pozval v novembru 1. 1922 Mitroviča kot opernega ravnatelja v Maribor. Svoje delovanje je tukaj prekinil v sezoni 1925-26, ko je nastopil mesto osmega sekretarja v Zagrebu. Tekom prvih treh sezon je dvignil muzikalne predstave na uprav nepričakovan način. Mnogo
fo
je pripomogla k temu njegova soproga Ančica, dramatska soprani-stinja, ki je bila v tej> dobi članica našega odra- V sezonah 1926-27 in M)27-28 je deloval spet med nami, kajiti želja mariborske gledališke publike je bila, da še sipet vrne na svoje mesto. V dobi svojega delovanja kot operni dirigent v Mariboru (skozi pet sezon) je naštudiral, dirigiral in iz večine tudi režiral sledeče opere: »Faust«, »Traviata«, »Cavalleria rusticana«, »Urh grof celjski«, »Zlatorog«, »Boheme«, »Janko in Metka«, »Čarostrelec«, »Prodana nevesta«, »Carmen«, »Zrinjski«, »Trovatore«, »Tosca«, »Mignon«, »Marta«, »Ksenija«, »Manon«, »Buterfly«, »Pagliacci«, »Bastien in Bastienne«, »Rigoletto«, »Manon«, »Ples v maskah« in »Puščavnikov zvonček«. K tem še pridejo številne operete. Kot koncertni dirigent je proizvajal m. dr. Beethovnovo V. simfonijo (1925) in Pergolesijev Stabat mater (1928). Imel je tudi v načrtu, proizvajati dela Smetane, DvoFakai, Čajkovskega, Wagnerja in Mozarta, a ostalo je samo pri sklepih, kajti naše gledališke prilike so se vsled neugodnih gmotnih razmer vedno bolj poslabšale in operni personal je bil nazadnje reduciran na najbolj skrajni minimum.
ANDRO MITROVIČ
bivši ravnatelj mariborske opere.
Mitroviču smo spoznali v dobi njegovega tukajšnjega delovanja kot muzikalno osebnost, ki združuje v sebi vse one lastnosti, ki jih moremo zahtevati od muzikalnega predstavnika na tako važnem in odgovornem mestu. Je odličen dirigent, spreten režiser, organizator In pedagog, ki si jc pridobil za razvoj mariborske odbere in s tem za napredek mariborskega muzikalnega življenja največjih zaslug. To je pokazala tudi proslava ipetinvajsetletnice njegovega umetniškega delovanja, ki se jc vršila lani
Doba mariborske opere je za nami. Hvaležni spomin na njenega predstavnika Mitroviča n>a ne izgine.
J02K0 KOVIC.
Emile Zola: „TH£r£SE RAQUIN“
Zola je mož, ki je uvrščen v galerijo genijev.
Morda je to usoda, morda se mora tako začeti življenje vsakega duševnega velikana, kakor je treba, da se začne vsaka »resnična« pravljica z »Enkrat je bil ... nekoč je živel..!«
Začelo se je Zolovo življenje takole:
Rodil se je spomladi leta 1^40 v Parizu. Učitelji so rekli, da ni dosti a»rida, da je butec. In ne ure, da bi zamerili tistim učiteljem: Kdo bi pogruntal fanta, ki mu je bil stari oče Benečan, stara mati (irkinja, oče že pofrancozen, mati pa 'pristna Francozinja. Kdo bi prepoznal dečka, ki je imel v sebi italijansko, grško in francosko kri... solnca v izobilici, temperamenta čez mero. Kdo bi zameril tedanjim šolnikom!
Danes je Zola genij!
Kljub »mešani« krvi, je bilo umetnikovo življenje dokaj enolično. V šoli — butec, po smrti očeta inženirja (Emile je imel tedaj 7 let) velik revček, brez gmotnih sredstev. Z dvajsetimi leti se je preril do skromnega zakotnega pisarčka, ki je zaslužil komaj za vsakdanji kruhek.
Pa se je zgodilo:
V	Zolu je izbruhnilo. Vzbudila se je v njem vroča, južna kri. Prijel je za pero, ki si je ž njim še priboril svetovno slavo in zaslužil nemajhno premoženje. Prej ubog. reven pisar, zdaj slaven, uvaževan umetnik in bogat mož.
iln morda je tudi to usoda ali ipa tradicija: S prvimi literarnimi t oizkusi je doživel Zola neuspeh in polomijo: kritika ga je obsodila /a bedastega in smešnega revolucijonarca in vrhu tega še za po-hujšljivca. Nič zato... Zolova bujna domišljija, njegov temperament, vera v samega sebe, do samobitnosti in življenja so zmagali: Zel je uspeh, prvi uspeh s povestima »Contes A Ninon« in »Thčrčse Raquin« (1867).
Družina Raiiuinovih ni velika. Postarna, naivno dobrohotna madame Raquin, njen bolehen čmerikav sin Camille ter njegova sestrična Thčrčse, ki je njegova žena. Vsi trije žive enolično meščansko življenje v i>nriškem predmestju, kjer jih vsak četrtek obiščejo originalna samca < irivet in Michaud in mala Susanne, da zaigrajo domino. V hišo Raiiuinovih pride tudi slikar Lauront, Cammille-ov prijatelj iz otroških let. Laurent in Thčr^se se vzljubita. Njuna ljubezen vzplamti v sovraštvo do Camille-a, ki ipostane žrtev zločinskega načrta. Na izletu v St. Ouen pahne Laurent sporazumno s Therčse Camille-a v deročo reko Seine. Nihče ne vo za umor razen obeh zločincev, ki se čez leto dni poročita. Oglasi se vest, ki ju muči ponoči in podnevi, muči ju vedno huje, dokler se nehote ne izdata i>red madame. Stara Raquin prekolne oba morilca, ki se pred njo usmrtita.
Fabula te povesti cika precej na detektivske manire in marsikaj se zdi na prvi pogled banalnoi neokusno ali celo zverinsko. Toda treba si je predočiti geslo natiiralislov, ki je bilo: (ilej življenje, kakršno je, otpisuj ga kakršno je: ogni se slehernemu konvencijona-
lizmu in romantiki; življenje ne bodi le v pesniških možganih izumetničena podoba.
»Tlierese Raquin«, ki jo je priredil ipisatelj za oder 1873., je razen »Ubijača« (ki sta ga spretno dramatizirala Gastineu in Bu-snah,) eno najmočnejših oderskih 'del velikega umetnika. Tehnična stran in dramatični akcent prideta do popolne veljave. Prizori si sledijo v logičnem redu, se psihološko stopnjujejo in padajo, baš to pa daje ti »grozni« drami umetnostno vrednoto in jo razbremenjuje od detektivske senzacije.
Res je, da si Zola z oderskimi deli ni pridobil nespornih umetniških lavorik. In če kljub temu gledališča <xl časa do časa vprfzorijo katerokoli priznanih Zolovih oderskih del, opomnijo z odra na velikega romanopisca, ki si je s številnimi deli kot so »Les Rougon-Maciiuart«, »Le ventre de Pariš«, »L’Ouevre«, »La Terre«, »L’ ar-gent«, »Nana«, »La Dčbacle« in s »Štirimi evangeliji« (dovršil jih je tri »Plodnost«, »Delo« in »Resnica«), izklesal spomenik nesmrtne slave.
Cc bi naše gledališče vprizorilo »Therčso Raquin« v prošli sezoni bi lahko napisali na lepake, da vprizarjamo omenjeno dramo v spomin na petindvajsetletnico smrti predstavnika francoskega naturalizma.
Umrl je Zola 29. septembra 1902.	*
J. KOVIC:
Ludvik Fulda: „OGNJENIK“
Pisatelj Fulda je znana	in priznana berlinska lite-
rarna kapaciteta. Mož, ki jih ima danes že f>7 na plečih, lahko s po-ufoisom in z zadovoljstvom gleda na plodove svojega neumornega dela. Napisal je preko 50 gledaliških iger, dalje serijo enodejank, med katerimi je posebno znana enodejanka -Med štirimi očmi«. Velik sloves uživa Fulda kot prevajalec Shakespearja; mojstrska je prevel <?(> njegovih dram in veseloiger. Nemalo zaslug si je pridobil z učinkovitim prevodom Rostandove nesmrtne tragedije »Cyrano de Bergerac«, ki ga je nam poslovenil Zupančič. Dalje je vnet prevajalec španskih klasikov: Calderona, Lope, Moreta, Tirsa de Mo-lina itd., itd. Pisatelj, ki si je z obsežnim študijem klasikov pridobil ■mnogo znanja in avtokritike, je umel svoje znanje s pridom in učinkovitostjo uveljaviti v svojih delih.
+
0 0
»Večina ljudi ima v sebi skrit posvečen prostor, nad vrati tega prostora pa je tablica /. napisom:	Za logiko je vstop prepovedan
«. Ta Fuldov aforizem bi lahko postavili kot motto njegovi zabavni in duhoviti veseloigri »Ognjenik«, kjer je za pohlevno, a sitno ženko Sabino logika španska vas. »Ognjenik« je skrajno nazorna slika modernega zakona, odnosno zakona sedanje dobe. V efektnih, dramatsko napetih štirih dejanjih se odigravajo pred nami zakonske scene, ki se rodijo iz obojestranske trmoglavosti obeli mladih
/J
zakoncev. In se zgodi kot vedno: edini izhod iz tevra »pekla« je ločitev, za kojo je napravil načrt' prebrisani, a simpatični hišni iprijrt-telj, sodni svetnik Blom. Tik pred ločitvijo pa se vmeša v mučno zadevo demimondka Vera Verena in z ločitvijo zonnit ni nič. Zopet nova nesoglasja, nove razprtije ad infinituin. V komediji nastopa še vehementna in groteskna dojilja Kresceneija, ki nas s svojim neprestanim sovraštvom do moških naravnost ustrahuje; v zadnjem dejanju nas tudi preseneti zanimiv tip ipozabljivc služkinje Toni.
Naj še omenimo, da je to najnovejšo Fuldovo veseloigro (ki je mimogrede omenjeno — zelo poučna za marsikatero zakonsko dvojico) vzel ipred tremi leti dunajski »Burgteater« v svoj repertoarni načrt. Kritika je delo, ki seveda ne rešuje »gigantskih-: problemov, s:i>rejcla simpatično in občinstvo je napolnilo hišo preko petdesetkrat!! Tudi mariborska', dobro in vestno naštudirana vprizori-tev »Ognjenika« je žela priznanje i pri kritiki i pri občinstvu.
D. G.:
Emerik Kalman: JESENSKI MANEVER.
Rinil Kalman se je rodil leta 1KN2 v Siofoku na Madžarskem. Bil je gojenec glasbene akademije v Budimpešti, kjer mu je bil profesor znani glasbeni pedagog Riissler. Leta 1907 je prejel tedanjo hranc-Jožefovo nagrado za glasbo. Brez dvoma spadajo njegove operete med najbolj igrane v vsem svetovnem repertoarju. Odlikuje jih sveža, originalnih domislekov polna in temperamentna glasba. Od leta 1909, ko je nastal »Jesenski manever«, je skladal celo vrsto znanih operet, med njimi posebno popularno »Bajadero«, »Marico« iu »Cirkuško princezinjo«.
*
»Jesenski manever«. I. dejanje:	Vojaki	prihajajo v bližino
gradu baronice Rize na jesenski manever. Gostoljubno sprejema baronica častnike v svojem gradu. Le nadporočnik Lttrcnty noče v grad. Ljubil je nekoč Rizo, a ona se je poročila z drugim, ki pa je medtem umrl. L6renty večerja raje s slugo Lajošem na prostem. Mesto njega (pojde v grad žid VVallenstein, narednik, ki pa ni posebno vešč v vojaški službi. Uči maršala Lohonaya, Trcszka si domišlja, da tudi ljubi Lorentyja; zato odkloni snubca Marosija, enoletnega prostovoljca.
II. dejanje: V gradu vlada živahno vrvenje. Rlza poizkuša vse, da bi tudi Ltirenty prišel v grad. A kmalu utihne veseljačenje, sovražni mldelek je naipadel oddelek, ki šotori krog gradu. Lfirenty pohiti v grad, da obvesti tovariše, ki se tam zabavajo. Ob ti priliki ga zadrži Riža, kar ima usodnih posledic. MaršaJ Lohonay zasači častnike v gradu in jim preti s težko kaznijo.
III. dejanje: Kiza skuša rešiti L/irentyja težke kazni s tem, da razodene maršalu, da L<>renty ljubi njegovo hčerko Treszko. Lft-renty dobi 24 ur pritvora, Trcszka pa se odreče L(irentyju Ri/.i na ljubo. Tako se srečno završi jesenski manever.
ROBERT DE BEAUPLAN:
Paul G6raltly: ROBERT ET MAllIANNE.
Gledališče Paula Geraldyja bi se lahko nazvalo gledališče ljubezni, Po njegovi drami »Aimer«, bi se to delo lahko imenovalo »drugi del diptiha«, ki mu je vselej slavni motiv zakon.
V obeli delili gre za zakonsko ljubezen, ki je spočetka popolna ali se ji naposled zruši harmonija. D očim ipa pride v drami »Aimer« moralni preokret od zunaj (prihod ljubimca, oziroma onega, ki bi to rad ipostal), ostaneta v »Robert et Marianne« oba — s kor o bi rekli aitdgonista — vse do konca lice v lice. Sama v sebi hranita kal disharmonije, ali imata vse, česar je treba, da sta srečna: mladost, zdravje in smisel za življenje. Robert je izreden človek, poln lojalne dobrote, energije in volje, Marianne prekaša po duhovitosti in srcu povprečne žene. Ali kljub vsemu je ona vendar žena, ki vselej podreja razum srcu. Ne zadošča ji, da ima samo prvo mesto, ona hoče imeti vse. Njena ljubezen ne dopušča vsakdanjosti,
Gotovo je, da je siže temu delu prav poseben. Pri Geraldyju nastane konflikt med obema spoloma, ker se ne strinjata radi enakosti zahtev. Ako je ljubezen nemogoča, jo iziprcmeni Geraldy v materinsko nežnost. Kajti žena je rada zaščitnica in tolažnica. »Edina prava oblika ženske ljubezni je materinstvo«. To bi mogel biti zaključek temu delu, v katerem pa dete — ne nastopa.
Robert et Marianne je eno izmed najboljših del, ki so se dajala v »Comedie Francaise«.
OB ZAČETKU GLEDALIŠKE SEZONE.
(Konec.)
V vsakem gledališču je uveden tudi hvalevredni običaj mnogih drugih gledališč, da mora vsak posetnik šc pred predstavo kupiti in tudi plačati vstopnino, ki so v nikukem slučaju ne vrača, pa tudi ne v primeru, ako komad propade, ne po krivdi posetnika, temveč autorja ali jlumcev. Na dolg na verj, na -kredit* ne more nikdo dobiti mesta v gledališču, ker bi se kasneje vsakdo izgovarja'. da ne plača, ker mu komad tli u »j.tl Vstopnice se ne dajo niti na knjižice, kakor n. pr. v špecerijski trgovini. Samo biljeterji, intendanti, ravnatelji in kritiki ne plačajo vstopnic, kar nikakor ni v redu, ker oni niso nič boljši od drugih. Ce se nič ne svira in ljudje na odru samo govorč, včasih sicer tako, da se nič ne čuje, potem se to zove drama; če igrajo, toda ne govori je to pantomima; če vsi pojejo, poedinci, ipo dvoje, troje, četvero in še več obenem, -je to opera; če se pa poje, kriči, skače, pleše in razgovarja. je to opereta. Oni, ki pri tem sodelujejo, to je govorijo, molčijo, pojejo, kričč, plešejo in skačejo, se zovejo igralci, — tudi umetniki, če so moškega spola, in igralke, včasih tudi umetnice, če so nežnega spola. Med njimi so nekateri, ki jih lahko vidiš v drami, v opereti in v operi, in st) to največji umetniki, ker morejo največ prenesti, več kakor občinstvo! Igralska obrt je jako lahka, ker vsi govore, kriči! in pojejo samo to in tako, kot jim šepeče neki človek, skrit
na čelu odra pod malim krovom. Ta čl6vek se sicer ne vidi, zato so pa čuje, in mu pravijo Šepetalec, čeprav bi na lahko nazvali kričača. No, tudi čita vse iz knjige, pa zato ve tudi vse najbolje. Če bi on umrl sredi predstave,.— česar tpa ne daj Bog! —, — predstava bi se morala takoj prekiniti, ker nikdo ne bi vedel naprej.
Vsaka drama, opera ali opereta je razdeljena v dejanja in na koncu slehernega dejanja pade zastor prvič radi sigurnosti občinstva, drugič pa, ker je tako tudi pri daleko naprednejših naft)dih. Stari Rimljani in Grki niso poznali zaves v svojih gledališčih, pa se danes že vsak gimnazijec čudi, zakaj sc ta naroda zoveta »klasična«. Med dejanji se gledalci v gledališču razgovarjajo tako glasno, kot bi bili doma. Nekateri tudi med predstavo.
V	glavnem odmoru se gre po stopnicah v prvo nadstropje, v takozvani foyer, kjer se je in (pije, ali ne do sita in po mili volji, ker je tudi tukaj privzet običaj iz prošlega veka, da se namreč — vse iplača. Mnogi posctniki pravijo, da je v foyerju lepše, kot v gledališču med dejanjem, ker v foyerju ipij6 in jedo oni, na odru pa glum-ci (običajno kuretino iz papirja ter zrezke iz lesa).
Mnogi gledalci stoje med dejanji in se sklanjajo na vse strani, smeje se drug drugemu in gledajo skozi posebna stekla, ki kažejo vsakogar v drugi luči. Nekateri se tako motrijo, dasi se sicer še predobro poznajo... Pripominjam, da dolžniki skozi ta stekla hikdar ne motrc svojih upnikov.. •
Kadar se glumi, je v gledališču tema, ker uprava štedi z lučjo in ker igralci mislijo, da ni nikogar, ki bi pazil nanje.
Po vsakem dejanju udarjajo gledalci z dlanjo ob dlan in tako proizvedeni trušč se zove s strokovnim izrazom odobravanje, to je	<
navdušenje občinstva. Vsled tega hrušča prihajajo glumcl pred zastor pa se priklanjajo. Nekateri tudi (polagajo roko na srce, a ne ve se, zakaj. Mnogi igralci in Igralke dobivajo vence in cvetje, ali se že ve običajno, odkod.
Na koncu vsake predstave nastane običajno panika, ker vse navali na vrata do mesta, ki se zove garderoba. Tu se mora vsafkdo tepsti za svoj lastni svršnik, ker pograbi najprej dva ali tri tuje, dokler ne najde svojega. V garderobi se govori francoski, ker se čuje samo: »Pardoiu, *pardon«!« (V prevodu pomeni to, da je drug drugemu stopil na kurje oko.)
Ko vsi odhajajo iz gledališča, publika in gliimci in kritiki in upravnik in ognjegascl in stražarji, sc utrnejo vse luči in potem je vsem odleglo.	Zyr	Xapula.
Izdaja konzorcij »Zrnja«. Urejuje in odgovarja za konzorcij Danilo Gorinšek, književnik v Mariboru, Prešernova (i.
Tisk »Mariborske tiskarne«, .predstavnik Stanko Detela v Mariboru