23. junij 2010
Šentjur
do O
ŠENTJURSKE 2010
352(497 4 Šentjur)
COBISS o
0097566,6
revija za aktual
Poletna
vročina
“zamorila”
občinske
svetnike
*	7
Igrišče na mivki nam bo menda
res »izvolilo«
župana

Občinska proslava ob dnevu državnosti



Knjižnica Šentjur
Mestni trg 5b
V,.';;..- •
3230 Šentjur
Vsak more in mora nekaj storiti, da preživimo to dolgo zimo,
vsak nekaj zase in eden za drugega,
vsak v svoji hiši, na svojem pragu, med polji, na cesti, na skopih poteh...
Zgodaj, prezgodaj je padel sneg.
Hudo, prehudo je pritisnil mraz, pregloboko nas je zamedlo.
Ne znajdemo in ne najdemo se.
Daleč, predaleč smo eden od drugega.
Vsak more in mora nekaj storiti. -Jaz se bom trudil zbuditi pomlad.
(Vsak more in mora, Tone Kuntner)
^ Čestitke ob dnevu državnosti
Občinski odbor SDS Šentjur
CH SOCIALNI 9U DEMOKRATI
Območna organizacija SD Šentjur
25. junij
DAN DRŽAVNOSTI
Vsem občankam in občanom občine Šentjur iskreno čestitam ob dnevu državnosti.
mag. Stefan I isel, župan
Občankam in občanom občin Dobje in Šentjur čestitamo ob dnevu državnosti!
SDS
Igrišče na mivki in Šentjurske novice
Govorice so eno, osebno pa sem trdno prepričan, da ŠN zaradi pisanja o aferi »Igrišče na mivki« ne bodo prišle pred sodnike. Razlogov je kar veliko in vsi govorijo v naš prid. Najpomembneje je, da vsi objavljeni podatki temeljijo na dosegljivih virih, sicer neuradnih, kot takšni so bili tudi označeni, toda zapisanih in dokazljivih. Šentjurske novice so bile in so le pretežno nevtralni opazovalec merjenja moči med občinsko upravo in občinskimi nadzorniki, greh pa naj bi bil storjen, ker smo s prevelikimi simpatijami spremljali neenak spopad Davida (NO) z Goljatom (občinska uprava). Komentarji so po vsebini, zlasti ko gre za ugibanje o velikanskih vsotah, ki naj bi jih teoretično »zapucala« občinska uprava s svojim načinom oddajanja javnih naročil, seveda lahko sporni, niso pa sporni s pravno-formalnega stališča. Izhajajo iz znane ocene podžupana Artnaka, da so (bile) občinske investicije napihnjene za cca 30%. Drugi dve dejstvi, ki odločno govorita v naš prid, sta »lahkotni« predvolilni čas in pa »trde« ugotovitve NO, da je pri izgradnji IM dejansko prišlo do številnih nepravilnosti, ki s prstom kažejo na vodilne na Občini.
Enega in drugega se prav gotovo dobro zavedata tudi župan in direktor občinske uprave, zato ne verjamem, da bosta šla v nepredvidljivo pravdo, ki bi ju izstrelila visoko v orbito nepredvidljivega medijskega zanimanja, temveč bosta raje posegla po »tihi diplomaciji«, po bolj preprostem in bolj učinkovitem inštrumentariju za »discipliniranje« ŠN oziroma mene kot pisca in urednika. Za slednje imata na razpolago več kot dovolj možnosti, od zapiranja zanimivejših informacijskih pipic do odklanjanje poslovnega sodelovanja in ne nazadnje do
odkritega odklonilnega odnosa do mene osebno. Seveda ne gre za nič novega, tovrstne težave sem imel z vsemi občinskimi garniturami od Grdine naprej, a sem jih vendarle vse preživel. Sicer težko, a vendarle. Kar njim ni uspelo. Izhodišča so jasna; meni gre za etično novinarsko, občinski ekipi pa za enako etično politično preživetje. Nihče v resnici ni življenjsko ogrožen, vsi pa imamo dovolj razlogov, da se počutimo ogroženi v svoji osebnostni integriteti. Kar tako v medijskem kot oblastnem smislu ni posebno zdravo.
Kako se rešiti iz tega neprijetnega položaja? Težko. Izhod iz afere Igrišče na mivki je izjemno pomembna načelna zadeva, ki je že zaradi imidža Šentjurskih novic in spoštovanja samega sebe ne morem in ne smem enostavno spregledati. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker se je v tem primeru zgodilo prvič, da je del občinski politike, inkorporiran v Nadzornem odboru, vzel resno svoje poslanstvo. Jasno pa je, da ni moja naloga, da »kurim«, temveč da v službi javnosti opazujem in ocenjujem postopke tistih, ki po službeni dolžnosti ali iz kakšnih drugih razlogov »nalagajo na ogenj«. Problem pa je v tem, da je verjetno prav zaradi tega »opazovanja« postala »vojna« okrog sicer prav simpatičnega igrišča pri OŠ H ruševec totalna, brez pravih možnosti za podmizno premirje. Toda kljub predvolilni vročici, ali prav zato, gre še vedno za korektno poslanstvo medija.
F. Kovač
Čestitamo za dan državnosti!
Uredništvo
Problem pa je v tem, da je verjetno prav zaradi tega »opazovanja« postala »vojna« okrog sicer prav simpatičnega igrišča pri OŠ H ruševec totalna, brez pravih možnosti za podmizno premirje . Toda kljub predvolilni vročici, ali prav zato, gre še vedno za korektno poslanstvo medija.
Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Franc Kovač Tisk:
Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta:
sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 27.julij 2010 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056.
Z JUNIJSKE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Poletna vročina “zamorila” občinske svetnike
Junijska seja občinskega sveta je bila kljub 14 točkam dnevnega reda končana v rekordnih treh urah. Ni bila le kratka, bila je tudi ena od najbolj miroljubnih oziroma dolgočasnih.
Statut občine Šentjur in poslovnik občinskega sveta ostajata na ledu.
Še na prejšnji seji OS se je bila vroča bitka, še posebej se je mudilo podžupanu SDS Koržetu za čimprejšnje sprejetje novih temeljnih občinskih aktov, statuta in poslovnika, oba predloga sta tudi šla v javno razpravo, predlagatelji so dobili nekaj dodatnih predlogov, toda kljub temu so vse predloge zavrnili ter namesto novih aktov, o katerih so svetniki razpravljali na majski seji, predložila v sprejem samo več ali manj nujne »kozmetične« popravke starih. Kar je sicer zaradi poletne pavze in skorajšnjih volitev logična poteza, nenavadno je le to, da se tega niso spomnili že pred slabim mesecem. Svetniki so se s predlogom strinjali, nanizali nekaj svojih pripomb, bili so na primer skoraj soglasni, da mora lastnina KS ostati v pristojnosti KS, kar pa se bo tako ali tako reševalo, ko bodo enkrat pozimi prišli na dan novi celoviti predlogi statuta in poslovnika.
Toda tudi ta »spravna« odločitev je padla v vodo: za predlog je glasovalo 15 svetnikov, eden je bil proti, trije pa so očitno pozabili glasovati, in ker morajo biti spremembe temeljnih aktov sprejete z dvotretjinsko večino vseh svetnikov, torej najmanj z 18 glasovi, bomo verjetno do konca mandata ostali pri starih pravilih.
Zašiljeni
Marko	Diaci
(SMS) bi shajal tudi brez statuta:
»Kakšen smisel ima spreminjanje statuta, če se ga potem ne držite?«
Robert Polnar (neodvisni) ne dovoli mešanja stroke in politike:	»Skrajno
bedasto je govoriti, da so predlogi sprememb statuta zato dobri, ker so strokovni in ne politični.«
»Krvavi« obračun za sedež v svetu KS Prevorje
Ta točka dnevnega reda (Spremembe Odloka o sestavi svetov KS), ki je bila po svoji vsebini skrajno nepomembna, je postala prva zvezda junijske seje OS. Članica SDS s Prevorja Milena Žlof je predlagala, da se Lopaci, ki ima 142 volivcev in dva mandata v svetu KS,
odvzame en mandat in se dodeli Krivici, ki ima 172 volivcev in samo en mandat. Žlofova je članica SDS in svetniki SDS so njen predlog pravno formalno pravilno vložili kot amandma k odloku. Čeprav je zadeva tako na oko bila videti »enostavna kot pasulj«, se je pokazalo, da to sploh ni, ker je bil v ozadju spopad med SDS in LDS za večino v svetu KS Prevorje. In so »žagali« skoraj celo uro. Na eni strani so žago vlekli Mirko Pajek (svetnik LDS in predsednik sveta KS) in vsi svetniki LDS, na drugi strani pa Korže in njegova falanga. Eldeesovci (Pajek, Artnak, Špur, Jaklič) so dokazovali, da do te spremembe lahko pride le na predlog KS Prevorje, kar je konkretno pomenilo, da bi se na jesenskih volitvah na Prevorju volilo po starem, esdeesovci (Korže, Žafran, Jazvečeva, Modic) pa so trdili, da se zadeva lahko uredi kar takoj. Ne glede na poslovniška določila je vsak od njih lahko razpravljal, kolikokrat se mu je zahotelo. Očitno je bila tema dovolj lahkotna in je župan svetnikom dovolil, da so se izdatno izkašljali. Nazadnje so z 10 : 7 zmagali esdeesovci s pomočjo glasov Artičeka, Vrečkota in Erjavca.
Zašiljene
Mirko Pajek (LDS) je hudo alergičen na Koržetov prst: »Do
sedaj mi še nihče ni žugal s prstom. To je podlo, še več kot podlo.«
Jože Korže (SDS) ve, kdaj matematika služi demokraciji:
»To je čista matematika in čisto nič drugega.«
Jože Artnak (LDS) je za lokalno pravo:
»Pogled iz Šentjurja je	drugačen,
argumenti so na obeh straneh.«
Še en »krvavi« boj v prazno
Ker je dosedanji predsednik Komisije za volitve in imenovanja Robert Polnar izstopil iz LDS, ga je njegova bivša stranka hotela tako rekoč tik pred koncem mandata zamenjati s Sebastjanom Jakličem. Da ima to pravico, so se govorci
(Artnak, Špur, Diaci, Polnar, Vrečko) sicer strinjali, niso pa se mogli dogovoriti, po kakšnem postopku naj to storijo. In se je spet žagalo. Z 10 : 2 je nazadnje dobil Jaklič zeleno luč za člana Komisije, ne pa še za predsednika.
In zakaj je ta funkcija tako pomembna? Ker bo predsednik septembra, to je tik pred volitvami, imel na podelitvi občinskih priznanj pomembno vlogo.
Zašiljeni
Robert Polnar (neodvisni) ne ceni najbolj svojega bivšega strankarskega kolega Špura in njegovega predloga, da naj ravna moralno in sam odstopi: » ... in o morali mi govorijo ljudje, ki se nanjo razumejo toliko kot slon na kitajsko vazo.«
Jože Artnak (LDS) ceni bolj gentlemenski dogovor kot pisana pravila:	»Z določeno mero
karakterja, moralnega in pravnega občutka lahko naš predlog podprete.«
S temi tremi točkami je bilo zanimivejšega sejanja več ali manj konec. Svetniki so še tako mimogrede sprejeli pravila glede povrnitve stroškov volilne kampanje (za vsak glas za izvoljenega občinskega svetnika po 0,33 €; po 0,12 € za vsak glas za županskega kandidata, ki dobi najmanj 10% glasov; in po 0,12 € za drugi krog). Uzakonili so nove sestave svetov šol (5 zaposleni, 3 starši, 3 Občina), ter poslušali poročili komandirja PP Šentjur Ludvika Petriča in komunalnega inšpektorja Božidarja Rezarja.
Povzetek obeh poročil bomo objavili v julijski številki ŠN.
Svetniki so dali soglasje k imenovanju Simone Zdolšek za ravnateljico Glasbene šole in pozitivno mnenje Vesni Vodišek iz Celja za direktorico Doma starejših Šentjur.
Slivniško jezero pod električnim pastirjem?
Pod točko Pobude in vprašanja je Žafran odprl zanimivo vprašanje glede Slivniškega jezera in grožnje RTG (Gregor Moser), da bo priobalni pas kot svojo lastnino zavaroval pred obiskovalci z električnim pastirjem. Na odgovor bo seveda treba počakati najmanj do prihodnje seji OS, če ne še malo dlje.
Je pa malo verjetno, da bi električni pastir tam funkcioniral kaj več kot eno noč.
FK
Volilna udeležba: 37,25 % (6292 volivcev)
Za AS: 39,92% (2496 volivcev)
Proti AS: 60,08% (3757 volivcev)
Neveljavnih glasovnic:
0,62% (39)
Najvišja udeležba:
Razbor - Slomšek 54,74%, OŠ Hruševec 50,46%, KS Grobelno 48,53%, GD Dolga gora 43,05%, Pletovarje - Peček 41,78%, GD Lokarje 41,48.
Najnižja udeležba:
GD Dobrina 20,89%, Voduce -Završek 21,58%, Slatina - Robič 22,28%, Loke Kladnik 23,53%, Paridol 24,62% Pl. Vas - Bohinc 26,88% Lažiše Perc 27,215. Arbitražni sporazum je padel na 36 voliščih od 39:
Najvišje zavrnitve: GD Bukovje 82,22% (udeležba 33, 82%), Pletovarje - Peček 78,65 (udeležba 41,78), GD Slivnica 78,07% (udeležba 37,61%), %), Loke - Kladnik 78,26% (udeležba 23,53%), Osredek - Šuster 77,08 (udeležba 35, 92%). šentjurska volišča:	Občina
39,54%, GD 55,47%, OŠ Hruševec 50,46%.
AS so potrdili volivci na treh voliščih:
Lažiše - Perc 61,54% (udeležba 27,21%), Občina 59,10% (udeležba 39,54%) in Vrtec Pešnica 50,37% (udeležba 36,38%).
Zelo blizu so bili še na KS Planina 49,20% in v KD Šentvid 45,71%. Glasovali smo politično Analiza	šentjurskih
referendumskih izidov kaže, da se Šentjurčani tudi tokrat nismo izneverili tradiciji in smo glasovali drugače kot večina Slovencev. Volilni izidi po voliščih so zelo podobni tistim z državnozborskih in občinskih volitev, kar pomeni, da
smo odločali izrazito politično. Kar je po svoje tudi razumljivo: šlo je za odločanje o temah mednarodnega prava, na katerega se povprečni občani spoznamo približno toliko kot zajec na boben, zato smo več ali manj sledili tistim, ki jim sicer zaupamo v javni sferi. Tokratno razmerje referendumskih glasov 40 : 60 je v skladu s pri nas že 20 let tako rekoč zabetoniranem razmerju med levico in desnico. Zanimivo je, da se to razmerje tudi sedaj, ko je na državni ravni čvrsto v sedlu levica, v Šentjurju ni prav nič spremenilo oziroma se je celo za malenkost spremenilo v škodo leve opcije. To je verjetno posledica tudi kronične »krize« v šentjurski podružnici Pahorjeve SD. Razmeroma odločen ne arbitražnemu sporazumu na Šentjurskem je prav gotovo tudi logična posledica dejstva, da je šentjurska občina razmeroma slabo pokrita z vsedržavnimi tiskanimi mediji, ki so takrat zelo očitno navijali za AS, domača SD, ki bi morala biti vodilna, pa se v referendumsko propagando celo sploh ni vključevala.
Kaj pomenijo referendumski rezultati za prognozo za jesenske občinske volitve? Brez dvoma kažejo na močno pozicijo »Koržetove« SDS, ki se bo očitno zelo resno lotila utrjevanja svojih oblastnih pozicij. SDS je poleg LDS tudi edina, ki je pred referendumom nekaj naredila za popularizacijo svojih stališč. Zdi se, kot da so se SD, NSi in SLS enostavno spoprijaznile s svojo obrobno »pomočišniko« vlogo. SDS je poskušala parirati le »Artnakova« LDS, ki je tik pred referendumom »udarila« s svojim strankarskim listom Občan, ki je AS namenil naslovnico, vsebine pa bolj malo. Občan ne skriva svojega propagandnega značaja in je malo verjetno, da bi s svojo benigno dikcijo lahko v Šentjurju obrnil razmeroma slabe trende LDS na državni ravni.
FK
OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA BLAŽA KAVČIČA___________________
Kavčič navdušen nad Tajfunom, »tretja os« v hladilniku
V četrtek, 3. junija, je bil na celodnevnem obisku v Šentjurju predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič. Po tem, kar smo slišali na zaključnem pogovoru v grajski kašči na Planini, je bil glavni razlog za povabilo lobiranje za t.i. »Tretjo razvojno os«, za cestno povezavo med štajersko in dolenjsko avtocesto preko Kozjanskega.
Gosta so občinski možje, župan, vsi trije podžupani in direktor občinske uprave pričakali ob 9. uri pred Ipavčevo hišo in ga takoj turistično popeljali skozi Ipavčev muzej. V vinoteki so imeli prvi gostinsko-pogovorni postanek, tema ni bila določena, zato je verjetno šlo bolj za vljudnostno informativno tipanje. Po obisku Muzeja Južne železnice sta v Kavčičevem spremstvu presenetljivo ostala le še podžupan Artnak in direktor OU, Erjavec, Korže in Tisel pa so verjetno ocenili, da je predsednik DS premala riba, da bi zanj veljalo porabiti ves dan. Morda pa so tudi menili da je obisk le Artnakova in eldeesova promocijska poteza. Po ogledu Tajfuna so se gostje, ki so se jim pridružili, podpisnik pobude za 3. razvojno os skozi Kozjanko Anton Selič (Elektro Bum), Peter Lapornik (Kemoplast), g. Kramer (CMC) , Iztok Špan (Tajfun), predsednik in podpredsednik KS Planina ustavili v grajski kašči. Novinarji so hitro pobrali izjave ter izginili, Jože Artnak pa je Kavčiču nazorno predstavil naše razloge za vztrajanje na moderni cesti skozi Kozjansko. Očitno ga je uspel prepričati, saj je Kavčič izjavil, da so Artnakovi argumenti tehtni (51.000 prebivalcev in samo 14.000 delovnih mest izgradnja navezovalne ceste Dramlje - Črnolica, razvojno zaostajanje Kozjanskega, ...) in da jih bo v okviru svojih sicer skromnih možnosti podpiral, čeprav je gradnja te cestne povezave trenutno »na čakanju«. Na Kavčiča je dober vtis naredil obisk v Tajfunu. V pogovorih ga je večkrat omenil kot vzorčen primer za vso državo, kako je možno ustvariti tehnološko zahtevne proizvode z zavidljivo visoko dodano vrednostjo. Tudi zaradi takšnih podjetij velja razmišljati o sodobnejši cestni povezavi skozi Kozjansko. Planinčani so se seveda potrudili in gostoljubno postregli za uvod s svojo prošjačo, nadaljevanje pa je bilo v rokah Mateje Bobek, pevcev in Romana Planka iz Montparisa. Čeprav je formalno predsednik Državnega sveta eden od osrednjih državnih funkcionarjev, je bil njegov obisk v Šentjurju bolj slabo opazen. Celo njegov podanik, državni svetnik Jože Korže, ga je sredi dneva pustil na cedilu. Možno pa je tudi, da je pri Kavčičevem obisku res šlo bolj za solistično akcijo oziroma za politično merjenje moči med SDS in LDS kot za skupno dobro?
FK
©
AFERA »IGRIŠČE NA MIVKI«
Igrišče na mivki nam bo menda res
»izvolilo« župana
Zgodba o izgradnji igrišča na mivki se nadaljuje in sedaj ni več dvoma, da bo posegla tudi v jesensko volilno dogajanje. Vprašanje je le še, do kod bo segla, kdo bodo akterji te zgodbe in kdo bo tisti, ki se bo zadnji smejal.
Sodeč po zaključkih zadnje seje občinskega Nadzornega odbora (NO) bi to lahko bila opozicija.
NO je sicer bistveno popravil svojo prvo (neuradno) oceno o 133.000 € porabljenega javnega denarja za znano igrišče v H ruševcu in je pristal na občinsko številko 113.000 €, toda še vedno vztraja, da je bila investicija izvedena negospodarno in da je bilo v povezavi z njo storjenih več nepravilnosti, ki jih je označil celo za
nezakonite.
Zakaj skrivanje pred javnostjo?
Odkar se zgodba o igrišču na mivki vrti po šentjurski javni sceni, je ves čas aktualna dilema, ali ima javnost pravico biti seznanjena s celovitim potekom dogajanja okrog te afere, ali pa ima pravico le do končnega poročila NO in odločitve občinskega sveta? V ŠN smo prepričani, da je ves postopek nadzora javen in se zato tudi v nasprotju z voljo nekaterih vpletenih nismo pustili fizično odstraniti z njihovih sestankov. Pač s tistih, za katere smo uspeli zvedeti. Na zadnji seji NO, ki je bila 8. junija, podpredsednica Marija Budiša niti ni več zahtevala, da sejo zapustim, temveč je v imenu NO samo izrazila željo, da bi radi delali sami in v miru. Ker pa je dejala, da me ona osebno ne bo za vrat vlekla ven in da zaradi nje lahko tudi ostanem, prikimala ji je tudi gospa Skok, člani NO Pušnik, Gajšek in Zatler pa so bili tiho, sem s precejšnjo mero nelagodnosti obsedel na svojem stolu.
To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da so javnosti na razpolago vsa dejstva o tem problemu. Zapisnike NO mi občinska uprava sicer posreduje (na posebno pisno zahtevo), vsi drugi dokumenti (pogodbe, poročilo izvedenke, vmesna poročila NO in odzivna poročila občinske uprave, ...), čeprav niso označeni z interno ali zaupno, za kar tudi nimajo nobene zakonske osnove, pa javnosti še vedno niso dostopni. Zakaj se tako občinska uprava kot NO izogibata javnosti, lahko le ugibam. Glavni vzrok je verjetno v tem, da so oboji navajeni dela za zaprtimi vrati, kjer pač ni treba tako paziti na vsako besedo in obojim ostaja dovolj manevrskega prostora za t.i. kravje kupčije. Da je vloga javnosti še kako pomembna, nesporno kaže dosedanji potek razčiščevanja afere Igrišče na mivki; zdi se, da bi brez medijev vse skupaj, podobno kot Ipavčeva 17, že zdavnaj poniknilo v pozabo.
Naj opozorim na 3. točko 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki pravi: »Ne glede na določbe prvega odstavka se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ...«. In za javna sredstva in opravljanje javnih funkcij v tem primeru zagotovo gre.
Lahko Občina toži Šentjurske novice?
Neuradno so me dosegle govorice, da sta župan Tisel in direktor občinske uprave Palčnik sklenila narediti konec vpletanju ŠN v »njune« zadeve in na sodišču zaščititi svoje dobro ime in ugled občinske oblasti. Če je to res, bo seveda zanimivo, kajti v tem primeru pač ne gre za napako ŠN, podobno dobjanski »Love story«; po preverjenih informacijah jaz kot avtor zapisov do sedaj še nisem storil nobenega kaznivega dejanja. V najslabšem primeru sem le razmeroma s preveliko angažiranostjo spremljal spor med občinsko upravo in občinskim NO, kar je seveda lahko razlog za osebne zamere, ni pa kaznivo. Toda gospoda z Občine imata na razpolago občinsko pravno službo, ki je morda drugačnega mnenja. Zaenkrat resnih skrbi še nimam, toda pri sodnikih se nikoli ne ve. Po Partljiču: zdaj, ko imamo demokracijo, je treba še bolj paziti, kaj rečeš. In še bolj, kaj zapišeš.
»Imperij« vrača udarec preko medijev
V sredo 9. maja je župan Tisel sklical odlično obiskano novinarsko konferenco, na kateri seje odločno spustil v boj »z mlini na veter« na temo izgradnja odbojkarskega igrišča na mivki. Zavrnil je praktično vse pomembnejše ugotovitve občinskega Nadzornega odbora (NO) in tudi nekatere navedbe izvedenke Špenger Benkove. Na tapeti so se znašli tudi mediji, v prvi vrsti ŠN, ki so objavile največ neuradnih informacij in komentarjev.
»Čudni postopki« Nadzornega odbora
Župan Štefan Tisel je povedal, da se je v zvezi z izgradnjo igrišča na mivki (IM) pojavilo v medijih veliko neresnic in podtikanj, zgodilo pa se je tudi nekaj
»čudnih dogodkov«. NO je očital, da je sredi postopka posredoval Odboru za proračun in občinsko premoženje (OPOP) in s tem tudi javnosti poročilo izvedenke in svoje delno poročilo, OPOP pa je te zadeve obravnaval, ne da bi spoštoval dejstvo, da delno poročilo ni informacija javnega značaja, na sejo pa tudi ni povabil občinske uprave. Na sejo 1. junija, ko naj bi NO obravnaval odzivno poročilo, so prišli tudi predstavniki izvajalca (GIC), operativnega nadzor (ET Energotehna, g. Cvikl) in naročnika (Občina oziroma direktor Palčnik in Erika Kosi), toda nadzorniki z njimi niso želeli razpravljati in so jih odslovili. Enako je pogovor z občinsko upravo zavrnila tudi izvedenka Špenger Benkova, ker da je odgovorna samo Nadzornemu odboru.
Ker občinska uprava tako ni mogla predstaviti svoje resnice, je župan sklical novinarsko konferenco.
Podobno nekorektno naj bi NO ravnal tudi glede poročila o nadzoru občinskega gospodarjenja s stanovanji, saj sploh ni upošteval odzivnega poročila občinske uprave.
Tisel je tudi komentiral nekatere očitke glede Ipavčeve 17. Državna revizijska komisija je res ugotovila dva prekrška, enega v povezavi z javnim naročanjem, drugega pa v zvezi z izbiro dražjega izvajalca, ker da se je občinska uprava tako izognila zamudam in je celo dosegla ugodnejše cene. Obe odločbi o prekrških še nista pravnomočni.
V primeru, da NO in izvedenka ne bosta upoštevala odzivnega poročila občinske uprave, je napovedal novega izvedenca in vključitev višje nadzorne inštitucije. Igrišče na mivki je stalo le 113.000 €!
Podrobneje je dogajanje ob IM pojasnjeval direktor uprave Jože Palčnik. Vztrajal je, da je bila oddaja javnega naročila za IM povsem v skladu z zakonodajo in da je ugotovitev NO, da je šlo za načrtno »drobljenje« investicije, nepravilna. Izvajalcu je bilo plačano celo 242 € manj od predračuna in pogodbe (94.021 €), in je trditev NO, da je IM stalo 133.000 €, povsem neresničen podatek. Aneks k pogodbi (sklenjen 2 dni po podpisu pogodbe) za kovinsko ograjo v višini 20.088 €, da je vključen v prvotno ponudbo. Vsi stroški investicije (projekti, sanitarni
0
kontejner, ...) tako znašajo 113.000 € in so podrobno dokumentirani.
Odločno je tudi zavrnil poročilo izvedenke Benkove, ker da ni izdelano v skladu s sklepom NO (dejanske količine vgrajenega materiala po cenah na dan sklenitve pogodbe) in da je njena ugotovitev, da bi se dalo s širšim izborom izvajalcev znižati vrednost investicije, zgolj njena nedokazljiva domneva. Vztrajal je, da je cena 113.000 € dokazano realna.
NO je na seji 8. junija obravnaval odzivno poročilo občinske uprave (po izjavi župana Tisla poročilo ni informacija javnega značaja) in ponovil nekaj »trdih« sklepov iz prejšnjega poročila, kar nakazuje nadaljevanje vojne za IM oziroma za interpretacijo te investicije. Kaj je dobesedno zapisano v njihovi tretji verziji nadzornega poročila, seveda ni znano, ker njihovo poročilo ni dosegljivo, toda vsebinsko se bistveno ne more razlikovati od tistega, kar sem slišal na seji. Med drugim tudi naslednje ugotovitve:
-	Dokumentacija o zakoličbi komunalnih vodov je fiktivna;
-	Obstaja utemeljen sum, da je bila ponudba Almont PVC za dobavo kovinske ograje pridobljena naknadno in je služila za prikritje izpeljane nepravilnosti.
-	Obstaja utemeljen sum, da zaračunana dodatna zemeljska dela niso bila opravljena in je poročilo pridobljeno naknadno.
-	Investitor in izvajalec sta ceno kovinske ograje dogovorno prilagajala potrebam predračuna.
-	Ponudba (količine, cene in opis del), ki je bila poslana ponudnikom na poziv, je zelo napihnjena, precenjena in je omogočila žongliranje s količinami, ker sta se pogodbenika (pogodba 430-113 v vrednosti 94.000 €) dogovorila za plačilo Po situaciji na podlagi dejansko izvršenih del. To dokazuje tudi veliko število postavk, ki se niso izvajale in so se nadomestile s povečanji drugih postavk do skupne dogovorjene cene 94.000 €. To pa je tudi mejna vrednost, ko še ni potrebno izpeljati zahtevnejšega javnega naročila. Nenavadno je, da je obračunana cena 94.000 € skoraj enaka pogodbeni, čeprav naj bi se obseg del povečal.
-Aneks št. 1 (ki je brez postavljene cene!!!), ponudba 223a/2008 (ograja), obračunski listi št. 53, 64, obračunski listi gradbene knjige, ki vsebujejo povečane količine, so neverodostojne listine.
-	Z nezakonitimi dejanji je bila omogočena
neupravičena korist drugim. Igrišče na mivki je bilo preplačano v znesku 16.596 €. Povzetek poročila oziroma ugotovitev NO je neuraden, občinska uprava mu lahko ugovarja v roku 15 dni. Čeprav je NO očitno upošteval številne pripombe iz prvega odzivnega poročila in je tudi krepko znižal očitano skupno oškodovanje javnih sredstev (zdaj samo še 16.500 €), so njegove ugotovitve še vedno alarmantne. Zlasti je pomembna ugotovitev pod št. 7, da gre za nezakonita dejanja, kajti po določilih 50. člena Statuta občine Šentjur je NO v tem primeru dolžan obvestiti Računsko sodišče RS, Finančno ministrstvo in morda celo kriminalistično službo.
Bo to zgodba o »šentjurski Patrii«?
Bomo sploh dočakali konec zgodbe »Igrišče na mivki«?
Težko gaje predvideti, toda zdi se, daje bolj pomembno, če se bo zgodil »pravočasno«, to je pred jesenskimi volitvami. Čeprav gre sedaj samo še za 16.500 evrov domnevnega oškodovanja, to vsoto pa bo občinska uprava v zadnjem odzivnem poročilu verjetno še malo sklestila, sta se obe strani pred očmi javnosti preveč globoko vkopali na svojih frontnih linijah, da bi zadevo lahko pometli pod preprogo. Ker NO očitno ne odstopa od svojih ugotovitev, župan Tisel pa je v tem primeru že napovedal novo izvedeniško ekspertizo, se lahko kaj kmalu zgodi, da se bo vse skupaj zavleklo daleč preko jesenskih volitev in končalo čez nekaj let na sodišču. Ali pa sploh nikoli.
Pri igrišču na mivki je pravzaprav še najbolj nedoumljivo, zakaj se je NO, ki je nesporno strankarsko sestavljen in ima v njem prepričljivo večino t.i. županova koalicija, spustil v nepomirljiv spor z dejansko svojo lastno občinsko oblastjo? Počnejo to člani NO iz čistega poštenja in idealizma, neodvisno od volje svojih strankarskih šefov? Ali pa je morda župan Tisel postal premočan hegemon in ga stranke načrtno poskušajo nekoliko »disciplinirati«? Morda se ga tudi znebiti? Nekaj od tega se bo pokazalo že na julijski seji OS, ko naj bi se občinski svetniki izjasnili, ali verjamejo občinski upravi ali nadzornikom. Seveda, le v primeru, da bo do takrat na OS priromalo dokončno poročilo nadzornikov. Kar nekaj indicev je v zraku, da se slednje ne bo zgodilo. Ali pa se bo OS s tem poročilom le »seznanil«, kar je običajna forma, ko se naši občinski svetniki izognejo svoji odgovornosti.
In še to: Tisti, ki so opazili ju m bo plakat ob cesti pred Šentjurjem, kjer neka agencija prodaja hišo vključno z zemljiščem v H ruševcu za 188.000 €, domnevno naj bi šlo za hišo Erike Kosi, opozarjajo na primerjavo s ceno 113.000 € za igrišče na mivki. Kot je rekel županski kandidat Marko Diaci, živ bog nas ne bo prepričal, da igrišče na mivki lahko stane več kot trisobno stanovanje.	FK
Jože Artnak za župana
Tokrat že 18. srečanje članov, simpatizerjev in prijateljev LDS Šentjur je potekalo konec maja na Prevorju.
Srečanje je bilo, kot običajno, v dveh delih. Prvi del je bil obarvan športno-rekreativno, drugi del pa družabno.
Simpatizerji so lahko izbrali igranje tenisa ali pa ogled lepot in zanimivosti Prevorja. Le tu so si ogledali štiriletno Osnovno šolo, astronomski observatorij ter dvokolesni še delujoči mlin.
Zvečer so se zopet zbrali vsi skupaj. Predsednik IO LDS Šentjur, Jože Artnak je v nagovoru spregovoril o aktualnih političnih razmerah v občini in v državi, pozval prisotne k udeležbi na bližajočem se referendumu za arbitražni sporazum, kjer je povedal svoje argumente, zakaj bo glasoval ZA. Spregovoril je tudi o zaključni fazi priprav na jesenske lokalne volitve, kjer predvideva dobre rezultate za stranko v občini, saj je tudi v zadnjem mandatu zelo veliko koristnega prispevala k njenemu delu in vodenju predvsem na področju urejanja vseh vrst cest in zahtevni umestitvi Navezovalen ceste Dramlje - Šentjur v prostor.
Kot osrednjo informacijo na srečanju je izpostavil, da bo na jesenskih volitvah kandidiral za župana občine Šentjur. Dotaknil se je tudi ključnih programskih usmeritev za naslednji mandat, med drugimi je izpostavil
-	nadaljnja posodobitev vseh vrst cest v občini in v okviru tega tudi gradnja Navezovalne ceste Dramlje - Šentjur med Trnovcem in Črnolico,
-reševanjeproblematikenezaposlenosti z vzpostavljanjem ugodnih pogojev za pridobitev investitorjev in
-	reševanje problematik na področju družbenih dejavnosti, kjer je posebej podčrtal potrebo po gradnji kulturnega doma v Šentjurju.
Županski kandidat Jože Artnak pa bo svojo kandidaturo širši javnosti objavil v kratkem.	jg
MARKO DIACI, PRVI ZNAN ŽUPANSKI KANDIDAT;,
Marka Diacija (40), mag. ekonomije, občinskega svetnika in nekdanjega poslanca Stranke mladih Slovenije gotovo ni treba predstavljati. O njem je bilo že toliko napisanega, da se mi je zdelo, da bo o njem kot prvem županskem kandidatu na jesenskih občinskih volitvah težko napisati kaj izvirno novega. A sem se zmotil; županski kandidat Diaci seje izkazal za prodornega sogovornika, ki se ni izogibal tudi trdim ocenam in sodbam.
G. Diaci, zakaj Gibanje za občino Šentjur (GOŠ)? Je današnji čas pravi za civilno pobudo, ki dejansko zanikuje komaj dobro vzpostavljeno strankarsko demokracijo?
Strankarstvo na Šentjurskem v resnici sploh ne obstaja. Lokalni odbori naših strank so karikatura resne politike in so namenjeni izključno samoreklami njihovih predsednikov, ki že po 20 let svetijo na svojih funkcijah. Strankarska politika je pri nas izgubila svoj temeljni smisel in ne igra več tiste vloge, ki bi jo v odprti družbi dejansko morala. Pri nas seje vzpostavila klika, ki se poskuša za vsako ceno obdržati na oblasti, ne glede na svoje znanje in politično poreklo. Gre za zaprte interesne kroge, katerih temeljna značilnost je, da jim vrednost pomeni več kot vrednota. GOŠ je odgovor na to nevzdržno stanje, v njem smo združeni ljudje, ki se ne strinjamo s tovrstno obstoječo občinsko oblastjo, smo pripravljeni za njeno zamenjavo tudi nekaj storiti in ne le nemočno odmahovati z rokami, da se bo vse že samo nekako uredilo. Osebno se ne sprašujem, če je ali ni čas pravi za akcijo, ker sem prepričan, da je zadnji čas za ukrepanje. Zato sem tudi brez omahovanja sprejel ponudbo GOŠ, da kandidiram za župana.
Vaše ocene so radikalne. Jih lahko podkrepite s kratko analizo dveh Tislovih mandatov?
Na kratko zelo težko, ker gre za obsežen kompleks	gospodarsko-finančnih,
organizacijskih in ne nazadnje tudi politično-kulturnih okoliščin, ki nas bremenijo kot celota.
Kot prvo, očitna je odsotnost kakršnega koli načrtovanja. Župan Tisel občinski proračun prilagaja svojim dnevnim političnim potrebam, občina pa je
popolnoma in vse bolj odvisna od zunanjih finančnih virov. Po letu 2006 je občina iz državnega proračuna dodatno dobila skupno 18 milijonov €, ki županu služijo za zlagano samohvalo, učinkovitost teh sredstev pa je pod ogromnim vprašajem. Čeprav so bile vse večje investicije (šola Ponikva, čistilna naprava, Zg. trg, ...) zgrajene večinsko z državnim denarjem, se je dolgoročna zadolženost občine v tem času povečala za 300 %. Zadolženost je na dan 30.06.2007 znašala dober milijon evrov, konec leta 2009 pa 4,3 milijone evrov. Že teh nekaj številk pove, da pri nas nekaj hudo škriplje.
V organizacijskem smislu imamo veliko zmedo pri podžupanskih funkcijah, ki je povzročila klientelistične vzporedne ravni odločanja. Načrtno jo je povzročil župan sam, da mu zagotavlja zanesljivo podporo v občinskem svetu, kjer podžupani s svojimi svetniškimi skupinami omogočajo pokritje vseh neumnosti, ki pridejo na pamet županu ali pripravljavcem različnih občinskih odlokov in aktov. Govoriti ob tem, da gre za politično kulturo, je enako, kot da bi začeli resno razpravljati o izkoriščanju nahajališč nafte v dolini Voglajne. Temeljni cilji vseh naših nepoklicnih funkcionarjev so: nič delati, nastavljati se mikrofonom in kameram, kvasiti neslanosti o izmišljenih zaslugah in biti za vse to še dobro plačan.
Gre za napake župana Tisla?
Brez dvoma. Hierarhija odgovornosti je jasna.
Katere napake mu očitate?
Na organizacijskem in družbenem področju neprofesionalnost, kopica nepoklicnih funkcionarjev in razširitev občinskega birokratskega aparata. Število zaposlenih je naraslo s 30 na preko 40, k temu pa
je treba prišteti še vsaj dva strokovna delavca na RAK, ki delata za Občino, da o številnih podjetjih, ki za občinski aparat
pripravljajo razne analize, odloke......niti
ne govorim. Zaposlitev tajnikov KS kot občinskih uslužbencev je velika napaka, ki jo bom kot župan takoj odpravil. Gre po eni strani za neracionalnost, na drugi strani pa za očitno občinsko centralizacijo in krčenje vloge KS. KS je potrebno dati samostojnost in ne uzde, kot jih imajo sedaj. Seveda v zakonskih okvirih.
Velika Tislova napaka je popolno izključevanje posameznih vplivnih skupin, kot so gospodarstveniki, šolniki, kulturniki, športniki ... iz procesov odločanja. To napako je »saniral« z vzpostavitvijo omrežij, ki imajo vse značilnosti klientelističnih in tudi nepotističnih povezav. Je komu sploh znano, koliko Tislovih ljudi se je v zadnjih letih zaposlilo v občinskih službah?
Med njegove strateške napake vsekakor štejem enormno povišanje komunalnega prispevka, ki je tudi 3 x višji kot v nekaterih primerjalnih občinah. Posledica je popoln mrk investicijskih aktivnosti v občini. Pa ne bom razpravljal o moralnosti dejstva, da so komunalni prispevek povišali po tem, ko so posamezniki »pri koritu« rešili svoje graditeljske probleme.
Napaka je bila tudi to, da je Občina pristala na prestavitev projekta navezovalne ceste Dramlje - Črnolica iz NPIA na Direkcijo RS za ceste, kar ima za posledico odmik izgradnje v daljno prihodnost, da o problemih nadvoza in mrtve občinske investicije (200 milijonov SIT) niti ne govorim. To cesto sem spravil v državne dokumente še kot poslanec leta 2004, kaj pa je Občina naredila v šestih letih? Stihijsko in počasno prostorsko urejanje je nesporno krivo, da smo v času
gospodarske konjunkture ostali brez greenfield investicij.
Poseben problem je učinkovitost in preglednost občinskih investicij. Tipična primera sta Ipavčeva 17 in igrišče na mivki, če pa povzamemo izjavo podžupana Artnaka, ki je ocenil, da so občinske investicije bile za 30% preplačane, postane zadeva realno nevzdržna. Če tu vzamemo v obzir še milo rečeno nenavadno dogajanje v povezavi z vodjo investicij Kosijevo, potem je očitno, da se z relativno velikimi proračunskimi sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago v letih 2006 do 2010, ni ravnalo dovolj gospodarno.
In še za zaključek: Do leta 2006 so se investicije izvajale z državnim denarjem, ki sva ga v občino pripeljala midva s poslanskim kolegom Malovrhom, kasneje pa kljub dodatnim proračunskim 4,5 milijonom € letno pretežno z zadolževanjem. Lastni prihodki občinskega proračuna so se dejansko ves čas zmanjševali.
Kaj pa Tislovi uspehi?
Ne moremo govoriti o uspehih župana, ki vsako leto razpolaga s 15 milijoni € in mu zato ni treba migniti s prstom, njegov politični moto pa je: pustimo stvarem, da gredo svojo pot. Problem je v percepciji ljudi, katerih pričakovanja do občinske oblasti so nizka; na Občini so tako ali tako sami zabušanti ... in je dobro, da sploh kaj naredijo. Kar pa ne drži, saj je vodenje Občinske uprave pomembno. Iz takega humusa potem zrastejo ropotajoča proslavljanja vsake malenkosti in slikanje podobe, ki nima nobene zveze z realnostjo. Župan se pač ne more hvaliti z OŠ Ponikva, z zgrajenimi cestnimi odseki ali čistilno napravo, ko pa je dejstvo, da je za te projekte imel na razpolago ogromna proračunska in državna sredstva in je veliko znamenj, da jih je porabil neracionalno.
Očitate Tislu in njegovi ekipi tudi malverzacije, o katerih se ugiba po Šentjurju? Kdo so tisti, ki bi lahko imeli roko v Žaklju?
Lahko trdim in zagovarjam le to, da so bile občinske investicije nepregledne in neučinkovite. Ugotovitve NO glede igrišča na mivki, katerega pregled se bo morda le končal z ustreznim poročilom in ukrepanjem pristojnih organov, so sicer obrobne, a pomembne. Tudi če bo končna cena ostala 113.000 € in jo bodo priznali ne vem kakšni izvedenci, mene živ bog ne bo prepričal, da preprosto igrišče na mivki lahko stane več kot trisobno stanovanje. Povprečna neto plača je v Šentjurju približno 835 evrov, vsak si naj sam izračuna, koliko mesecev oz. let bi moral delati za to igrišče na mivki. Vsa odgovornost za neučinkovitost leži na magičnem trikotniku Tisel - Palčnik -Kosi, za ugotavljanje njihove morebitne kazenske odgovornosti pa so zadolžene druge inštitucije.
Vaša kritika je totalna in tako rekoč vseobsegajoča. Kaj pa nam ponujata GOŠ in vi kot županski kandidat tega gibanja?
Prej navedeno ni kritika na pamet, so lahko preverljiva in javno dostopna dejstva. Na kritiki ne mislim graditi, temveč na spremembi razmišljanja in dojemanja upravljanja javnih zadev.
Naš temelj bo profesionalizem, kar pomeni prevzem odgovornosti na podlagi pristojnosti. Ne mislim biti nepoklicni honorarec in ne bom imel kopice nepoklicnih pomagačev. Občinsko upravo bomo reorganizirali v skladu s prioritetnimi cilji in zakonskimi okviri.
Vzpostavil bom kolegije župana na področjih gospodarstva, družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti. Pred sprejemom proračuna bomo iskali podporo pri vseh interesnih skupinah in se z njimi tudi dogovarjali. Kot poklicni župan bom vsak mesec imel v eni od KS uradne ure. Moja filozofija oblasti je filozofija približevanja ljudem, vključevanja in ne izključevanja, kot velja sedaj.
Sliši se lepo, toda kako boste za svoje konkretne odločitve dobili soglasje strankarskih svetniških skupin, ki bodo v občinskem svetu zagotovo imele večino? Očitno boste tudi vi morali sklepati koalicije in kupovati podporo? Se zavedam, da absolutno večino GOŠ v občinskem svetu težko dobi, zato bo naša politika temeljila na t.i. projektnih koalicijah. Nenačelnih »kravjih« kupčij, kot jih sedaj poznamo, zagotovo ne bomo sklepali. Nihče ne bo mogel neodgovorno zavračati dobrih projektov, ne da bi za takšno početje plačal na volitvah.
Imate že tudi narejeno konkretno prioritetno listo projektov, ki jih nameravate realizirati?
Brez tovrstnega za GOŠ zavezujočega dokumenta nikakor ne bomo prišli pred volivce: za vsa področja imamo narejene okvirne programe, ki jih moramo le finančno dokončno preveriti.
Ker je zaradi preteklega zadolževanja finančna zmožnost Občine omejena,
bomo naš pristop k razvoju občine v temelju spremenili. S konceptom javno-zasebnega partnerstva (JZP) bomo na osnovi temeljitih izračunov podelili koncesije za vzdrževanje in izgradnjo novih odsekov lokalnih cest in javni poti. Na tej osnovi bomo v našem mandatu zgradili tudi enoto doma starejših na Planini in športno dvorano pri Kmetijski
šoli. Zagotavljamo tudi izgradnjo Kulturnega centra Šentjur do leta 2014, večnamenskega prostora na Prevorju in OŠ Kalobje. V načrtu imamo poslovne cone pri odcepu od avtoceste v Dramljah, v Primož - Hotunjah ter v Bezovju ob križišču z navezovalno cesto.
Posebna prioriteta je reševanje problema spečega oziroma umirajočega Slivniškega jezera.
In da ne pozabim, najprej bomo znižali komunalni prispevek za približno polovico.
Pravzaprav ste kar korajžni. Ali ne obljubljate preveč?
Okvirne izračune imamo narejene, prepričan sem, da jih z doslednim spoštovanjem zakonodaje, to je z javnim iskanjem najboljših ponudnikov ter z enakovrednim vključevanjem domačih podjetnikov lahko uresničimo.
Kakšna so vaša volilna pričakovanja? Če je možno, tudi v številkah.
Realno sta v Šentjurju samo dve možnosti, Gibanje za občino Šentjur z mojo župansko kandidaturo, ali pa Tislova kontinuiteta. Vse druge volilne ponudbe so lahko samo v funkciji borbe proti spremembam in plod dogovorov obstoječe klike, ki bo seveda storila vse, da ohrani oblast in z njo svoje privilegije. Volivci se bodo pač morali odločiti, kaj hočejo. Če naše alternative ne bodo sprejeli, je pač ne bodo. Toda z besedami staroste našega demokratičnega preboja Ivana Omana bom rekel, ga gremo na volitve zato, da zmagamo.
Prepričan sem, da GOŠ lahko dobi tretjino mandatov v občinskem svetu.
FK
©
Volitve 2010
Kako izbrati najboljšo občinsko oblast? Z volitvami seveda. Toda pravo vprašanje je, kako v množici radodarnih predvolilnih ponudb najti najboljšo. Edina možnost je čim več informacij z vseh možnih strani, kajti resnica je običajno vedno nekje v sredini. Ker se zadnji mesec pred volitvami praviloma nabere veliko resničnih in še več manj resničnih informacij, pravzaprav največ le leporečne reklame, ki je nihče ne jemlje povsem resno, smo se v ŠN odločili, da bomo volilno dogajanje sproti spremljali od vsega začetka, analizirali dosegljive vesti in dokumente ter vam poskušali posredovati svoja spoznanja. Da ne bo nesporazuma, poskušali se bomo izogibati navajanju običajne samohvale političnih akterjev in iz ponujene »solate« s kombinacijo podatkov iz različnih virov izluščiti tisto, kar bomo ocenili, da je vredno pozornosti in morda prinaša v šentjursko politiko nekaj realnega. Ta pozornost in ta prostor bosta namenjena predvsem tistim političnim subjektom, ki bodo dovolj zgodaj javno napovedali svojo udeležbo na volitvah in dali v javnost svoje zamisli. Držali se bomo predvsem le pravila, da bomo šli po vrsti, tako kot se bodo kandidature pojavljale v javnosti. Toda le do zadnje številke ŠN pred volitvami, ko bo v njih prostor le še za plačane oglase. Treba je pač tudi preživeti.
VOLILNA PONUDBA
Gibanje za občino Šentjur
Nestrankarsko Gibanje za občino Šentjur (GOŠ) je in ni novost na šentjurski politični sceni. Spomnimo se, da je Oto Pungartnik leta 1998 uspel na občinskih volitvah z neodvisno Listo za razvoj Šentjurja (LRŠ), ki je z 8,7% glasov dobila v občinskem svetu 3 mandate. Takrat so bili s te liste izvoljeni Oto Pungartnik, Rudi Mestinšek in Marko Diaci. Lista je kmalu po volitvah dobesedno utonila v pozabo, čeprav je Oto Pungartnik postal celo Malovrhov podžupan, kasneje je uspel tudi v diplomatski službi, Diaci pa je štiri leta kasneje prišel v parlament na listi Stranke mladih Slovenije (SMS). Lahko bi rekli, da je LRŠ bila uspešna za akterje, ni pa bilo od nje prave koristi za šentjursko politiko. Zanimivo je, da Marko Diaci, eden od voditeljev takratnega poskusa nestrankarske politike, letos poskuša z istim »trikom«. Razlogi za postavitev takratne neodvisne liste so bili kar precej prozaični: Oto Pungartnik in njegova ekipa so po sili razmer izpadli iz šentjurske strankarske kombinatorike, zato so šli v »zasebno« akcijo. Razlogi za ustanovitev GOŠ niso povsem enaki, so pa v določenem segmentu podobni. Če pogledamo
sestavo iniciativnega odbora GOŠ, ne moremo prezreti, da imajo v njem glavno besedo znani politični kadri SMS; Marko Diaci, Sandi Potočnik in Jože Marjan Mastnak, zdi pa se, da tudi Andreja Ocirk, Vladimir Belina in Saša Majer prihajajo iz iste sredine. Le Robert Polnar prihaja iz druge sfere, iz LDS. Ker se SMS po izpadu iz parlamenta leta 2006 ni več pobrala, je kar verjetno, da je iskanje preživetja tudi eden od vzrokov za nastanek GOŠ. Toda sodeč po njihovem programu, ta razlog ni bistven, pravi vzrok za nastanek GOŠ je vendarle razočaranje nad strankarsko demokracijo na splošno in še posebej nad dogajanjem v šentjurski politiki. Gledano s tega stališča, je nastanek GOŠ zanimiv poskus, kako vnesti svež veter v občinsko politiko, ki se je v resnici izrodila v dokaj zaprte strankarske lobije. Nesporno so ustanovitev GOŠ spodbudili tudi opazni uspehi nestrankarskih list po drugih občinah, zlasti še imeniten podvig ljubljanske Jankovičeve liste.
GOŠ ponuja »novo politiko«
Njihovi prvi pisni izdelki, ki so prišli regularno v javnost, se odlikujejo tako po dokaj inovativni vsebini kot po jasni in odločni dikciji. Njihova uvodna navedba v prvem stavku, da je GOŠ državljanska pobuda občanov različnih svetovnonazorskih opredelitev itd., z ozirom na znano strankarsko poreklo večine članov vodstva ni najbolj prepričljiva. Bolj verodostojno bi zvenelo, če bi v GOŠ imeli vidno vlogo tudi razočaranci iz t.i. pomladnih strank, ki jih tudi ne manjka med volivci.
Očitno temeljna misel GOŠ, da stavijo na pravičnost pred pravšnostjo in na vrednote pred vrednostjo, je odlično povedana, toda to ne pomeni, da ne gre zgolj za simpatični populizem, kakršnega bo zmogla ponuditi tudi konkurenca. Bolj obvezujoč in tudi pomemben se mi zdi naslednji stavek: »Naš glavni potencial izhaja iz nedoslednosti in nenačelnosti vseh političnih strank v občini in njihovih predsednikov, ki se trdo borijo za dobrobit vseh, in ta boj namerno izgubljajo. Prepričani smo, da zato, ker njihove zasebne pregrehe vselej prevladajo nad javnimi koristmi.«
Ta ocena je tako rekoč dokončna in ne dopušča več zasilnih izhodov za »kravje kupčije«, na kakršne smo v šentjurski politiki navajeni. Očitek, da je trenutna občinska politika preplet neprofesionalnosti, nepreglednosti in birokratske samozadostnosti, na verbalni ravni podira za seboj vse mostove. Toda pozor, z delno izjemo afere »Igrišče na mivki«, ni podprta z otipljivimi argumenti. Če bo GOŠ hotel to svojo radikalno kritiko »vnovčiti« pri volivcih, ga čaka garaško in grdo delo. Brez zadetkov v polno pri operacionalizaciji te kritike, uspeha ne bo. To pa pomeni, da bo poleg »gnojnice« morala špricati tudi vroča srčna kri.
Nadaljevanje programa GOŠ je le podrobnejša ubeseditev gornje temeljne usmeritve. Obljubljanje morale resničnih informacij, etike družbene odgovornosti, strpnega pogovora o skupnih ciljih z občani, društvi, civilnimi iniciativami, manjše in boljše občinske uprave ... so zaenkrat le načelna stališča, ki niso obvezujoče konkretizirana. To, da bo občinski proračun rezultat usklajevanja med vsemi zainteresiranimi, ne pa kot do sedaj, ko je bil posledica interesnega ravnovesja posameznikov iz političnih strank, je v načelu zdrava demokratična usmeritev, je pa veliko vprašanje, če je tudi dovolj operativna v našem okolju, ki je kljub številnim časopisom še vedno vsebinsko medijsko in komunikacijsko hudo deficitarno. Brez komunikacije in brez politične kulture demokracija ostane praviloma bosa.
Posebnost GOŠ je, da so se svoje umestitve v šentjurski politični prostor lotili drugače; z osebnimi kontakti in zbiranjem podpisov podpore. Pravijo, da imajo že nekaj tisoč podpisov, toda polnih pol še niso dali na svetlo.
0
Znani neznanec - Robert Polnar
Vse kaže, da je glavni ideolog gibanja Robert Polnar, kar ocenjujem za pozitivno. Kljub svoji mnogokrat preveč ostri retoriki je Polnar vendarle ta hip v šentjurski politiki eden redkih, ki svoja dobro profilirana načela že dalj časa dosledno deli tudi z javnostjo. To, da ima za seboj dolgo partijsko zgodovino v LDS, mu štejem v dobro. Če bi bil karierist, bi se verjetno tiho včlanil v SD ali SDS, verjamem, da bi povsod uspel. Vse kaže, da seje s šentjurskim strankarstvom res razšel. Če sem ga prav razumel, enostavno več ne verjame, da se naša občinska politika lahko zlepa reši iz klinča preveč osebnih interesov. Osebno se s to njegovo oceno dokaj strinjam in tudi zato s simpatijami spremljam njegovo akcijo. Drugo vprašanje pa je, ali je Polnar osebnostno in strokovno optimalna rešitev za šentjurske razmere? Tega seveda z gotovostjo ne morem vedeti, toda v naboru možnih protikandidatov ta hip še ni videti nikogar, ki bi nakazoval tako odprte in radikalne posege v obstoječi »krapovski ribnik«. Dokončne ocene o njem se bom vzdržal, kajti do volitev bo moral še velikokrat dokazati, da res kaj zna in lahko naredi kaj boljšega, kot imamo.
Neznani znanec - Marko Diaci
Njegov uvodni tekst, s katerim je na novinarski konferenci napovedal svojo kandidaturo za župana, ne pove veliko. Njegovih sedmero točk identifikacije, nekakšne generalne alternative sedanjemu stanju, so čisto OK, toda zastavljene so preveč črno-belo in splošno. Vse kaže, da sta si s Poharjem razdelila vlogi »lepega in grdega dečka«, kar je seveda dobra taktična poteza, ki pa nima dovolj osebne strateške teže. Kljub temu, da se Diaci vrti v šentjurski politiki že skoraj poldrugo desetletje, je v bistvu še vedno nepopisan list, kajti doslej je bil več ali manj vedno v opozicijski vlogi in z njim kot oblastnikom volivci dejansko še nimamo izkušenj. Je pa nesporno dovolj formalno in neformalno izobražen, ambiciozen in tudi primernih let, da ga lahko štejemo med perspektivne. Ima pa težavo s SMS, katere predsednik je, ker se ji še očitno ni odpovedal. Če bo hotel volivce prepričati, da res gori za Polnarjevo »civilno« usmeritev, kar je za uspeh nestrankarske iniciative verjetno prvi pogoj, bo moral zelo hitro
in radikalno ukrepati.
Vsekakor še čakamo na njegov še bolj dorečen volilni program, kot ga je zastavil v intervjuju v tej številki ŠN.
Tudi ekipo poznamo in je hkrati ne poznamo širše jedro GOŠ sestavljajo Jože Mastnak Marjan (JMM), Sandi Potočnik, Andreja Ocvirk, Vladimir Belina in Saša Majer. Kaj prinašajo s seboj v gibanje, je zaenkrat težko ocenjevati. Tako na prvi pogled gre za t.i. kulturno-mnenjske voditelje, ki lahko privabijo volivce, na drugi pogled pa tudi za posredne porabnike občinskega proračuna, torej za interesno skupino. JMM je predsednik Zveze kulturnih organizacij, Andreja Ocvirk ravnateljica šole B.K. Ponikva, Belina predsednik Pihalnega orkestra. Saša Majer je študentka (ali diplomantka?) teologije, je nekoč imela besedo v ŠKMŠ, v GOŠ pa verjetno pokriva »cerkveno« področje, Sandi Potočnik je iz SMS znan operativec. Med njimi ima morda še najdaljšo politično in v zadnjem času tudi previdno oporečniško zgodovino JMM, predsednik KS Blagovna, ki velja za razmišljujočega in samosvojega človeka in v bistvu ne paše v nobeno stranko. Tudi v GOŠ bo verjetno težko dolgo vztrajal.
Volilna prognoza
Za realnejšo prognozo je še veliko prehitro, ker se GOŠ v javnosti še ne pojavlja veliko. Nestrankarstvo je danes v trendu, zato 10 do 20% glasov ne bi smel biti zanj prevelik problem tudi brez izjemnih prizadevanj. Če pa bodo fantje in dekleta res prečesali vso občino, potem lahko te številke mirne duše povečamo za polovico.
Zanimiva je pozicija Marka Diacija kot županskega kandidata. Zdi se, da podpora Tislu, čeprav je še vedno velika, očitno pada, Diaci pa se ta hip pojavlja kot njegova edina možna resna alternativa. On in SMS (poleg Polnarja) sta bila tako rekoč edina v Občinskem svetu, ki sta bila dosledno v opoziciji, vse druge stranke (SD, LDS, Desus, SLS in delno tudi NSi) in njihovi voditelji, na volitvah potencialni Tislovi konkurenti, so bili odkrito ali prikrito v tako imenovani županovi koaliciji. Normalno, da sedaj ne bodo mogli skočiti Tislu oziroma sami sebi v hrbet. V bistvu jim ne preostane kaj veliko drugega, kot da še naprej načrtujejo svoje preživetje v Tislovem zavetju. To seveda pomeni, da četudi se bodo pojavili v županski dirki, to ne bo boj na življenje in smrt, temveč samo igra.
Seveda je bistven odgovor na vprašanje, do kakšne mere je načeta Tislova karizma? Ljudje se oblasti hitro naveličajo, dva mandata pa sta tako rekoč že maksimum, kar kritična javnost lahko prenese. Če bi Tisla doletela usoda Jurija Malovrha, ki se je tudi zdel nenadomestljiv, a je na volitvah leta 2002 prepričljivo pogorel, bi Diacijeve možnosti strmo narasle.
Sicer pa počakajmo, da bomo videli, če imata Polnar in Diaci za Tisla in vladajočo ekipo pripravljenega kaj bolj nevarnega orožja, kot so dosedanje pasje bombice.	FK
Kriza šentjurske SLS se poglablja
SLS, ki je do pred nekaj leti bila nesporna šentjurska politična velesila, je kmalu po odhodu Jurija Malovrha začela toniti v pozabo, in kot vse kaže, njenega usihanja še ni videti konca. Zdaj je z mesta podpredsednika šentjurskega odbora odstopil še Janez Čoki, zadnja ikona nekdanje vplivne oblastne garniture. Čoki je bil nekaj zadnjih let osrednja figura te stranke v Šentjurju, dejansko tudi njen formalni in idejni vodja. Kakšna je Čoklova uradna obrazložitev odstopa, ni znano, si je pa mogoče predstavljati, da v stranki, ki tudi na državni ravni umira na obroke, v Šentjurju pa jo zgolj formalno vodi »Šrotov tajkun« Janez Škoberne, ni več našel pravega izziva. Sliši se tudi varianta, da Čoklu ni všeč, ker Škoberne menda pragmatično ponuja podporo Tislu na jesenskih županskih volitvah. Motilo naj bi ga, da je bil Tisel v začetku član vodstva SLS, a se je kasneje »prodal« najprej LDS, nato še SDS, česar mu Čoki menda nikoli ni do konca oprostil.
Zanimiva je še tretja neuradna razlaga odstopa, ki pravi, da se je Čoki zapletel pri zemljiških špekulacijah na trasi navezovalne ceste Dramlje - Črnolica. Pravzaprav naj ne bi šlo za sumljive zemljiške posle, temveč bolj za poskus usmerjanja te ceste na nekatera lastna sicer tržno manj zanimiva zemljišča.
Kdo lahko še sploh reši šentjursko SLS? Nekdanja predsednica in direktorica Knjižnice Tatjana Oset, na katero so nekateri resno računali, je to možnost zavrnila. Pred presenetljivim vzponom Janeza Škoberneta na predsedniški stolček se je zdelo, da bi stranki lahko vdihnil nov zagon občinski svetnik Robi Maruša, a po debaklu na volilnem občnem zboru, ko so ga organizirano zradirali z vseh možnih položajev v stranki, se sodeč po njegovih mlačnih nastopih v Občinskem svetu zdi, da se od politike poslavlja. Morda bi lahko poskusili še z nekdanjim županom in poslancem Malovrhom, toda le-ta tudi ni preveč navdušen, ker mu rejting SLS pač ne ponuja pravih možnost za politični »come back«. Problem je tudi v tem, da bo težko odstaviti sedanjega predsednika Škoberneta, ki se sicer za stranko v Šentjurju ne meni kaj prida, toda mu zelo odgovarja, da si s predsedniškim imidžem pomaga odpirati cestne posle v Ljubljani.	FK
MLADI LIBERALNI DEMOKRATI O DRUŽINSKI ZAKONODAJI
Pravzaprav nič posebnega
Le zakaj so se odločili za okroglo mizo o družinski zakonodaji, ko pa le-ta mlado generacijo v bistvu kaj veliko ne zanima? Da je to res, kaže slaba udeležba - udeležence bi lahko naštel na prste obeh rok. Kar je škoda, kajti podmladek LDS je uspel v Šentjur privabiti zanimive in angažirane goste, ki so imeli kaj povedati. Ob geju Blažiču so sedeli še ponkovški župnik mag. Kačičnik, raziskovalec otrokovih pravic dr. Pavlovič in socialna delavka mag. Barbara Tiselj, pogovor pa je vodila Katja Andrinek.
Govorci so bili na ustrezni akademski ravni, zato ni čudno, da je sicer vsebinsko bogata prezentacija izpadla preveč gostobesedno in že tudi dolgočasno. Zlasti sem pogrešal polemični dialog z navzočimi mladinci, ki se dejansko v pogovor sploh niso vključevali. Navzoči strokovnjaki so bili domala soglasni, da je nova družinska zakonodaja dobra in potrebna, z izjemo mag. Kačičnika, ki pa je tako strpno branil nekatera bistveno drugačna stališča Cerkve, da do ustvarjalne konfrontacije sploh ni prišlo. Čeprav se je voditeljica Katja Andrinek na pogovor dobro pripravila, je morda le naredila napako, da ni pogovora zadržala zgolj na spornih določbah zakona. Na primer na določbah, zaradi katerih se utegne zgoditi, da bo
zakon padel na referendumu. Tema je sicer prišla na vrsto, toda se je končala sicer z enotnim, toda popolnoma nezadostnim stališčem, da bo o vrednostnem izenačevanju »klasične« družine s homoseksualno	verjetno
odločalo ustavno	sodišče.
Zanimivo, da tudi dr. Pavlovič, kije nasprotoval vtikanju vsemogočne države v družino, na primer tudi s kriminaliziranjem »vzgojnega fizičnega« nasilja nad otroci (ena po riti), v takšni zakonski normi, ki ji nasprotuje prepričljiva večina državljanov, ni opazil »Velikega brata«. Mag. Kačičnik je še opozoril, da gre v tem primeru za zakonodajo, ki se z bolj kot z družino ukvarja z otroci, zato bi jo zlahka imenovali za otroško.
FK
Zarjevci na Češkem pripeli do zlata	
	Pri junijski konec tedna je Mešam pevski zbor Zarja Akvonij Šentvid pri Planini sodeloval na mednarodnem pevskem tekmovanju v češkem Olomoucu, kjer so za svoj nastop prejeli zlato priznanje. V letošnjem letu so zarjevci pod vodstom Mateja Romiha že prejeli zlato priznanje na regijskem tekmovanju in bronasto na državnem, prejšnji vikend pa so si privoščili zasluženi oddih ob Kolpi.
	
	
BOSIO IN ŠPAN V MLADINSKIM CENTRU
Občutek za biznis je prirojen
Pogovor z uspešnima podjetnikoma Hugom Bosiem in Iztokom Španom je bil prvi v seriji Mladinskega centra Šentjur. Približno 15 udeležencev, med njim le trije ali štirje starejši, je bilo kar preskromno za razmeroma zanimiv večer, ki sta ga pripravili mladi voditeljici, ki pa sta se pozabili predstaviti.
Kaj sta povedala uspešna podjetnika? Pravzaprav v sproščenem dialogu vse, kar sta ju voditeljici vprašali. Za moj okus bi lahko bili nekoliko bolj »hudobni«.
Za uspešno podjetništvo je največkrat potrebna ideja,
ki se lahko začne uresničevati v domači garaži, kot se je pri Bosiu, potem pa veliko energije in iznajdljivosti. In vztrajnosti. Če ti spodleti prvič, ni nujno, da bo šlo po zlu tudi drugič. Bosio pravi, da se je največ naučil iz bušk na lastni glavi. Pa ne smete se zanašati na diplome, nekatere fakultete so sicer dobre, toda tudi takšnih, ki ne veljajo nič, ne manjka. Če se boste zaposlili v Tajfunu, vas najprej čaka metla, šele nekako v dveh letih bodo iz vas naredili uporabnega strokovnjaka. Sicer pa Špan in Bosio pravita, da je 80% uspeha v genih.
Oba podjetnika sta vneta pristaša globalizacije, zaslužka v Sloveniji je bolj malo, večina njunih proizvodov gre v širni svet. Tam seveda milosti ni, tisti, kije boljši, prodaja. Kako pa postati boljši? Še z več zagnanosti, inovativnosti, z več dela ... Ali pri tem »španata« tudi svoje delavce, recimo s prenizkimi plačami, nista bila vprašana. Verjetno tudi. Menedžerje samoten jezdec, v kolektivu nima prijateljev, je povedal Špan. Zanimivo je, da se ne obremenjujeta s filozofskimi vprašanji končnega cilja podjetništva, proizvodnje, dela. Več delati, ustvarjati, razvijati, verjetno tudi zaslužiti, pa čeprav znata dobro poskrbeti tudi za relaksacijo, so njune samoumevne maksime, o katerih se v bistvu ne dvomi ...Toda v pogovoru sta bila odprta, lahkotna, samozavestna in preprosta - pravi balzam za mlade upajoče (brezposelne?) duše, ki nameravajo jutri postati Bosii in Špani.	FK
Čestitamo, ob 25- juniju, dnevu državnosti!
Občinski svetniki: Marko Diaci Boris Belej Boštjan Pisanec
MOJ DOM
Mestni trg 4, Šentjur tel.: 5741 - 655
vsak dan od 8h do 19h odpiralni ias: sobo|a „d 8h do13h
IGO ZA ZAVES.
ZAVESA *
1 <~	T		
		
		
v 1. nadstropju trgovine Resevna Šentjur
GRAJSKI LOG II
Med mestnim vrvečem in podeželsko idilo.
RAJSKO ZEMLJIŠČE
ZAGOTOVITE Sl SVOJE ZEMLJIŠČE V PRELEPEM NARAVNEM OKOLJU NA BLAGOVNI.
Na www.sentjur.si je objavljen razpis za prodajo komunalno urejenih zemljišč za gradnjo stanovanjskih objektov v velikosti od 500 do 1000 m2.
Z nakupom zemljišča za svoj dom boste imeli vse na dosegu roke:
•	100 m do športnega parka,
•	100 korakov do svojega ribnika,
•	5 min vožnje do Celja ali Šentjurja,
•	2 min hoje do osnovne šole,
•	200 m do jahalnega kluba.
INFORMACIJE:
tel : 03 747 13 34, 747 13 23
www.sentjur.si
obcina.sentjur@sentjur.si
©
OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Veličastno, toda...
Osrednjo občinsko proslavo dneva državnosti, bila je v nedeljo 20. junija v športni dvorani Hruševec, sta zaznamovala dva ekstrema: po eni strani odlično izveden program, po drugi strani pa smo dobili predstavo, kakršne smo poznali od leta 1945 naprej. Kot da leta enaindevetdeset enostavno ni bilo.
Pihalni orkester Šentjur napreduje iz leta v leto; skoraj 70-članski kolektiv je pripravil vrhunski okvir slavnostnemu dogajanju, enkraten je bil tudi skupen nastop z združenim pevskim zborom. MPZ Skladateljev Ipavcev, okrepljen s pevci s Ponikve, je pel odlično, bistveno bolje kot nekaj dni prej na svojem letnem koncertu. Tistim, ki smo od otroštva naprej živeli s partizansko pesmijo, so šle kar dlake pokonci. Tudi recital več ali manj klasične partizanske poezije v izvedbi Damjana Trbovca, recital Anite Koleša in nastop plesne skupine Jabuke so navdušili. Skratka vse bi bilo tako rekoč idealno - če bi praznovali na primer 29. november. Čeprav je bil naslov proslave bolj splošen Vojna in mir, pa naj bi menda le bila posvečena slovenski
državnosti, česar pa se skoraj ni dalo uganiti. Če bi na displeju vsaj namesto Kučanovega govora zavrteli kakšen zgodovinski posnetek iz časa Demosa, poleg posnetkov iz NOB,
parade na Rdečem trgu, ameriških pacifiških bojev ali celo Napoleonovih vojska pa nekaj epizod iz vojne leta 1991, zakaj ne tudi iz znane nesreče z armbrusti v Dobju, bi še bilo sprejemljivo. Tako pristransko opevanje
zgodovine, čeprav vrhunsko izvedeno, zlasti še, ker je le šlo za dan državnosti, pa se je zdelo kot nekakšno šentjursko nadaljevanje »Ertlovega odlikovanja«. Upam, da je šlo za režijski spodrsljaj in ne za načrtno politizacijo. Je že res, da je partizanska pesem fascinantna, da si jo pevski zbor ali pihalni orkester lahko vedno privoščita ob posebnih prilikah, toda vsaj ob dnevu državnosti ne bi smeli pozabiti, da se je slišala tudi do Teharja, Kočevskega Roga ...
FK
Alpos še diha, čeprav na škrge
Drama Alposa se nadaljuje, seveda še vedno za tesno zaprtimi vrati. Relevantnih informacij ni mogoče dobiti niti v Alposu in še manj pri upnikih in potencialnih novih lastnikih. Kar nekaj znamenj je, da bi to utegnila postati ruska Slovenska industrija jekla (SIJ).
Po Poslovnem Dnevniku povzemamo, da je uprava Alposa, ki jo še vodi Mirjan Bevc, za 28. junij objavila sklic skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o povečanju osnovnega kapitala družbe s 6 na 74 milijonov evrov, kar bi bil prvi pogoj za sanacijo podjetja mimo sodišča. Kot je znano, se Alpos z bankami upnicami že več mesecev neuspešno pogaja o reprogramiranju približno 78 milijonov evrov dolgov, kar je problem, ker je imelo Alposovo krovno podjetje Alpos d.d., ki zaposluje okrog 180 ljudi, lani manj kot 35 milijonov evrov prihodkov. Tudi zato so vse glasnejša ugibanja, da je objava sklica skupščine samo formalne narave in pomeni uvod v prisilno poravnavo. Na ta izid bi lahko kazala tudi relativno visoka cena dokapitalizacijske delnice (41,7 evra), ki je bistveno višja od enotnega tečaja. O možnem razpletu pogovorov z bankami lahko nekaj pove tudi za zdaj nepreverjena informacija, da upravo Alposa zapušča prvi finančnik Konrad Marot (mesto naj bi si našel v Tušu), Stane Flander pa naj bi se pospešeno pripravljal na upokojitev.
Toda veliko vprašanje je, kdo od Alposovih lastnikov bo sploh zmogel ali želel rešiti podjetje, ki je na borzi vredno manj kot štiri milijone evrov. Največji lastnik Alposa je z 38 odstotki delnic češka podružnica multinacionalke Arcelor-Mittal, ki pa v šentjurskem podjetju nima upravljavskih vzvodov. Glavno besedo v Alposu imata tako dva gospodarska subjekta iz Liechtensteina: podjetje Benkol Establishent z 21,1 odstotka delnic in Alpe-Adria
Privatbank, ki obvladuje petinski delež v Alposu. Čeprav imajo podjetja, ki uradno domujejo v tujini, v lasti skoraj 80 odstotkov Alposa, v nadzornem svetu družbe sedijo samo slovenski državljani, kar je nenavadno in po svoje tudi kaže na prikrite vzroke možnih zapletov v povezavi z lastništvom in upravljanjem. Predsednik nadzornega sveta Vladimir Šprah, ki posredno lastniško obvladuje četrtega največjega delničarja Alposa, podjetje Remos Naložbe, ki je lani zbralo dobrih 68.000 evrov prihodkov, je lastnik okrog 8% Alposa. Še vedno so aktualna ugibanja, kdo stoji za lichtensteinskima podjetjema Benkol Establishent in Alpe-Adria Privatbank.
unovčil svoje alpoške delnice, kot alpoški mendžment, ki trdi, da ima v firmi samo t.i. certifikatske delnice, odločno zanikata obvladovanje ali solastništvo teh dveh verjetno zgolj “nabiralniških" podjetij.
Zanimivo je, da uprava še vedno uspeva zaposlenim redno izplačevati osebne dohodke, čeprav njen paradni konj Cevarna, sedaj po novem Alpos Metalurgija, ki je menda že zastavljena pri SIJ in jo vodi prokurist Matija Kranjc iz jeseniškega Acronija, dela le občasno, ko se uspe iz tedna v teden pogoditi z dobavitelji pločevine. Alu program in Aplos posebne storitve, ki sicer še poslujeta, sama verjetno dolgo ne bosta vzdržala skupnih finančnih obremenitev. Kljub rednim plačam pa negotovost med zaposlenimi narašča iz tedna v teden in vse več je tistih, ki ne verjamejo, da Alpos v tej obliki lahko preživi. Sindikat že dalj časa zahteva izčrpnejše informacije, toda do tovrstnega sestanka z upravo se mu še ni uspelo dokopati.
Naslednja in nič manj pomembna dilema je, komu ali čemu služi to Alposovo počasno “umiranje na obroke" oziroma reševanje, čeprav bi po objavljenih finančnih podatkih lahko sklepali, da je Alpos zrel za stečaj? Bankam, ki bi s stečajem potegnile kratko, verjetno ne. Tudi sedanjim lastnikom ne, ki bi praktično vse izgubili. Torej nam ostanejo še novi lastniki, ki bi želeli poceni priti do večinskega lastništva, in pa menedžment, ki morda rešuje svojo kožo.
Kaj bi pomenil stečaj Alposa za Šentjur? Prvi hip izgubo večjega števila delovnih mest, dolgoročno pa prihod novih programov, nepredvidljivih lastnikov in menedžerjev, ki bi morda poskušali iz firme potegniti čim več dobička ne glede na okoljske, družbene in še kakšne vplive. Izkušnje s švicarskim Tegometallom sicer niso tako slabe, toda veliko vprašanje je, kako bi ravnal recimo koncern Arcelor-Mittal, če bi dobil v svoje roke škarje in platno.
To, da se alpoški menedžerji svoj čas niso odločili za lastninjenje Alposa, se ta hip zdi kot šentjurska strateška napaka. Če tega niso storili zato, ker so že zdavnaj prej vedeli, da Alpos nima šans za preživetje, bi bilo pošteno, da bi to pravi čas povedali oziroma predali vajeti komu drugemu.
Na Šentjursko se stekajo milijoni kmetijskih subvencij
Pod tem naslovom smo v prejšnji številki povzeli nekaj podatkov po spletnem portalu Vest o prejetih kmetijskih subvencijah na Šentjurskem. Ker je spisek povzročil kar nekaj pripomb, zakaj so na njem samo nekateri, spisek nadaljujemo s 30 naslednjimi prejemniki teh denarnih pomoči.
Mpetn	Prejemnik	Krai (Pošta)	Znesek			
2236 2328 2404 ?4?o	KI AUŽFR DAMJAN	Prevnrje	17.665.39
	ARTN.IAK BRANKO	1 oka pri Žusmu	17 084.59
	7APIIŠFK MII AN	Planina pri Sevnici	16 67.3 56
		Planina pri Sevnici	16 599 99
2555 7757	RF7(3Q\/ŠFK FRANC	Planina pri Sevnici	15 83? 85
		Planina pri Sevnici	14 936 41
2760 9764	KOI MAN FRANC	Planina pri Sevnici	14 971 01
	TOVORNIK FRANC	Planina pri Sevnici	14 911 56
2782	7APAR CVFTKO	Planina pri Sevnici	14 873 56
278iL 2795	IAOFR STANISI AV	Dramlje	14 815 00
		Ponikva	14 764 03
	2804	7HOI ŠFK Sl AVKO	Pnnikva	14 731 31
7826	ROMIH MARKO	Planina pri Sevnici	14 617 10
2913	ROHINO FRANC	Planina pri Sevnici	14 774 59
	3015- 3056- 3147	I AVRIČ ANTON	Dramlje	13 885 40
	I IISKAR .IANF7	Planina pri Sevnici	13.747.43
	PAHOI F .IANFZ	Ponikva	13 48? .38
3177	POI AK BRANKO	Šentjur		13.387.07
3218	ŠTRAJHAR SIMON		Dramlje		1.3 757 14
3737	ROMIH RORFRT	(Sorica pri Slivnici	1.3 771 17
3734	PIR.IFVFO ANTONI.JA	Šentjur	13 717 07
3760	VIVOD JANEZ		Ponikva	13 100 04
3360 337?	NOVAK Sil VA	Planina pri Sevnici	1? 813 77
	lACDRIČ FRANC	Šentjur	1? 771 89
3376	IIIO MII AN	Ponikva	1? 767 64
3501	I AVRIČ JOŽEF		Dramlje		12.453.71
3545 3773	7AK.ŠFK ROMAN	Planina pri Sevnici	1? 791 1?
	MARKIČ MARIJA		Dramlje				11 877 61
3748	1 AVRIČ IVAN		Ponikva	11 811 6.3
3796	ŠIRAI ANTON	 _	Ponikva	11 701 75
	TISFI BRANKO		Planina pri Sevnici	11 500 81
	4029, 4045	ŠKDRFRNF MONIKA	Planina pri Sevnici	11 160 09
	7DOI ŠFK MARTIN	Ponikva	11 134 54
4059	FA.iniOA IVAN	Dohje pri Planini		11.112.65
4144	ORAČNER ŠTEFAN	Šentjur		
4165	KRIŽNIK FRANC	Dramlje	10.904.26
4757	ČAKŠ MARKO	Šentjur	10 74.6 97
4764	TOVORNIK MIRKO	Dohje pri Planini	10 73? 1?
4361	KI ARNIK JOŽE	Kalohje	10 564 15
4559	HORVAT ROMAN	Ponikva		10.235.70
4657	HORJAK IVAN	Orohelno	10.083,18
4668	VREČKO TONE	Ponikva	10 069 44
4778	KORENJAK CIRIL		Ponikva	9 971 12
4743	VFNfilJST FRANC	Šentjur	9 951 03
4803	SITAR SIMON	Ponikva	9.864.46
4875	OAI IJF MARJAN	Ponikva		9.832.29
4838 4845	KORENJAK ANDRF.I	Šentjur		9.818.55
	KRAŠOVEC PETER		Kalohje	9.808.77
Valpatičev pristop h kmetovanju magnet za novinarje
Stanko Valpatič, spiritus movens vedno bolj prepoznavnega in angažiranega Društva za osvoboditev živali in njihove pravice ter predsednik Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva, je zadnjo majsko nedeljo na svojo 10 ha veliko kmetijo, kamor se je priselil leta 1997, povabil novinarsko srenjo.
Med dvema ducatoma predstavnikov sedme sile, ki so prihajali največ iz osrednje Slovenije in Maribora, med njimi pa so bili tudi Notranjci in ekipa s Hrvaške, smo edini zastopali lokalno oz. regionalno območje, saj s Celjskega dan odprtih za »race« ni pritegnil nikogar drugega ...
S srečanjem je Valpatič želel opozoriti na skoraj pozabljen način kmetovanja, kjer vodilni motiv ni čezmerno
izkoriščanje zemlje, obenem pa prikazati, kako ustvariti sožitja z ostalimi živimi bitji, ki na »klinično očiščenih« posestvih dandanes nimajo mesta, pa čeprav dejansko skrbijo za naravno ravnovesje. Vse rastlinske pridelke uspešno pridobivajo na strogo ekološki oziroma biološki način, po njegovih besedah pa v zadnjem času opaža, da njegova prizadevanja niso več »čudna«, ampak ga ljudje čedalje pogosteje pobarajo o tem in onem, on pa jim seveda z veseljem priskoči na pomoč.
Valpatič na svojem posestvu zemlji pusti dihati, travo zgolj kosi in ta postane gnojilo, prizadeva si uporabljati stare domače sorte, na kmetiji imajo svoje mesto mlake, ki so posebno koristni biotopi, in žive meje, kjer zatočišča najdejo številna živa bitja, ...
Novinarski sprehod je obiskal tudi pater Karel Gržan, ki se je, tako kot drugi, živo zanimal za njegove rešitve. Na koncu smo si privoščili okusen obed, pridelan na Valpatičevi kmetiji, ki je vseboval tudi zrezke, seveda brezmesne, Stanko pa je na koncu za vzdušje poskrbel še z raztegovanjem meha. Med obiskom smo izvedeli tudi, da so na kmetiji na nekakšni praksi tudi tri dijakinje vvaldorfske gimnazije.
Dandanes Slovenija uvaža kar okrog 70 odstotkov hrane, ki je v veliki večini industrijsko pridelana in predelana, kar pomeni prisotnost uporabe množice škodljivih snovi, tako da se zdi Valpatičeva pot v več pogledih izjemno racionalna. Če k vsemu temu prištejemo še težave, ki jih povzroča živinoreja, ki je odgovorna za mnoge ekološke probleme, bi veljalo razmišljati o uvedbi kakšnega brezmesnega dneva (več) v javnih kuhinjah. Nazadnje je takšno pobudo podprl milijonski Zagreb.
Omenimo še, da je Valpatič lani postal tudi predstavnik mednarodnega Gabrielinega sklada za Slovenijo. Trenutno je to veliko območje v osrčju Nemčije, kjer skušajo popraviti škodo, ki je bila zaradi človeškega egoizma storjena živalim in zemlji.
Teden mode v Šentjurju
Gre za projekt mladinskega centra Šentjur, ki je potekal od aprila do junija, zaključil pa se je v petek 18. junija z za Šentjur inovativnim dogodkom, z odlično obiskano modno revijo na vrtu Ipavčeve hiše v navzočnosti blizu 200 obiskovalcev.
Na profesionalno pripravljeni modni reviji so manekenke (Anja Brunec, Anita Dobrotinšek, Blanka Hrastnik Sandra Jančič, Nina Petauer, Živa Pursar, Maruša Repnik, Tjaša Šoster, Sandra Videc in maneken Miran Šmid) predstavili ustvarjalnost domačih kreatorjev. Alja Slemenšek je pokazala svoje poslikane kroje,
Ines Puser se je navdušila nad sporočilno raznolikostjo grafitov z ulice, Janjo Videc so prevzele futuristične oblike z materiali, ki so preteklost, Maja Križmančič je poskušala pokazati, kako se obleči preprosto, a vendar malo drugače, Marjeta Štraus je iskala svoj »navdih večnega ...«, Teja Perc se je ujela v modne dodatke iz filca, Jernej Podgoršek pa prisega na usnje.
Svojo ustvarjalnost v oblikovanju nakita so predstavile: Ana Herman z nakitom iz fimo mase, surove volne in perlic, Mateja Bobek in Dragana Romič pa z nakitnimi modnimi dodatki.
Ali so naši oblikovalci uspeli ustvariti nekaj trajnega, ocenite po fotografijah na naši predzadnji strani, ki jim jo je »odstopila« tradicionalna VIP scena.
FK
Čeprav so vremenske napovedi nakazovale mrk letošnje Kresne noči na jezeru, si je predsednik Turističnega društva Gorica Matic Iskra na koncu lahko le oddahnil, pa čeprav je ob 23. uri dež prerano zaključil veselico. Dogajanja na romantični Ramni bi si zaslužila veliko več obiskovalcev.
Petkov kulturni del prireditve je bil bolj klavrn: domača pesnika Rok Vodeb in Žan Žafran, »uvožena« Eva Kovač in domače Kresnice so zabavali več ali manj le sami sebe. Več življenja je bilo na Ramni v soboto zvečer, toda še vedno ne toliko, da bi si TD lahko melo roke nad pričakovanim zaslužkom. Če so uspeli domači Unikat vpisati na listo svojih sponzorjev, potem bodo morda še nekako prilezli skozi. Tudi spuščanje svečk ni bilo tako množično kot prejšnja leta. Sta bila kriva vreme in prenasičenost z junijskimi prireditvami (istočasno sta bila na Ponikvi Ponkfest in v Šentjurju modna revija), ali pa bo treba prireditvi vdihniti nekaj nove energije?
Po oceni Matica Iskre je v soboto zvečer bilo na Ramni kakšnih 500 obiskovalcev (po moji oceni pa vsaj 100 do 200 manj) in ne vidi prave potrebe po bistvenih spremembah. Tudi po finančni plati Kresna noč naj ne bi bila kritična.
©
Koncert Big banda Šentjur, ki se je zgodil v soboto 12. junija na Mestnem trgu, je predstavljal krasen uvod v Šentjursko poletje. Samozavestni in sproščeni nastopi glasbenikov ter pravi blagi poletni večer so bili čudovita
kulisa za zadovoljstvo številnega občinstva.
Veliko premalo podobnih glasbenih dogodkov sem doživel, da bi lahko sodil, če je Big band Šentjur vrhunski sestav, lahko pa rečem, da so me navdušili. V šentjursko glasbeno sceno, ki je močno prepojena z tradicijo zborovskega petja in čeprav na tem področju dosega solidno raven, vnaša povsem drugačno energijo. Prinaša veliko tistega, kar smo pogrešali: džezovski temperament, rockovsko sodobnost v čudovitem spektru zvokov trobent, saksofonov, pozavn ..."Gostja Nina Pušlar je sicer dobrodošla, toda ob domačih pevcih Maticu Plemenitašu in solistih Boštjanu Jagru, Marku Goležu in drugih, bi jo brez težav lahko tudi pogrešali. Bravo bigbendovci. Nekaj kritike pa le ne bi škodilo povezovalki programa slivniški »gobčni« Slavici van der Minnen. Če odpišem njene težave z angleščino, je malo pretiravala s svojim prizadevanjem, da bi ustvarjala sproščeno
vzdušje. Njene improvizacije so kar nekajkrat brez potrebe postale pregrobe. Čeprav ni kaj reči: zadeve se je lotila korajžno in drugače, kot smo navajeni recimo pri Aniti Koleša.
Ob tovrstnih dogodkih se večkrat spomnim, da so bili Ipavčevi kulturni dnevi na svojem začetku leta 1990 zasnovani kot pestri poletni glasbeni dogodki, ki naj bi sčasoma postali ustaljena (terminsko in vsebinsko) in širše poznana poletno zabavna glasbena ponudba Šentjurja. Zdi se, da sedaj prihaja čas, ko bi to zamisel skupaj z atraktivnimi Pihalnim orkestrom, Big bandom, različnimi ansambli, odličnimi domačimi solisti in pevskimi zbori lahko začeti uresničevati. Prostor je še težava, toda skupaj s »šentjurskimi Križankami« bi se morda le dalo kaj skombinirati.
FK
SREČANJE STAREJŠIH PONKOVŠKIH FARANOV
Pa sem tudi sam prišel na vrsto
V nedeljo, 6. junija, je ponkovška župnija, kot že vrsto let doslej, pripravila srečanje starejših farank in faranov. Približno sto se jih je udeležilo maše, maziljenja in nazadnje tudi družabnega srečanja v farovški kleti.
Moram priznati, da sem bil kar v dilemah, kaj storiti. Očitno sem v tistih letih (ki jih sam sebi seveda težko priznam), ko začne za mojo dušo prevzemati skrb tudi ponkovška župnija, pa čeprav kot ateist nekako nisem polnopravni član župnijskega občestva. Toda prijaznega vabila novega župnika Alojza Kačičnika in
predsednice župnijske karitas Martine Klančar pa se spet ni spodobilo kar tako ignorirati. In sem šel.
V cerkvi ni bilo nič posebnega, obred kot običajno, trajal je dobro uro, torej le nekaj manj kot pri Hermanu. »Saj imamo čas«, je to moje opažanje komentiral sosed Martin. Nekaj obrazov iz nekdanjih »živinozdravniških« let sem spoznal, v večini pa ne. Maziljenje od klopi do klopi me je spravilo v nelagodje, saj sem bil menda edini, ki ga je odklonil. Potem sem razmišljal, če bi bilo manj stresno, če bi ga sprejel? Ne bi bilo, ker bi se počutil hinavca.
Nadaljevanje v farovški kleti je bilo bolj po mojem okusu: komaj smo dobro posedli za bogato obložene mize, se je po župnikovi dobrodošlici oglasila harmonika in takoj za njo pesem. Pa ne ena, kar serija narodnih je zadonela pod kletnimi oboki. Pelo se je množično in prav mladostno. Ja, pa smo res dobri, starostniki. Tudi župnik Kačičnik, ki je vmes s polnim kozarcem krožil med omizji, je krepko pritegnil.
In to je bilo to. Za nekatere morda velika uteha, za druge le prijeten občutek pozornosti. Tudi meni očitno ni škodilo.
LETNI KONCERT MPZ SKL. IPAVCEV	VEČER PO LIPO
Tovariši so vse pozabili
Svoj letni koncert MPZ pod naslovom Še pomnite tovariši so »Ipavci« posvetili partizanski pesmi - in bili razočarani. Dvorana je ostala na pol prazna, tovarišev očitno ni več, ali pa so res že vse pozabili. Žal pa tudi gospodov ni bilo na pretek, od tistih z Občine sploh nobenega, hvala bogu, da so na svetu še gospe, pardon tovarišice.
Spretna povezovalka programa Anita Koleša je sicer znano sintagmo »Še pomnite tovariši«, s katero so nas v mladih letih vsako nedeljo »futrali« naši mediji (namesto prenosa maše v sedanjosti), skušala malo »posedanjiti«, toda slovenska zastava z rdečo zvezdo nad prizoriščem ni dopuščala dvomov, za kaj gre.
Partizanska pesem ima svoj čar in če jo odločno zapoje moški zbor, mora vžgati. Vsaj pri tistih, ki smo zrasli z njo. In tudi je vžgala, čeprav ne bi mogel reči, da smo slišali kaj novega, kaj drugačnega. »Ljudske« borbene melodije pač niso posebno zahtevne, zato jih zlahka uspešno zapoje tudi starejši zbor, recimo takšen, kot je MPZ Skl. Ipavcev.
Vse kaže, da pomladitev zbora ni uspela, v njem še vedno prevladujejo znani obrazi (Jager, Osrečki, Frece, Hrovat, Krč, Tanšek, ...) zato od njega nekaj drugačnega, vrhunskega ne smemo zahtevati. Kljub dirigentu Goršiču, ki uspeva na zbor pretakati nekaj svoje goršičevske energije. Pojejo povsem korektno.
Pravzaprav so bili bolj zanimivi gostje Un s Trboul. Čeprav tudi bolj kot ne »starčki«, so bili drugačni, celo svoje priredbe pojejo, njihov zaščitni znak pa je izjemen solist - basist Sladič, ki ga je veselje poslušati. So jim pa bili tenoristi zato šibka točka. Njihova ruska »Dvenadcat razbojnikov« je nedvomno upravičeno požela ta večer največji aplavz.
FK
Obvestilo o razveljavitvi dela Javnega razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Šentjur v letu
2010
Občina Šentjur obvešča vse, ki so zainteresirani za prijavo oz. so se prijavili na ukrep Pomoč za plačilo zavarovalnih premij, v okviru Javnega razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Šentjur v letu 2010, objavljenega na spletni strani Občine, da je predmetni ukrep razveljavljen z dnem 25. 5. 2010.
Več informacij lahko zainteresirani dobijo na spletni strani www. sentjur.si.
Občina Šentjur mag. Štefan Tisel, župan
Glasovir v šentjurskih Križankah
Vrt Ipavčeve hiše, ki se ga vse bolj prijema ime Šentjurske Križanke, je bil v nedeljo 6. junija prizorišče nastopa pevk nekdanje Vokalne skupine skladateljev Ipavcev, sedaj poimenovane KD Glasovir. Avditorij je bil domala poln, okrog sto poslušalcev ni sicer pokalo od navdušenja, so pa očitno bili povsem zadovoljni z nastopom dvanajsterice šentjurskih gospa in gospodičen pod taktirko ravnateljice Glasbene šole Simone Zdolšek.
Zakaj novo ime Glasovir, je prva voditeljica (anonimna, za tiste, ki nismo njeni sosedje) poskušala pojasniti na začetku. Mene ni prepričala, kajti glasovir (nekoč ime za klavir) zveni absolutno prestaromodno za to razmeroma mlado in upam tudi dinamično pevsko skupino. Ali pa tudi ne. Sodeč po programu njihovega letošnjega koncerta Večer pod Ipavčevo Lipo, ki je bil v celoti posvečen narečnim pesmim in melodijam štirih najbolj oddaljenih koncev Slovenije (Koroške, Bele krajine, Prekmurja in Primorske), se je morda Glasovir v načelu opredelil bolj za izobraževanje šentjurske publike, da ne rečem za
nekakšno varianto »ljudskega petja«, kot za atraktivne nastope za publiko. Kar bi seveda bilo škoda, kajti dobre »ljudske« pevske poustvarjalnosti imamo v Šentjurju že razmeroma veliko. Seveda je že prav, da nekaj svojega truda posvetijo tudi tovrstni glasbi, toda za moj okus povprečno nezahtevnega poslušalca bi bile po dve pesmici iz vsake skupine vrh glave dovolj, preostanek večera pa bi raje poslušal kaj iz pop ali jazz scene. Očitno ima podoben okus in potrebo tudi šentjurska publika, ki je sicer nastop glasovirk nagrajevala s spodobnimi aplavzi, veliko bolj pa se je razvnela nad nastopom malčkov s kljunastimi flavtami. Pa verjetno ne zaradi njihove vrhunskosti, temveč bolj zaradi otroške neposrednosti, ob kateri se orosi oko vsaki mamici. Toda, ali so takšni emocionalni vložki, ki so sicer odlični na šolskih predstavah za starše, lahko tudi presežna vrednost resnega nastopa resne pevske skupine?	FK
0
Prvi Ponkfest uspel
Prireditev Mladinskega društva Ponikva (MDP) pod imenom Ponkfest je kljub slabim vremenskim obetom vzdržala. Na parkirišču pred šolo se je v soboto 19. junija zabavalo okrog 250 mladih od blizu in daleč ter peščica manj mladih (ponkovških) oboževalcev rocka.
nogometu in košarki, večerni žur pa je odprla domača skupina NO - Band. Sledili so jim Žurdov, višek je bil nastop skupine Zaklonišče prepeva, za izzvenevanje pa je poskrbel Divji štrudel iz Šentjura. Ob 22. uri je bila scena običajna: Žurdov je nažigal, pred odrom je ritmu sledila deseterica večinoma rosno mladih mladenk in mladcev, velikanska večina drugih žurerjev pa se je gnetla ob
šanku, ali pa je s pirom v roki »zavzeto« opazovala »plesalce«.
Predsednik MDP Ciril Obreza je bil tako z obiskom kot z dogajanjem povsem zadovoljen. Vstopnine ni bilo, stroške prireditve, ki jih je stala okrog 2000 €, pa bodo pokrili s prispevki Občine Šentjur, KS Ponikva in še nekaterih domačih darovalcev. Gasilci so jim izvedli varovanje brezplačno in uspešno, saj je žur minil brez incidentov.
MDP načrtuje, da bo Ponkfest odslej tradicionalna vsakoletna popestritev ponkovške zabavne scene.
FK
Super odličnjaki pri županu
Tradicionalni sprejem t.i. super odličnjakov na vrtu Ipavčeve hiše je potekal po ustaljenem postopku. Najprej napaka za zgodovino, povezovalki Jazbinškovi se je zareklo in je Šentjur prekrstila v Dobje, nato županova dobrodošlica. Ob sproščenem kramljanju in rahlem moraliziranju je kar pozabil, da ima pred seboj tudi ravnatelje, podžupane, starše ... Tudi brez statistike - tako na oko sem ocenil, da je bilo odličnjakov manj kot prejšnja leta, deklet pa vsaj štirikrat več kot fantov. Stisk roke, angleški slovar, nekaj besed (za katere bi bilo prav, da bi šle skozi mikrofon), jagode, obloženi kruhki ter malo klepeta. Za kulturno raven sprejema je tako bolj otožno skrbel orkester GŠ.
Med že prav suhoparnim podeljevanjem daril sem se zabaval z opazovanjem garderobe naših najdevetošolcev: kavbojke so zakon za fante, v veliki meri tudi za dekleta, toda kakšna četrtina slednjih pa je le bila v pajkicah pod modnimi krilci, letnih oblekcah, visokih petkah ... Kot običajno sem med naključnimi odličnjaki, iz vsake šole po enim, naredil kratko »testno« anketo. Vprašanje je bilo, če se spomnijo kakšnega nedavnega javnega -političnega dogodka, kaj si mislijo o njem in od kod jim informacije.
Monika Tisel, Planina, je malo cincala:
»Ja..., ja, to so bile te volitve o referendumu. Jaz sem proti, ker res ni prav, da nam ti Hrvati hočejo vzeti še to malo našega morja. Kako o tem mislijo starši, ne vem, to kar vem, je s TV.
Alan Batagelj, Ponikva, kot iz
topa:
To je bil referendum o arbitražnem sporazumu. Pahor, ki je bil za, ima prav, pa tudi jaz mislim, da je bila to dobra odločitev. Vse
potrebne informacije sem dobil na internetu. Ja, tudi moji starši so bili za AS.
Martina Majger, Dramlje, je imela kar nekaj težav:
Ah, jej, ja, hm, le kaj bi to bilo ... Je, že vem, to bo ta zadeva z mejo s Hrvaško. Je že prav, da je bil referendum uspešen, ker politiki menda že vejo, kaj je prav. Moje informacije izhajajo z interneta, kaj si o tej stvari mislijo moji starši, jih pa res nisem spraševala.
Tjaša Čakš, Slivnica, je sprva korajžno udarila mimo:
To je ta prašičja gripa. A iz politike? Ja, to so pa te volitve za mejo. Sem proti, ker nam hočejo nekaj vzeti. Kje sem se informirala? Na TV, jasno. Starša sta bila tudi proti, nista pa glasovala, ker sta bila v službi.
Monika Oset, Hruševec:
A o takšni državni politiki? Hm ... jasno, to je arbitražni sporazum. A nisem pametna? Jaz sem za, prav je, da se enkrat že uredi meja, da bomo vedeli, pri čem smo. Seveda lahko tudi kaj izgubimo, ampak bo pa potem končno mir tam doli.
Blaž Kolar, OŠ F.M.:
To bi pa lahko bila razstava o Franju Malgaju na naši šoli, ki je nazorno prikazala ... A državna politika? Arbitražni sporazum. Jaz bi bil proti, ker bomo verjetno izgubili nekaj morja, kar ni prav. Bomo videli, kako bo, toda močno dvomim, da smo se odločili prav. Kako mislijo o tem starši, pa res ne vem. Gledam TV.
Komentar ni potreben. Zanimivo (morda tudi žalostno) je, da si šola očitno ni kaj prida na ti z aktualnim družbenim dogajanjem, vpliv staršev pa je tudi presenetljivo skromen.
FK
Monika Tisel
Alan Batagelj
Martina Majger
Blaž Kolar
(E)
Tel.: 03-747-23-50
Trajno mleko Neuburger, 1,5% maščobe, 1 L
TV LCD Toshiba 32AV733G, črne barve, diagonala 82 cm,
16:9, 32" (81cm), WXGA (1366x768), DVB-C HD, DVB-T,
HD ready
3 69.00 c
	Gugalnica, 150 cm, :'RETIGRITTI. VJUBa""'-a ogrodje in	ogrodje in	_ hiazine	bi"""6 B
j	zelene Darve	* premer 50 mm
Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 01.07.2010 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!

Sladoled
C/kos
T|| MnuSMfl
pri Wlharju
SELIČ
LEON
Čokolada
Milka
125 g
69
1 p e/kos
Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.:
Namizno belo vino
21
1,
€/kos

Alpska
smetana
za
stepanje
0.51
1 59
■l
€/kos
Pivo
Pivovarna Laško 0,51
n 89
J €/kos
Paradižnik
v grozdu
99
| €/kg

Čestitamo za dan državnosti!
TOSHIBA
O ŠENTJURSKEM DEMOSU PO DVEH DESETLETJIH
Spomini na izgubljene priložnosti
Šentjurska knjižnica je 10. junija gostila predstavitve knjige mag. Franca Kovača Spomini na šentjurski Demos. Knjiga bi morala sprva občestvu predstavljena mesec dni prej ob obisku voditeljev pomladnega trojčka, a so
takrat dali prednost aktualnopolitičnemu agitiranju.
Na 130 straneh, ki žal ne vsebujejo faksimilnega ali fotogradiva skuša Kovač prikazati dogajanja v tem prelomnem obdobju. Kot se je kasneje izkazalo, bi bilo za vrednost dela dobrodošlo, da bi se z nekaterimi nekdanjimi sopotniki pri ustvarjanju gradiva prej povezal, saj so nekatere zamere omiljene ali celo pokopane. Knjiga se bere gladko, kar s Kovačevimi žurnalističnimi izkušnjami ni naključje. Po pričakovanju na mnoge stvari gleda iz zanj značilnega zornega kota, a vseeno ne tako »kovačističnega« po katerem je marsikomu trdovratno ostal v želodcu. Pravzaprav se za marsikaj posipa s pepelom in priznava lastne napake ...
V spremni besedi, ki jo je prispeval Rado Palir je zapisano: »To je zgodba o tem, s kakšno notranjo energijo, napajano iz ljudskih množic, je stopil Demos na prizorišče lokalne zgodovine ... je pa tudi zgodba o tem, kako je z diletantskim in naivnim ad hoc vladanjem dobesedno po bližnjici sesul samega sebe, kajti njegovega harakirija niso pripravile stare kontinuitetne strukture, ampak kar Demosovo krščansko jedro - naj razume, kdor more.«
Večer je povezoval nekdanji urednik Šentjurski novic in sedaj val202jevec Luka Hvale, ki je v svojem razmišljanju o izjemno pomembnem delu za razumevanje lokalne politične zgodovine, marsikatero ugotovitev pošteno zabelil, vendar so strasti očitno toliko pomirjene, da so prisotni, med katerimi bi pričakovali še kakšen pomladniški obraz več, vse vzeli kot pozitivno ščipanje.
Med svojimi spominjanji na Demos je Kovač med drugim dejal:
Kovačeva politična pot
Franca Kovač je zaradi oporečništva že v 60. letih za 11 mesecev okusil zaporniško skorjo, a se kasneje Zvezi komunistov Slovenije tudi priključil in iz t.i. partije izstopil leta 1980. Pred dvema desetletjema je bil eden od prvoborcev pri demokratičnem prebujanju na Šentjurskem. Pomagal je pri ustanavljanju šentjurskih odborov pomladnih strank (Kmečka zveza, Demokratična zveza), njegova poznanost na terenu, saj je bil desetletja veterinar, pa ga je več kot prepričljivo naplavila kot prvega šentjurskega župana, ki je bil izvoljen na prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni. Obenem mu je pripadlo tudi mesto prvega Šentjurčana v takratni prvi demokratično izvoljeni republiški skupščini. Po razkolu s predsednikom občinskega izvršnega sveta Ladislavom Grdino, je zaradi nezaupnice moral s položaja oditi. Kasneje je bil član Narodnih demokratov, ki so se najprej pridružili krščanskim demokratom in kasneje sedanji SDS, katere občinski odbor je nekaj let Kovač vodil, bil kasneje izključen in potem rehabilitiran, na koncu pa je iz stranke izstopil.
»Pri ustanavljanju lokalnega odbora Slovenske demokratične zveze je bil problem najti ljudi, ki niso kmetje, kar je bilo v Šentjurju problem. ... Nekoč mi je Stane Veniger dejal, da se je med letoma 1980 in 1990 moj fascikel pri nekdanji Službi državne
varnosti precej odebelil. ... V resnici je bila družbena klima glede sprememb taka, da se je samo čakalo na preobrat. ... Tisti, ki niso bili v Demosu in so bili v skupščini, so nas prekašali v izkušnjah in intelektu.... Tudi mi smo imeli težave s starimi vzorci razmišljanja, poleg tega pa smo nekako menili, daje demokracija lahkoten način vladavine. ... Pomoč smo iskali zunaj naših vrst oz. pri nasprotnikih, kar je bila na koncu odločilno. ... Grdina je bil genialen strateg: za asistenta je postavil pomladnika Simona Zdolška in Ota Pungartnika, ki sta kmalu postala njegova vneta častilca. ... Obnašanje šentjurskega volilnega telesa ni nič posebnega, ker imajo sosednji okraji zelo podobne trende, vse skupaj pa je zgodovinska posledica tega, da se mladi ne vračajo iz študijskih središč domov.«
Tatjana Oset, direktorica knjižnice in nekdanja predsednica občinskega sveta je poudarila vlogo pomladnega gibanja: »Demos je nastala kot zveza opozicijskih strank, ki si je za cilj zadala samostojno in demokratično Slovenijo, kar mu je uspelo, uspela pa mu ni želja, da bi na področju gospodarstva izvedli reforme, ki bi bile po meri navadnega človeka.«
Luka Hvale, novinar: »Kovač je stopil v politiko takorekoč iz štale in dosegel enega najbolj zgodovinskih rezultatov, a ni uspel v politiki, ki je tudi pred dvema desetletjema delovala po posebnih, pragmatičnih, tirnicah, brez katerih ni mogoče uspeti.«
Jože Mastnak Marjan, nekdanji sindikalist, seje popravil: »Svoj aforizem Demos je imel veliko idej, le idealistov preveč bi popravil v Demos je imel veliko idej, le idealistov premalo.«
Franc Zabukošek, vidni akter pomladnega gibanja na regijski ravni, ki bo svojo dokumentacijo predal zgodovinskemu arhivu se je pridušal: »Moti me, da je knjiga preveč na osebni ravni in premalo na stvarni. Šentjurski Demos je razklalo nezaupanje, mnogi so imeli figo v žepu. Ni bilo druženja, ampak služenje. Ta bolezen v Šentjurju še vedno uspeva. Tisti, ki so nekoč bili povabljeni k pomladnim strukturam, niso hoteli biti zraven, danes pa so na oblasti.«
V kulturnem delu večera so nastopile slivniške Kresnice, Kovač pa jih je za napredek pohvalil.
br

Ker sem po dveh tednih večernega lenuharjenja in medtem kakšnimi petimi polnimi pralnimi stroji likala kar tri večere zapored, sem se to noč z občutkom dobre gospodinje odločila za pisanje tegale, spet preveč osebnega prispevka, za kar se že v naprej opravičujem uredništvu. (Ampak tudi Cankarju, Millerju, še najmanj pa Robbiju VVilliamsu nihče nikoli ni očital, če so pisali ali peli o sebi ...). Najprej sem si pogledala slideshovv našega zadnjega poletja, se pravi od moje hčere, njenega atija, z mano. Potem tri cigarete druga za drugo in razmišljanje, kako naj napišem, ne da bi bila pop oz. banalna. Z iskrenostjo, kajpak, mi bo, upam, uspelo. Torej, naslednja šentjurska slika je, dragi moji: noč, ki je nekoč imela svojo moč ... Ker je plesna oz. kulturno-zabavna ponudba tako na psu - vsaj večine slušateljev domača muska plus kakšen sintesajzerski bumtiribum bobnov v ozadju ne more zadovoljiti -, se je prenekaterim od priseljencev od recesije vsega prostočasno dobrega zmešalo. Če si prišel iz Maribora, sicer ni tako hudo, kot če bi prišel iz Ljubljane, še vedno pa si vsaj z nekaj kvalitetnih koncertov letno in tu pa tam kakšnega partija pristal na čisti nuli. Iz našega lanskega družinskega fotoalbuma je resda razvidno, da smo lepa družinica, da je otrok srečen, da so šentjurska drevesa lepo zelena in travniki veliki kot polja, na vrhu Ritnika je itak kot v filmu in tako naprej. Vendar se povsem razlikuje od najinega predlanskega albuma: K4, Pekarna, božanski afterji na Dolenjskem, pa na Pohorju itd, piknik ob Dravi, performans tu, ivent tam, morje za en dan ... Nikjer Šentjurja! Samo še fotke stanovanja, ko se je začelo gnezdenje in pripravljanje na bibo ... In potem je ona prišla, in naneslo je, da sem dneve in noči preživljala tu, in še vedno jih, četudi je že dovolj velika, da bi si lahko privoščila kak kilometer ali dva v neznano ... Rozalijo sem osvojila stokrat. Kakšnih deset mesecev sem bila povsem srečna s sprehodi in z bibo, vendar pa, to vsi vemo, človek ni in ne more biti le starš. Gotovo je ženska kakšnih 20 let v prvi vrsti mama, ne vem, vam povem čez 20 let, če bodo
Šentjurske novice še vztrajale, ampak za zdaj lahko trdim, da četudi narediš vse in še več, si na koncu dneva, ko otrok zaspi, to še vedno ti. In ker je vlak s tistim zabavnim kao bohemskim in drugače spektakularnim šovom odpeljal naprej, ko sem doma dojila, sem zdaj tu in ...
... vam povem o krasnem žuru, ki sem ga doživela prejšnji vikend, to je dekliščina od zelo dobre prijateljice. Občutka o tem, kar se dogaja - da se bo poročila, in to iz ljubezni!, da je pojerbala lep in velik domek v eni izmed lepših okoliških vasi, da je srečna!!! - se pravzaprav ne da preprosto opisati. Že 14 dni se mi dogaja, da mi tu pa tam, kar sredi dne, stopijo solze v oči. Ne gre za bolečino, čeprav gre deloma tudi za bolečino - še vedno se mi namreč zdi neverjetno, da bi se zgodilo meni. Predvsem gre za čisto lepoto - v občutku, ne v videzu. Če mislite, da ni res, da si skoraj vsaka ženska želi predvsem to - da bi našla svojega, ampak res pravega moža, se motite. In če mislite, da ni res, da si skoraj vsak moški želi dober avto, tudi. Kaj češ ... In vsi skupaj se tako ali drugače šminkamo, ker si nismo dovolj, in ker iščemo in se nastavljamo. Dekliščina prijateljice, ki se bo poročila s svojim in zares pravim moškim, je tako nekaj takšnega, kot če vidiš nekoga brodit med krokodili in si priča temu, da živ prileze na drugo stran reke. Potem veš, da je mogoče! In če je žur vrhunski, in to brez enega samega moškega občinstva, če ne štejem šoferja avtobusa, ki nas je s Ponikve razvozil na izlet po šentjurskih gostilnah za kratko obujanje spominov na tam preživele noro bleščeče ali pa moreče noči, potem veš, da nisi v teh letih zgrešil poti in si se znašel v družbi pravih babnic. Program je bil krasen, bodoča nevesta je blestela, in ko je pripovedovala zgodbice, sem prišla do zaključka, da pot ni samo težka, ampak je polna zabave in čudovitih trenutkov - s prijatelji, in - dejstvo o zanič glasbi v malih krajih tega ne more pokvariti ... Pa tudi do zaključka, da smo bile punce iz zgodbic in fotografij študentke - in kakšnih deset let mlajše kot danes ... Takole je - če nisi poročen ali kako drugače zaseden, si ponavadi želiš, da
bi kdaj naletel na ljudi, ki imajo tvojemu kompatibilen magnet v sebi, ki te vleče in navdihuje. In kako naj jih srečaš tam, od koder vsi kakor s prvega perona odhajajo na vlake drugam? Saj ne, da v Šentjurju ne ostane nič dobrih fantov (in deklet), da ne bo pomote, ampak želela bi si kakšen prostor z okusno glasbeno in drugo ponudbo, npr. dober design, razstave slik in fotografij, glasbeni in dramski nastopi v živo, kar tako na izi, brez razpisov in birokratskih kolobocij - pa s potrebno infrastrukturo in ozvočenjem, ker žalostno je, da ko v Šentjurju hočeš narediti kaj kulturnega zastonj, en teden letaš naokoli, da ti kdo posodi mikrofon, in potem se nadaljnji teden zahvaljuješ, ker so ti posodili prostor.... in z ljudmi, ki so stari več od trideset let, pa ne zato, da bi mladi ne bili ok, ampak zato, da bi človek vedel, da so tu, ker je tu dobro, in ne zato, ker je vikend in za vikende živijo s starši, ali pa so preveč pijani, da bi se zapeljali naprej v Celje. Tudi študentskih žurov v KD ne mečem s tem v koš, res ne, prav krasni so, vendar pa slej ko prej pride trenutek, ko ti nekdo reče: »Gospa, a mate mogoč uro?« In take stvari res zbijejo filing ... Nekje vendarle mora biti keč - ker kam pa so šli vsi ti ljudje, stari trideset in štirideset let? Vem, da umrli še niso, in škoda je, če jim je nekje v bajti pod gozdom strašno dolgčas ...
Seveda pa ljubezen ni vse, tako pravijo. In če je kdaj ni, je pač ni, gotovo ni tega kriv Šentjur in njegove gostilne, čeprav je statistično gledano veliko manj verjetno, da boš našel nekoga, ki ti je všeč, ob muziki, ki ti ni všeč, toda, kaj pa ima statistika skupnega z ljubeznijo, boste rekli. Moja prijateljica bodoča nevesta ima čisto dober okus in se je zabavala po vsej Sloveniji, pa vendar je svojega zapeljala kar v Čočki ... Dekliščine je bilo konec pred jutrom, in nikoli se ne bo ponovila, kot se ne ponovi noben ekstra žur. Toda obdobja brez ljubezni, hvala Bogu, ne trajajo eone, in vedno se na nek način ponovi in ponavlja pa obnavlja, do konca življenja ...
E. K.
0
LUCIJINA REPORTAŽA
No, zdaj pa imam demokracijo in svobodo tiska! Si predstavljate, kako meje sesulo, ko je stopil moj samopašni urednik pred mojo mizo in mi preprosto prepovedal, da sploh še kaj napišem o Dobju, Meriju, Franciju, Nataliji, materi županji, anonimnih pismih, ravnatelju Cenčeku..., da o kakšni vroči love story katerega od gasilskih prvakov niti ne govorim. Čeprav so mi jo podžupanovi sinovi s pomočjo sodnice Teje grdo zagodli, jaz imam te ljudi enostavno še vedno rada. Tako elementarnih ljudi, kot sem jih srečevala tam v njihovi enako samosvoji občini, pač ni več nikjer na svetu. Zahteva mojega zahojenega urednika po informacijski blokadi Dobja je preprosto barbarski napad na moje človekove pravice in na pravice slehernega državljana sveta, da spozna zadnje žive ostanke nekdanjih civilizacij. Ne, moji Dobjani, tako zlahka me ne bodo ločili od vas. Če ne bo šlo drugače, bom poskušala v stilu Frana Milčinskega rešiti vašo skupnost pred kruto pozabo.
Me je pa kar groza, če se bo urednik spomnil in mi prepovedal tudi Štefa, naše »Strašne občinske Jožete«, pa Markota, Robija in druge njim podobne face. O čem pa naj potem sploh še poročam? Pa menda ja ne o njegovi kao zgodvinski knjigi o že zdavnaj preminulem Demosu, ki je ne šmirgla noben povprečno pameten državljan. Potem vam ne bi mogla poročati niti tega, kako je Štef tudi letos vzorno poskrbel za rekreacijo svoje zveste čredice občinskih uradnikov. Ne popoldne ali v soboto, kot tisti nemoralni kapitalisti, ki bi delavci iztisnili zadnjo kaljo krvi iz ožilja. Sredi tedna in med delovnim časom, tako da jih ni prikrajšal za vikend, jih je popeljal na zdravo in poučno ekskurzijo skozi hoste od Ponikve do Dolge gore, kjer jih je s pomočjo Arzenakove čevapfoot ekipe tudi pošteno nahranil in napojil. Ali je bilo zraven tudi kaj spolnega nadlegovanja, ni poročal. Če kaj takega med sproščenimi Občinarji in občinarkami sploh lahko obstaja. Skratka, šlo je za krasen primer dobre prakse, kar je še zlasti pomembno zaradi dobrih vzgledov za vse občinske podanike. Tudi zato ni nič nenavadnega, da se je za podobno akcijo odločil tudi športni pedagog Vlado in je s slično tehniko na hitro uredil javni sprejem za Drapiča in Martino, ne da bi brez veze obremenjeval ljudi in medije. Tovrstne akcije bi bile čisto OK, če bi udeležence malo bolj udarile po žepu, ker tisto, kar je zastonj, pač ni nič vredno, kar so spoznali tudi naši pevski zbori. To zakonitost pa nasprotno zelo dobro poznajo trgovci, recimo City center iz Celja, ki vsako pomlad organizira kolesarske Majske kroge in poleg Občini zaračuna udeležbo še vsakemu šentjurskemu udeležencu skoraj cel evro na kilometer poti. Jasno je, da je takšna akcija potem veliko bolj odmevna, kot je na primer obisk predsednika Državnega sveta, ki nas nič ne stane in tudi nič ne škodi in ne koristi. S povsem enako finto imamo opravka pri odbojkarskem igrišču na mivki. Mislite, da bi kdo vedel zanj, če bi stalo na primer 10.000 €? Na tako ceneno igrišče bi se tudi odbojkarjem zdelo zamalo hoditi igrat, zato je pa sedaj, ko vemo, da je stalo več kot trisobno stanovanje v bloku, postalo vseslovenska atrakcija. Mimogrede, to, kar v zvezi s tem peskovnikom s Štefom počnejo občinski nadzorniki in mladinski Marko, je ena najbolj bednih zgodb v zgodovini naše občine. Ti ljudje enostavno ne zanjo ustrezno ceniti niti poslovnosti niti športa, in sedaj to svojo
primitivno kmečko miselnost poskušajo prodati volivcem kot bleščeče zapakirano pravičnost. Štef jim je lepo odkrito povedal, da se brezveznih predpisov javnega naročanja kot pijanec plota držijo le nesposobni in boječneži, medtem ko on s pomočjo Erike že od daleč zavoha najugodnejšega ponudnika, takoj podpiše z njim pogodbo ter še kakšen aneks zraven, in ko drugi komaj spravijo skupaj projektno dokumentacijo, le kje je potem še denar, on že veselo reže otvoritveni trak. In še, by the way, te preproste resnice, ki je še meni kristalno jasna, ne skapirata niti vseznali Robert niti magister ekonomije Marko, kaj šele moj urednik. In taki tipi bi radi vodili Občino? Pa ne me basat.
In se delajo, da so nekakšno gibanje, leseno železo, samo da bi prišli do oblasti. Saj, saj, nič ne rečem, zamisel je dobra, žal pa je totalno zamujena. Štef je že zdavnaj prej tako temeljito premiksal šentjurske stranke, da njihovi predsedniki še danes ne vedo, ali so civilno gibanje, SZDL, ali pa že brezrazredna družba.
Vaša Lucija
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE _______________DAVČNI URAD CELJE__________________
Poziv k samoprijavi v zvezi z davkom od premoženja in dohodkom iz oddajanja premoženja v najem
Davčna uprava bo začela s poostrenim nadziranjem plačevanja obveznosti na področju davka od premoženja (stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ali prostorov za počitek oz. rekreacijo) in dohodkov iz oddajanja premoženja (nepremičnin in premičnin) v najem. Pridobljeni so bili namreč podatki o lastništvu nepremičnin, iz katerih izhaja, da ima večje število zavezancev v lasti nepremičnine, za katere ne plačujejo vseh predpisanih dajatev. Vse zavezance, ki premoženja in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem za leti 2010 oz. 2009 (pa tudi pretekla leta) niso napovedali, pozivamo, da predložijo davčne napovedi. Glede na to, da je rok za oddajo napovedi potekel, lahko napovedi oddajo v obliki samoprijave (na izpolnjeno napoved se na vidno mesto in na pregleden način napiše »samoprijava«), Ta je možna do izdaje odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora ali do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
V	kolikor davčni zavezanci ne vložijo davčne napovedi ali ne vložijo davčne napovedi v roku, je za tako ravnanje predvidena globa od 200 do 400 evrov. Z globo od 400 do 1.200 evrov pa se kaznujejo za prekršek zavezanci, če v davčni napovedi navedejo neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke.
V	primeru dohodka iz oddajanja premoženja v najem bo zavezancem poleg izrečene globe izdana tudi odločba na podlagi primerljivih podatkov iz napovedi iz območja, za katero se obdavčuje nepremičnina. V primeru davka od premoženja pa bo davčni organ poleg globe po uradni dolžnosti vodil davčni postopek, ugotovil dejansko stanje in izdal odmerno odločbo.
©
POLICIJSKE CVETKE
Interventna številka: 113 Policija Šentjur: 03/7464150
Kalobje, 18. 5. - Nekdo je iz delovnega stroja izčrpal nafto, o čemer se z lastnikom poprej ni dogovoril. Podoben dogodek se je zgodil tudi čez 10 dni.______________
Šentjur, 21.5,- Nekdo je vlomil v pisarno poslovnih prostorov in odnesel 140 EUR._____________________
Šentjur, 21. 5. - Zaradi mejnega spora je sosed sosedu odstranil mejna znamenja. Bo zadostovala arbitraža?
Ponikva, 22. 5. - V okolici naselja so v ogrado z divjadjo ponovno vdrli psi in pomorili četvero srn._____________
Šentjur, 23. 5. - Žena je tri leta trpela fizično nasilje s strani partnerja in naposled to prijavila, preiskovalni sodnik pa je izrekel podaljšanje prepovedi približevanja.
Grobelno, 23. 5. - V Tratni je zaradi malomarnosti zagorela lesena uta. Gorica pri Slivnici, 24. 5. - Z gradbišča ceste je nekdo ukradel drenažne cevi.
Šentjur, 25. 5. - Nekdo je pri zdravstvenem domu iz avtomobila oškodovanke izmaknil torbico. Šipo desnih vrat je imela odprto ...______
Šentjur, 27. 5. - Nekaj po 7. uri zjutraj je prišlo do trka, povzročitelj je odpeljal, a si je drugi udeleženec zapomnil njegovo registrsko tablico.
Gorica pri Slivnici, 27. 5. - Ob jezeru so štirje znanci popivali, a ko je edina ženska udeleženka hotela zapustiti zabavo, jo je znanec pričel pretepati. V pijanosti jo je hotel udariti z debelejšim kolom, ki ga je izpulil, a je na srečo dvakrat zgrešil, tretjič pa jo je zadel v glavo. Kaj hujšega je preprečil policist, ki se je na kraju incidenta znašel med potjo v službo.
Gorica pri Slivnici, 28. 5. - Direktor ribiško-turističnega podjetja je prijavil,
da ribiči brez dovoljenja lovijo in kampirajo na zasebnem zemljišču
ob jezeru._____________________________
Gorica pri Slivnici, 1.6. - Lastnik je prijavil, da so mu neznanci pokosili travo na njegovih parcelah ob Slivniškem jezeru. Travo so sicer pustili ...
Gorica pri Slivnici, 3. 6. - Voznik tovornega vozila je trčil v drugo vozilo in odpeljal ...
Šentjur, 4. 6. - Voznik OA Renault Tvvingo je natočil za 45 EUR goriva in brez besed odpeljal naprej.
Šentjur, 5. 6. - Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do trčenja, povzročitelj pa je imel 1,10 mg/l alkohola v krvi._______________________
Gorica pri Slivnici, 6. 6. - V okolici naselja je nekdo poskusil požgati kozolec s krmo, ki je delno zgorela, požar pa se zaradi spleta okoliščin ni razširil naprej.
Gorica pri Slivnici, 7. 6. - Neznanci so iz koče ob jezeru odnesli leseno klop in 12 ploskev miz iz borovega lesa ter za nameček še nekoliko porazbijali. Škode je za dva tisočaka.
Šentjur, 7. 6. - Izpred stanovanjskega bloka je nekdo ukradel OA Volksvvagen Golf Plus, črne barve, CE D4-66E._____________________________
Šentjur, 9. 6. - Pri šolskem centru je voznik avta s stranskim ogledalom oplazil kolesarja, ki je padel in se poškodoval.____________________________
Šentjur, 9. 6. - Sprehajalko v okolici mesto je dohitel sosedov pes, ki jo je
ugriznil v desno stegno
Šentjur, 27. 5. - Sin je slabovoljen prišel domov in razbijal po hiši, oče pa ga je hotel umiriti z grožnjami. Na koncu ju je umirila mati in položnica.
Kalobje, 28. 5. - V bližini naselja so do hiše prišli Romi. Dva sta takoj vstopila v hišo, tretji pa je pred njo skušal zamotiti lastnika. Zmanjkalo je 1.200 EUR gotovine, odpeljali pa so se z večjim vozilom svetlejše barve.
Planina pri Sevnici, 28. 5. - Lastnica vikenda je ugotovila, da so neznanci vzeli bencin iz lope in ga polili po travi?!
Ponikva, 10. 6. - Starejša občanka je kurila travo na nabrežini ob garaži,
veter pa je raznesel iskre na ostrešje garaže, ki se je vnela, a so
gasilci kmalu preprečili večjo škodo.
Dramlje, 11. 6. - V okolici naselja so policisti večkratnemu prekrškarju, ki ne premore vozniškega dovoljenja,
zasegli vozilo.
Gorica pri Slivnici, 12. 6. - V okolici naselja je ordinirala trojica temnejše polti, ki je spraševala po starem železju. Dva sta zamotila domačinko, tretji pa je iz hiše ukradel 360 EUR.
ODMEVI
Na Šentjursko se stekajo milijoni kmetijskih subvencij
Kmetje ne rabimo subvencij, hočemo pošteno plačilo za svoje pridelke
To pismo vam pišem zaradi članka, v katerem ste vsaj pri meni navedli napačno višino prejete subvencije za leto 2009. Očitno ste prišteli znesek, ki sem ga dobil prejšnje leto kot nepovratna sredstva za traktor. Pa četudi, če bi ga dobil za leto 2009, je to krivično in nelogično prištevati k subvencijam. Če se že namenite to pisati, pišite objektivno, s spoštovanjem izvora teh sredstev, ki jih kmetje dobivamo z žuljavimi rokami in veliko mukami. Tudi vaš zrezek na mizi je veliko debelejši zaradi teh subvencij, ki nam jih podtikate kot veliki nevedneži. Mi kmetje te z žulji pridobljene subvencije skrbno vlagamo v kmetijstvo, tako da delamo 365 dni v letu in si ne privoščimo niti dneva dopusta. Zato mislim, da nas kmete zelo žalite s podtikanjem v takšnih neresničnih člankih in pričakujem korektno opravičilo. Mi ne drezamo v vas in tudi vi ne drezajte v nas, če pa že morate pisati, pišite korektno, s spoštovanjem do nas in poštenega kmetovega dela. Lahko pa pišete o svojih prejemkih in o svojih doživetjih na dopustu, ki ga mi ne poznamo.
Vsa dokazila bodo predložena na sodišču, če ne bo korektnega opravičila.
Jože Rajh, Lažiše
Spoštovani g. Rajh
Vir, po katerem je avtor teksta povzel številke, je spletni portal Vest (kot je v tekstu tudi navedeno), ki odgovarja za morebitne netočnosti, zato tožbo naslovite nanj.
V članku ni nobenih žalitev in podtikanj, so samo informacije javnega značaja, ki ne potrebujejo opravičila.
F. Kovač
ODMEVI
Se ne delate malo norca iz nas?
Zapis pod tem naslovom v prejšnji številki ŠN je zelo obzirno komentirala direktorica LUŠ Jelka Godec, toda je predlagala, da se opravičimo bralcem za napačno informacijo, ker sem zapisal, da promocije dveh projektov s spiska prireditev TVU, komuniciranja LAS z javnostjo sploh ni bilo. Takole je bilo: Ob napovedani uri je res rahlo deževalo in na Mestnem trgu ni bilo ničesar in nikogar. 20 minut sem neuspešno »prečesaval« vse možne lokacije tega dogodka in iskal kakršno koli informacijo. Pri slučajnem srečanju z direktorico LUŠ Jelko Godec sem zvedel, da je dogodek prestavljen za 4 dni. Dobro uro kasneje sem to sporočilo dobil tudi po elektronski pošti. Torej vse absolutno prepozno, da bi bilo korektno. Sem bil edini, ki nisem bil obveščen, ali pa promocija ni zanimala nikogar? Domneval sem, da je šlo za slednje, zato sem zadevo enostavno odkljukal. Kaj se je dogajalo štiri dni kasneje, če se je, me ni več zanimalo, ker je bilo prepozno za majsko številko ŠN.
Meni se ni nihče opravičil in tudi sam se nimam kaj opravičevati.
F. Kovač
Na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v časopisih »Šentjurske novice« z dne 20.01.2010 in »Šentjurčan« z dne 22.01.2010 ter na spletni strani občine, objavlja Občina Šentjur naslednjo
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
LISTA A
Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine.
	Ime in priimek upravičenca	Naslov	A	B
1.	Andreika SALOBIR	Žeaar 27, 3262 Prevorie	3	545
2.	Aleksandra HEIMANN	Ulica Dušana Kvedra 24, 3230 Šentiur	2	510
3.	Roman PETRIŠIČ	Cesta Miloša Zidanška 9/a, 3230 Šentjur	3	510
4.	Jože POLUTNIK	Loka pri Zusmu 71, 3223 Loka pri Žusmu	4	450
5.	Irena TUHTAR	Podorad 15, 3230 Šentiur	3	445
6.	Nataša TUŠEK	Proseniško 3/d. 3220 Štore	4	435
7.	Anica PERČIČ	Podvine 1. 3225 Planina pri Sevnici	2	420
8.	Ivanka DEBELJAK	Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentiur	4	410
9.	Nina DROBNE	Planina pri Sevnici 76, 3225 Planina pri Sevnici	2	390
10.	Emsada KUKAVICA	Pod vrbco 20, 3230 Šentiur	2	375
11.	Vinko MAČEK	Ulica Dušana Kvedra 34/a, 3230 Šentiur	1	370
12.	Renata ŠKODA	Mariia Dobie 35. 3222 Dramlie	3	370
13.	Anica ISKRAČ	Gorica pri Slivnici 72/a, 3263 Gorica pri Slivnici	2	345
14.	Klaudiia GVARDIJAN	Stopče 33, 3231 Grobelno	3	345
15.	Silvester AUŽNER	Ponikva 50, 3232 Ponikva	1	340
16.	Saša KUMIN	Vrbno 4/a, 3230 Šentiur	3	335
17.	Branko FON	Cesta Miloša Zidanška 8/b, 3230 Šentiur	3	330
18.	Nataša FLORJANC	Šedina 22/a, 3222 Dramlie	2	330
19.	Maia ŽAFRAN	Svetelka 3/b, 3222 Dramlie	1	320
20.	Tilen LESKOVEC	Leskovškova ulica 3, 3230 Šentiur	3	320
21.	Vida OZIS	Cesta Kozjanskega odreda 19, 3230 Šentiur	3	310
22.	Danilo MATUŠ	Botričnica 13/a, 3230 Šentiur	1	300
23.	Gabriiela LOZEJ	Voduce 1, 3263 Gorica pri Slivnici	3	300
24.	Emil FENDRE	Na Lipico 1, 3230 Šentiur	1	295
25.	Nevenka JUG	Svetelka 3/b, 3222 Dramlie	2	295
26.	Nataliia MLINARIČ	Na Lipico 3, 3230 Šentiur	1	285
27.	Zdenka DOLENC	Mariia Dobie 3, 3222 Dramlie	1	285
28.	Renata PETRIČEVIČ	Proseniško 39/c, 3230 Šentiur	3	285
29.	Mojca DOBERŠEK	Brdo 19, 3225 Planina pri Sevnici	3	280
30.	Leonida LAVRIHA	Prapretno 5/a, 3225 Planina pri Sevnici	3	280
31.	Anton JAZBEC	Ulica Dušana Kvedra 24, 3230 Šentiur	1	265
32.	Tereziia TOPLIŠEK	Loka pri Zusmu 96, 3223 Loka pri Žusmu	4	260
33.	Franc KOVAČ	Na Lipico 4, 3230 Šentiur	1	240
34.	Adriiana ČATER	Šibenik 38, 3230 Šentiur	2	240
35.	Marko STRAŠEK	Bezovie 15/b, 3230 Šentiur	1	220
36.	Srečko JEROVŠEK	Primož pri Šentjurju 36/a, 3230 Šentiur	1	210
37.	Marko RIBIČ	Lutrie 23, 3232 Ponikva	1	205
38.	Olivera GAČNIK	Cesta na kmetijsko šolo 16, 3230 Šentiur	1	195
39.	Frida OPERČKAL	Šibenik 7/a. 3230 Šentiur	2	190
Iegenda> A-število članov gospodinjstva; B-število doseženih točk
LISTA B
Lista B je bila oblikovana na podlagi 10. v povezavi z 9. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere zavezanci za plačilo varščine.
	Ime in priimek upravičenca	Naslov	A	B
1.	Srečko ČREP	Ponikva 48/a, 3232 Ponikva	2	410
2.	Andrej ŠKET	Loka pri Žusmu 107, 3223 Loka pri Žusmu	1	350
3.	Jure RAZTOČNIK	Cesta Kozjanskega odreda 10/a, 3230 Šentiur	3	285
Udeleženci razpisa z doseženim enakim številom točk so razvrščeni na podlagi prednostnega kriterija dobe bivanja na območju občine Šentjur.
Udeležencem razpisa bodo odločbe o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem vročene skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, štev. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07 in 65/08). Prosilci imajo pravico do pritožbe, ki jo posredujejo organu, ki je odločbo izdal v roku petnajstih dni po prejemu odločbe. O pritožbi bo odločal župan Občine Šentjur. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.
Župan Občine Šentjur mag. Štefan Tisel
DARUJMO KRI IN POMAGAJMO LJUDEM
Območno združenje RK Šentjur v sodelovanju s Krajevno organizacijo RK Šentjur-mesto ter z oddelkom za transfuzijo krvi Bolnišnice Celje organizira krvodajalsko akcijo v Šentjurju.
Akcija bo potekala v prostorih OŠ Frania Malaaia Šentjur v četrtek, dne 24.06.2010 od 07.00 do 11.00 ure.
Med vsemi humanitarnimi in solidarnostnimi dejanji, kijih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno človekoljubno dejanje. S svojo krvjo lahko mnogim povrnete zdravje in rešite življenje.
Zaradi pomanjkanja krvi Rdeči križ poziva k sodelovanju vse zdrave in sposobne ljudi ter vse, ki cenijo zdravje, spoštujejo človeka in sebe. Še posebej so vabljeni vsi, ki so dopolnili 18 let in lahko kri darujejo prvič.
Ker je predpogoj za darovanje krvi zdravje človeka, bodo vsi pred odvzemom najprej zdravniško pregledani.
Sekretar RK SLEJKO Stanislav
Tudi v Šentjurju domači kmečki pridelki na enem mestu?
V petek je predsednica šentjurskega Zares v prostorih Razvojne agencije Kozjansko gostila predstavitev projekta Marjetica, kjer želijo pobudniki s povečanjem samooskrbe z doma pridelanimi svežimi živili doseči pozitivne učinke med drugim na razvoj podeželja, varovanje okolja, naravnih virov, kulturne krajine, trajnostno energetiko, turizem itd.
Projekt je predstavila docentka na mariborski gradbeni fakulteti dr. Vesna Smaka Kincl, ki ima tudi šentjurske korenine, najbolj znano ime projektne skupne pa je evroposlanec Ivo Vajgl. V praksi zadeva menda že poteka v začetni fazi v Prekmurju, drugače pa so jim vzor avstrijske izkušnje, vendar so tudi tam potrebovali dolga leta, da so se akterji povezali. Trenutno Slovenija uvaža kar 50 odstotkov hrane in okoli 70 odstotkov zelenjave, kar je seveda nesprejemljivo, a pomeni tudi veliko rezervo. V okviru
načrtov je vzpostavitev neposrednih prodajnih kanalov za pridelovalce s kmečkimi trgovinami v mestih, kjer bi bili na voljo kakovostnejši izdelki, kot jih dobimo pri veletrgovcih, prav tako pa bo treba najti pot v šole, bolnišnice itd., kar novi zakon zagotavlja v okviru skromnih 20 odstotkov. Med prisotnimi so prevladovali ekološki pridelovalci hrane, ki so na podlagi konkretnih primerov bili dokaj kritični do države kakor tudi do domače zadruge.
br
Dobjanke naj pomladne plesalke
Konec prejšnjega meseca je lep uspeh uspel plesni skupni Osnovne šole Dobje, saj so dekleta dosegla prvo mesto v plesnem natečaju Pomladni dan 2010 za osnovne šole v Slovenij.i! Skupno so sestavljale Sanja Bobek Hrastnik, Vanesa Centrih, Kaja Rabuza, Nastja Romih, Julija in Sabina Šmid,
njihova mentorica pa je Magda Doberšek. Omenimo še, da je plesna skupna Jabuke, ki je nastopila na občinski slovensnosti ob dnevu državnosti, po nastopu na območnem nastopila še na regijskem srečanju plesnih skupin pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Ba - zen!
Šentjursko javno kopališče je 11. junija pričelo z letošnjo kopalno sezono. Mladina do 15. leta za celodnevno čofotanje odšteje tri, odrasli pa 4 evre.
Tretjo julijsko soboto se obeta tradicionalno Bazenjenje, ki ga organizira ŠKMŠ, v avgustu pa lahko pričakujemo še Oračev namiznoteniški memorial. Trenutno se obiskovalci lahko predajajo še ogledu tekem svetovnih žogobrca rjev.
Na srečo se letos obetajo zanimive novosti. Julija in avgusta naj bi ob četrtkih ob bazenu izvajali vadbo joge, različne skupinske vadbe pa napoveduje tudi Aspara.
_______TENIŠKE VESTIČKE
Gorica in Šentjur v špici
Redni del tekmovanja v Veteranski sotelski teniški ligi je tik pred zaključkom, izjemno dobro pa se v tekmovanju osmih ekip držita ekipi Gorice pri Slivnici in Šentjurja, ki sta si zagotovili mesto v septembrskem polfinalu. V tekmovanje se je letos znova vključila Ponikva, ki prvo sezono izkorišča za vračanje v tekmovalni ritem.
Tadej Kincl in šentjurski teniški podmladek
Šentjurski tenisači so sicer uspešno izpeljali večji del pomladanskih aktivnosti. Tako se je ducat igralcev drugo junijsko soboto merilo na klubskem turnirju posameznikov, kjer je v finalu Branko Recko ugnal Maksa Muleja.
Konec maja je na turnirju postavljenih parov igralo 14 dvojic, slavila pa sta Aleš in Dušan Šporn, ki sta v finalu premagala dvojec Karli Majcen - Borut Račnik. Dva vikenda prej so izvedli turnir žrebanih parov, kjer sta zmagala Jože Hernavs in Karli Majcen, ki sta v finalni borbi ugnala Klemna Šketa in Romana Kasenburgerja. Omeniti velja, da so šentjurski
tenisači gostili tradicionalni četveroboj ekip, kjer poleg njih sodelujejo klubi s Polzele, Rogaške Slatine in Velenja, najboljši pa so bili Savinjčani.
Aktivni so tudi mladi in najmlajši tenisači. Na dnevu slovenskega tenisa v Ljubljani so med dečki do 11 let nastopili trije Šentjurčani. Žiga Kovačič je končal kot tretji, Tilen Kovač je izpadel v četrtfinalu, Klemen Tašner pa v osmini finala. V isti starostni kategoriji je pri deklicah Tinkara Kovač prišla do osmine finala. Zadnji majski vikend je velik uspeh uspel Žigi Kovačiču, ki je na odprtem prvenstvu Kopra do 10 let osvojil drugo mesto.
br
Planinski klini
Slivničani se najbolje orientirajo
Konec prejšnjega meseca so na Koroškem izvedli državno prvenstvo v planinski orientaciji, ki je prineslo nov uspeh prizadevanjem v Planinskem društvu Slivnica pri Celju, saj je njihova ekipa v kategoriji starejših učencev pometla z vso konkurenco.
Regijsko planinstvo na Uršuli
Še v sklopu obeležitve svoje 30-letnice je zadnjo majsko soboto drameljsko planinsko društvo pri svoji postojanki gostilo planinska društva Savinjskega meddruštvenega odbora. Povabili so vseh 50 društev, na manjšo udeležbo pa je vplivalo slabše vreme.
Varno delo v gozdu s traktorjem
šentjurska krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije je 6. junija v sodelovanju s Srednjo gozdarsko lesarsko šolo Postojna organizirala tečaj s področja varnega dela s traktorjem v gozdu za lastnike gozdov.
V gozdovih pri Zagaju na Ponikvi se je izobraževanja udeležilo 18 lastnikov gozdov, ki so se seznanili s teorijo - predavanje o traktorju in varnem spravilu lesa (moč motorja, teža, dimenzije, pogon, vitel, jeklena vrv, ergonomija, oskrbovanje in vzdrževanje traktorja in dodatne opreme, osnove tehnike in organizacija varnega spravila lesa) in prakso. Slednja je vsebovala predstavitev traktorja, vitla in ostale opreme za varno spravilo lesa, priprava in pregled traktorja pred začetkom del, pripravljalna dela v gozdu (podiranje in priprava lesa, urejanje sečišča, priprava vlake, izbor odlagališča, zaščita stoječega drevja), prikaz vseh faz spravila lesa na delovišču (prazna vožnja, privlačevanje, polna vožnja, rampanje) ter opravila po končanem spravilu.
revirni gozdar, Miha Fonda dipl.gozd.inž.
Drapič šampionsko tudi pri članih
Med prvomajskimi prazniki je na južnem Švedskem član Taekwon-do kluba Ahac Šentjur Denis Drapič uspešno nastopal na evropskem prvenstvu. V mestu Skovde je v borbah v kategoriji do 71 kilogramov postal evropski prvak v verziji ITF. V konkurenci 19 borcev je 19-letnik, ki je kopico naslovov osvajal že v mlajših selekcijah, premagal nasprotnike iz Finske, Moldavije, Nemčije, VValesa in v finalu še Norvežana.
Javni sprejem Denisa in Martine -ŠN nezaželene
Po uspešnem Drapičevem nastopu in kasneje še kopjašice Martine Ratejve na mitingu diamantne lige v arabski Dohi, kjer je dosegla nov državni rekord, je Športna zveza Šentjur žal znova potrdila svojo ozkoglednost v ločevanju osebnih odnosov funkcionarjev in profesionalnim oz. strokovnim opravljanjem dela. Za športnika so pripravili sprejem, ki so ga naslovili kot javni, a Šentjurskih novic in morda še koga tam ni smelo biti...
Košarkarji prvič pri županu
Šentjurska košarkarska epopeja je novo poglavje doživela v začetku meseca, ko je košarkarje, skupaj z atletinjo Ratejevo, prvič doslej sprejel šentjurski župan Štefan Tisel in jim podelil posebna priznanja, igralci pa so mu podarili dres s podpisi.
Slovenski del košarkarskega portala Eurobasket.com je takoj po zadnji finalni tekmi državnega prvenstva objavil svoj izbor najboljših igralcev v pretekli sezoni Lige Telemach, vanj pa je vključil tudi člane naše ekipe. Sandi Čebular je bil uvrščen v prvo peterko lige. Marcus Crenshavv je bil razglašen za najboljšega tujega igralca, ki ni iz »Bosmanovega območja«, poleg tega pa je bil uvrščen še v drugo peterko lige. V najboljšo obrambno peterko se je uvrstil Luka Lapornik, Teo Šimovič pa sije prislužil častno omembo.
O naslednji sezoni ni še nobenih informacij, je pa bolj ali manj jasno, da trojec Čebular-Crenshavv-Šimovič naslednje leto ne bo nosil šentjurskega dresa. Včeraj so klubski čelniki zasedali na občnem zboru, o čemer bomo seveda poročali.
V četrtek je selektor članske reprezentance objavil spisek 17 kandidatov za svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Turčiji, na njegovem spisku pa sta tudi Čebular in nekoliko presenetljivo nekdanji šentjurski igralec Matej Krušič. Omenimo še, da je bil nekdanji šentjurski igralec in trener Boštjan Kočar na slavnostni akademiji ob 60-letnici KZS prejemnik enega od 22 priznanj.
11. Zalokarjev memorial
Po zaslugi Danila Razborška
so se košarkarji znova zbrali v spomin na Alojza Zalokarja in druge pokojne košarkarje in jim namenili spoštovanje z molkom. Oba tradicionalna dvoboja sta bila pred skromnoštevilno publiko odigrana na športnoparškem igrišču s plastično podlago, zlasti tekma mlajših ekip pa je ponudila kar nekaj lepih potez.
Ob je treba pripomniti, da vzdrževanje lepega igrišča ni ravno najbolj opazno. Na srečo sta se tekmi končali pred temo, saj reflektorji ob poskusu prižiga niso delovali. Prav tako ni jasno, da še vedno ne obstajajo termini za večerno rekreacijo na investiciji, ki je preveč sama sebi v namen. Toliko o košarkarskem Šentjurju ...
Po tekmah sta vsem ekipam sta Marjana Zalokar in župan Štefan Tisel podelila pokale ekipam, peharja pa sta bila namenjena tudi najboljšima strelcema obeh tekem, in sicer sta si jih primetala Dani Polenek ter Jože Prezelj. Predsednik Košarkarskega kluba Šentjur Jože Palčnik je z drobno pozornostjo presenetil še Silva Gobca, ki je bil eden najbolj prizadevnih na navijaškem področju pretekle šentjurske prvoligaške sezone.
ŠKK Šentjur : ŠRK Koši Šentjur 62:60 (14:12, 15:15, 16:16, 17:17). Strelci za ŠKK: Verhovšek 13, D. Lapornik 12, Perčič 9, Poš 8, Sebič 7, Renato Kolenc 6, L. Lapornik 5, Gazvoda 2, Martinovih, Vukmanič, Koželj; strelci za ŠRK Koši: Polenek 18, Korošec 11, B. Zorko 9, Zidar 7, Pirih 4, Arzenšek 3, Bedek 3, Jug 3, Bevc 2, Pinter, A. Razboršek, Zupančič, trener: Košak.
Šentjur veterani: Ponikva veterani 67:43. Strelci za Šentjur: Prezelj 30, Kolenc 18, K. Košak 9, Grajžl 8, S. Košak 2, Hernaus, D. Razboršek, Šporer, trener: Dremšek; strelci za Ponikvo: Andrinek 6, A. Zdolšek 11, Ju. Esih 10, Potočnik 4, Grosek 2, Božič, Ja. Esih, Kundih, Obreza, Palčnik, S. Zdolšek.
br
Kdaj (znova) kolesarski klub?
Starodobniki
Pred mesecem dni se je na le 14-kilometrsko traso šentjurskega Majskega kroga iz športnega parka odpravilo lepo število kolesarjev, ki jih je vso pot spremljal tudi podžupan Jože Korže.
Pri projektu so sodelovali še občine Celje, Slovenske Konjice, Štore, Vojnik in Žalec, tako da se je na cilju pri CityCentru zbralo okrog tisoč kolesarjev, ki so za 15 EUR prijavnine prejeli nahrbtnik z napitkom in sponzorskimi obvestili, porcijo golaža in možnost, da so izžrebani za kakšno nagrado.
Občina Šentjur je prireditev podprla, varnostna navodila pa so npr. dajali celjski kolesarji. Samo od sebe se torej ponuja vprašanje, da bi lahko to izvajala npr. sorodna organizacija iz naših logov, ki bi tudi sicer skrbela za organizirano rekreativno kolesarjenje, ki je zelo priljubljeno. Poleg tega so razne prijavnine preko društev na prireditvah običajno cenejše, lažje je najti somišljenike za kakšen kolesarski izlet itd.
Kdo se bo opogumil?
Organizirano kolesarsko aktivnost na Šentjurskem beležimo v predosamosvojitvenem obdobju, kasneje pa je krajši čas deloval Kolesarski klub Šentjur, ki mu je predsedoval sedanji občinski svetnik Sebastjan Jaklič. Študentski klub mladih Šentjur je svojčas pripravil tekmovalni vzpon na Resevno, pred kratkim pa je rekreativno kolesarsko druženje v Dramljah pripravil Boštjan Golež. V Dobju imajo registriran ZRAKK - zabavno rekreativni amaterski kolesarski klub, ki je npr. ob prvem maju izvedel kolesarjenje na Lisco. Zelo zanimiv je projekt Janka Pušnika »Od gasilskega doma do gasilskega doma«, kjer
bodo na dan državnosti kolesarji na 50 ali 100 km razdalji za 10 EUR prispevka obredli vso občino. Vsekakor čas, da se zainteresirani udeleženci kaj pomenijo na temo organiziranega kolesarstva na Šentjurskem. Prav tako pa bilo zaradi prepoznavnosti »gasilskega maratona« dobro, da ga organizatorji vsaj v peti izvedbi prijavijo v tiskani koledar prireditev (kar bi veljalo še za katere druge organizatorje), ki ga prejemajo mnogi občani in povzemajo mediji,.
Kakšno infrastrukturo premoremo? Na papirju oz. spletu imamo nekaj kolesarskih poti (http://www. turizem-sentiur.com/Kolesarstvo. html. Drameljska kolesarska pot), zametke kolesarskih stez na »bizarnih« odsekih (nekdanji Emo, ind. cona Bohor), eno »orng« stezo na Blagovni in z njo povezano peticijo za dograditev povezave s Šentjurjem. V centru mesta je kolo ob stavbah težko parkirati, dasiravno nas enkrat letno pozivajo, da ne uporabljamo avtomobilov. Prav tako ni pravega servisa, je pa npr. v Štorah in v Šmarju. Nekoč bo skozi občino vodila še regijska kolesarska pot, ki jo je začrtala RRA Celje in naj bi občino prečkala na najožjem delu, ob železnici. Prav pred kratkim je Razvojna agencija Sotla iz Šmarja predstavila »še eno novo« kolesarsko karto Obsotelja in Kozjanskega. Namen projekta »Kolesarimo po Obsotelju in Kozjanskem« je povečanje turistične atraktivnosti regije z dodatno ponudbo, torej s kolesarskim turizmom. Žal se za izvajalce projekta opisana regija konča že na vzhodni strani Halarjevega brega.
br
Motokrosisti še vedno v ali blizu špice
Pred zaključkom pomladanske polsezone v motokrosu je tako v pokalnem tekmovanju kot v državnem prvenstvu ostala še po ena dirka, in sicer na dan državnosti v Slovenj Gradcu in 4. julija v Lembergu pri Šmarju, kjer bo letos že druga dirka, organizator pa je planinski TRK Tajfun šport, ki tudi upravlja z dirkališčem.
Tudi to sezono so motokrosisti Tajfunšporta dokaj uspešni.
V	razredu do 50 ccm med podmladkarji Maks Mausser vodi v seštevku državnega prvenstva. Pri podmladkarjih do 85 ccm je Nick Skorja na 1. mestu v pokalnem tekmovanju, v DP pa je na 5. mesto, kar je posledica diskvalifikacije na eni od dirk. V razredu do 125 ccm je Borut Bele v seštevku DP na 4. mestu, v PP pa na 2. mestu. V odprtem razredu je Aleksander z izpuščeno eno dirko na skupno 11. mestu. Nekaj bolje je v pokalu, kjer je 6., Erik Slavec z dirko manj pa drži 7. mesto. V pokalni R2 oz. močnejši verziji odprtega razreda zelo dobro kaže Šentjurčanu Urošu Horjaku, ki je trenutno povsem na vrhu. Tradicionalno uspešno se med veterani drži tudi Alojz Vogrinc, ki je v DP na 3., v PP pa na 4. mestu.
Ratajeva s šentjurskimi ključi v Barcelono
V	začetku meseca je bila kopjašica Martina Ratej skupaj z ekipo Košarkarskega kluba Šentjur osrednja osebnost sprejema pri šentjurskem
županu, ki ji je simbolično vročil ključe šentjurskega stanovanja, ki ga je občina sicer namenila atletskemu klubu.
Po rekordnem dosežku sredi maja, ko je na tekmi diamantne lige za 120 cm presegla svoj državni rekord, so njene daljave nekoliko manjše, a se še vedno uvrščajo v območje svetovne vrednosti.
Glavni cilj letošnje sezone Ratejeve je evropsko prvenstvo v Barceloni, kjer bo glavna slovenska kandidatka za odličje. Kvalifikacije bodo a sporedu v torek, 27. julija, finalni boji pa bodo sledili dva dni kasneje. Na delu jo bo moč videti na mitingu v Velenju, ki bo 1. julija, do prvenstva stare celine pa upamo, da bo kaj novega ne njeni spletni strani, ki že dve leti miruje.
Pregled naj metov:
21. 3., Arles (Fra), evropski zimski pokal: 65,96 m
8. 5.: Šentjur: 63,39 m
14. 5., Doha, diamantna liga: 67,16 m
27. 5., Ostrava, medn. miting: 64,68 m
6. 6., Postojna, medn. miting: 63,23 m
10. 6., Rim, diamantna liga: 62,01 m
13. 6., Maribor, finale atletskega pokala: 64,93
20. 6., Budimpešta, evropsko ekipno prvenstvo: 59,77
Letošnja najboljša svetovna deseterica:
1.	Maria Abakumova (Rusija) 68,89; 2. Barbora Spota kova (Češka) 68,66; 3. Martina Ratej 67,16; 4. Sunette Viljoen (JAR) 66,38; 5. Christina Obergfoll (Nemčija) 65,95;Č 6. Mercedes Chilla (Španija) 64,07; 7. Vira Rebryk (Ukrajina) 63,36; 8. Goldie Sayers (VB) 63,15; 9. Linda Stahl (Nemčija) 62,65; 10. Yanet Cruz (Kuba) 62,07 Časi 6. med člani
Poleg Ratejeve športne statistike beležijo še en nastop šentjurskega atleta, in sicer je Leon Časi na finalu atletskega pokala v Mariboru v članski konkurenci s 4:21,96 dosegel 6. mesto.
13. Športne igre
Zadnjo majsko soboto so po 14-dnevni preložitvi zaradi vremenskih razlogov v šentjurskem športnem parku na polno športali na 13. Športnih igrah, ki jih je tudi tokrat priredila ekipa Študentskega kluba mladih Šentjur.
Teniški turnir je zaradi drugih teniških aktivnosti odpadel, ostalih disciplin pa se je udeležilo 134 tekmovalcev, ki so se še posebej dobro odzvali na turnir v badmintonu, ki bi ga veljalo izpeljati še ob kakšnem drugem terminu. Vsi so prejeli tradicionalno malico in majico, posvečeno prihajajočemu

svetovnemu prvenstvu, najboljši medalje in čast, razdelili pa so si tudi 1000 evrov nagradnega sklada.
Pri balinanju so prvo društveno zmago dosegli člani Medobčinskega društva invalidov Šentjur v zasedbi Zlatko Lajh, Rudi Poš, Franjo Cvek in Alojz Kropušek. V finalu namiznoteniškega turnirja je Peter Gomzej ugnal Matica Vengusta. Malonogometni turnir je dobila ekipa organizatorjev Estudiantes ŠKMŠ v zasedbi Rok Ovčar, Aljaž Kolar, Vasja Račič, Nejc Kresnik, Miha Vrečko, Gašper Vouk in Damjan Vajdič. Zelo dobra zasedba je bila na košarkarskem turnirju trojk, kjer je sodelovalo nekaj prvoligaških igralcev, a se niso uspeli prebiti do konca. Najboljša je bila ekipa Smart team v postavi Dani Polenek, Rok Pirih, Boštjan Korošec in Miha Golob, ki je v atraktivnem finalu ugnala celjsko Novo vas. Turnir v badmintonu je zaradi velike udeležbe trajal najdlje, v finalu pa sta Gregor Arzenšek in Mateja Oprčkal premagala Roka Senico in Mitjo Romiha.
Tudi sicer je bilo dogajanje na prizorišču vse prej kot dolgočasno, saj je znoj na igriščih tekel kot voda v Voglajni, gledalci pa so poleg spremljanja turnirjev lahko uživali tudi ob glasbi DJ Supaflya in v starodobnih nogometno oblečenih voditeljih Tomiju in Marku. Zabavni program je dosegel svoj vrhunec v zabavnem triatlonu, kjer je sedmerica med seboj tekmovalno nastrojenih dosegala presežke v malo bolj in malo manj športnih disciplinah.
br
GASILSKE ISKRICE
Največ zmag Slivničanom, Prevorčanke 2. v državi
Prvi junijski konec tedna so v dveh dneh pri Gasilski zvezi Šentjur opravili z rednim letnim območnim gasilskim tekmovanjem. V 10 različnih kategorijah je tekmovalo 63 desetin, največ zmag - tri - pa so odnesli člani PGD Slivnica pri Celju.
Rezultati po kategorijah
Pionirji - 10 ekip: 1. Loka pri Žusmu, 2. Dolga Gora, 3. Dobje Pionirke - 4 ekipe: 1. Dobje, 2. Planina pri Sevnici, 3. Lokarje Mladinci - 9 ekip: 1. Slivnica pri Celju, 2. Dramlje, 3. Dobje 1 Mladinke - 3 ekipe: 1. Slivnica pri Celju, 2. Dolga Gora, 3. Dobje 1
Člani A -11 ekip: 1. Dramlje, 2. Planina pri Sevnici, 3. Ponikva Članice A-6 ekip: 1. Ponikva, 2. Dramlje, 3. Loka pri Žusmu Člani B - 10 ekip: 1. Dramlje, 2. Loka pri Žusmu, 3. Planina pri Sevnici
Članice B - 4 ekipe: 1. Šentjur,
2.	Loka pri Žusmu, 3. Planina pri Sevnici
Starejši gasilci - 5 ekip: 1. Slivnica pri Celju, 2. Planina pri Sevnici, 3. Šentjur Starejše gasilke - 1 ekipa:
Planina pri Sevnici
V istem terminu, kot je bilo šentjursko tekmovanje, se je ekipa pionirk PGD Prevorje v prekmurskih Lipovcih udeležila
državnega tekmovanja, kjer so med 38 ekipami osvojile 2. mesto! S tem so si zagotovile tudi udeležbo na izbirnem tekmovanju za olimpijado, ki bo drugo leto v Kočevju.
Ekipo sestavljajo: Julija Vinkler, Janja Polšak, Janja Plahuta, Nina in Nuša Tovornik, Alja Pohajač, Maruša Užmah, Vanja Melanšek, Tjaša Gobec in Ana Mari Mecilovšek. Njihovi mentorji so Anja Košec, Sanja Žerak in Franci Pacek, na tekmovanje pa so jih pripravljali dva meseca.
Komisijo za veterane pri GZ Šentjur bo poslej vodil Martin Trebovc iz PGD Lokarje.
Napovednik:
3.	7. ob 16h; PGD Loka pri Žusmu: tekmovanje moških in ženskih desetin
3.	7. ob 18h; PGD Dramlje: tekmovanje moških in ženskih desetin v hitri mokri vaji 7 gasilcev
4.	7. ob 16h: PGD Dobje: »horuk vaja« v mokri izvedbi z 9 gasilci
br
Ferenčaka ne ustavi niti matura
Mladega kolesarja iz Vrbnega Urbana Ferenčaka od tekmovanj na cestnih in gorskokolesarskih preizkušnjah ne ustavi niti matura, tako da je aktiven tudi te dni.
V Italiji, kjer nastopa za tamkajšnjo profi ekipo Surfing Shop Šport Promotion, je končal s sodelovanjem v gorskokolesarskem pokalu in v skupnem seštevku zasedel 4. mesto!
Takoj po maturitetnih izpitih se bo udeležil reprezentančnih priprav na Rogli, tik pred vrati pa so različna državna prvenstva, takoj zatem pa se v začetku julija odpravlja na dirko v Izrael. Omenimo še, da je na domači sceni 27. aprila in 9. maja v Postojni in Domžalah slavil na dirki za slovenski pokal, za Radensko KD pa je odpeljal tudi nekaj cestnih dirk. V njenem dresu je v kategoriji mladincev
slavil na sobotnem Tuševem vzponu na Celjsko kočo, na najvišji zmagovalni stopnički pa sta bila še dva Šentjurjčana; v kategoriji veteranov Rado Marot in pri dekletih rojenih med letoma 1981 in 1985 Sara Frece.
br
NAGRADNA KRIŽANKA
^Šentjurske
, 0 NOVICE |
Nagradna križanka
L JUNIJ 10 j
Nagrade za majsko križanko - bone v višini 10E trgovine Golež - prejmejo: Anton Slemenšek iz Jazbin, Kaja Berglez iz Goričice in Mežika Bobek iz Šentvida.
		
Zakaj smo v krizi?	na vodi in sedaj išče morje s primerno	Viagra deluje
Ker kupujemo stvari, ki jih ne	strmino.	Babica in deda se odločita, da bo deda
potrebujemo, z denarjem ki ga nimamo,		poskusil z viagro. Zvečer ona leži v
da naredimo vtis na ljudi, ki jih ne	Hotel	postelji, deda pa pride do vrat spalnice
maramo . . .	Človek pride na recepcijo hotela:	in potrka.
	“Koliko stane prenočevanje v tem	Babica: “Pa pridi že, zakaj trkaš?"
Na carini	svinjaku?”	Deda: “Ne vprašaj, zakaj trkam, vprašaj,
Na carinski kontroli, tovornjak pelje iz Hrvaške v Slovenijo, carinik	“20 evrov na svinjo.”	s čim trkam!”
vpraša šoferja:	Moderni zakon	Kaviar
“Kaj prevažate?”	“Si ti rojen v zakonski zvezi?”	»Natakar, kaj mi priporočate za jesti?«
“Nič, v Krko grem po kotracepcijske	“Delno.”	»Kaviar!«
tablete."	“Kako delno?”	»Kaj pa je to?«
“Odprite cerado!"	“Ata je bil poročen, mama pa ne.”	»To so ribja jajca!«
Carinik pogleda noter: “Človek božji,		»Potem mi pa prinesite štiri mehko
kamion je vendar poln nosečih	Spolni manijak	kuhana !«
žensk!"	Spolni manijak pride na pregled k	
Voznik se udari po čelu: “Oh, seveda,	zdravniku.	Vse za denar
oprostite, pozabil sem, danes je	Zdravnik: “Z masturbiranjem morate	»Si slišal, da seje Mirko zaposlil s
petek in v firmo vračam reklamacije.”	prenehati.”	pomočjo zavoda za zaposlovanje?«
	“Zakaj?"	»Tipično zanj! Za denar bi naredil vse!«
Blondinka bo smučala Blondinka je kupila opremo za smučanje	“Rad bi vas pregledal.”	
@S)
GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE
Elbatrade
KUPONU
ANTON KOŽELJ,
Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur
tel.: 03/ 749 21 51 fax.: 03/ 749 21 50 gsm:041/ 771 151
*wnM
Aktivirajte vaših 10 najljubših in jih 3 mesece kupujte kar do 40 % ceneje!
16.9.2010
OGREVANJE NA: - PLIN,
KOLEKTORJE
-	KLIMATSKE NAPRAVE
-	"TOPLOTNE ČRPALKE
* -//zrak - voda
ELBATRADE - KO POLETJE IN ZIMA NISTA VAŠ PROBLEM
Aktivirajte preko spleta na www.tus.si

>jth 10 mjljut*1
U 150 izdelkov priznanih blagovnih znamk,
^ tudi do 40 % ceneje,
izberite vaših 10 najljubših,
V	aktivirajte jih pri blagajni ali na www.tus.si,
V	kupujte jih kar 3 mesece ugodneje! aktivacije: na prodajnem mestu in na www.tus.si
ALPOS Pohištvo, d.o.o.
Cesta Leona Dobrotinška 2 3230 Šentjur, Slovenija T: 03 7463 290 - Prodaja T: 03 7463 121 - Ind. prodajalna E: pohistvo@alpos.si W: pohištvo.alpos.si
ijla'	fl	D	
		I M