Ameriška Domovi im/i
/1'/V1E1I€/1 Ul— HO ME
AM€RICAH IN SMRfT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
NO. 244
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 20, 1955
fiTEV. LV - VOL. LT
EGIPTU JE PONUDEN VELIK JEZ
Amerika in Britanija sta pripravi jeni zgraditi ogromen jez, ki bi spremenil puščavo v rodovitno zemljo.
Eksplozija peči je povzročila smrt šestih ljudi
WASHINGTON. — Združene države in Velika Britanija so postavile sovjetski srednjevzh. j politični ofenzivi nasproti ponudbo, da so pripravljene zgraditi Egiptu ogromni jez pri As-wanu ob zgornjem Nilu. Ta jez bi stal 70 milijonov dolarjev.
Dalje sta ti dve zapadni sili zagotovili Egiptu, da sta mu pripravljeni pomagati še z nadalj-nim denarjem — morda z na-daljnimi 130 milijoni dolarji — za nadaljno oskrbo projekta, ko bo enkrat dobro v teku prva faza dela.
Od prvih sedemdeset milijonov dolarjev bi dale Združene države 56 milijonov, Angleži pa 14.
Konstrukcija velikega jeza pri Astwanu, ki bi bil tri milje dolg, 365 čevljev visok in ki bi ustvaril največje umetno jezero na svetu, je bila že stara želja E-gipčanov. Zapadne sile so že dolgo razmišljale, da bi Egiptu pomagale pri izpolnitvi te želje, sedanja sovjetska snubitev arabskega sveta in nedavni češko -egiptski sporazum za dobavo o-rožja Egiptu, pa je ta odlok pospešil. Zapad hoče zdaj Egiptu dokazati svojo dobro voljo in mu gospodarsko pomagati, da bo e-giptovski vladi omogočeno zvišanje življenjskega standarda e-giptskega ljudstva.
Iz puščave — rodovitna prst
Inženirji so proračunali, da bi vzelo 15 do 18 let za zgraditev tega ogromnega jeza, ki'bi spremenil 1,300,000 akrov puste in nerodovitne zemlje v orno prst ter zagotovil iritacijo ali namakanje 700,000 akrov zemlje.
Poleg tega bi vode tega jeza generirale okoli devet bilijonov kilovatnih ur elektricitete, kar bi bilo skoraj 50 odstotkov več kot je -je danes producirane v vsem Egiptu.
------o-------
Štirje v družini umrli v ognju
HOPKINS, Mass. — V požaru, ki je uničil njihovo hišo, so tu zgoreli štirje ljudje. Mrtvi so: George Morrison, 48 let star; — njegova žena Mary, tudi 48 let; njun sin Peter, 9 in Morrisonova 70-letna mati, Mrs. Florence Morrison.
Med mrtvimi je pet otrok in 22-letna mati dveh izmed njih.
SPRINGFIELD, O. — Včeraj je tu zgorelo šest oseb v ognju hiše, v kateri je eksplodirala peč na olje.
Mrtvih je pet otrok in 20-let-na mati dveh izmed petih otrok.
Neki 44 let stari mož in njegov sin sta srečno izbegnila plamenom.
Ta mož, Robert McDaniel po imenu, je zdaj v bolnišnici, ker ima hude opekline po telesu.
Njemu se je posrečilo, da je rešil svojega 6-letnega sinka Richarda, ni se mu pa posrečilo priti nazaj v gorečo hišo, da bi rešil še ostale.
Mrtvi so: Mrs. Betty Lou Hamilton, stara 20 let, nečakinja McDaniela. Njeni hčerki, 2-let-na Rebecca in 3-letna Debra, — 3-letna Paulette McDaniel, Robertova 10-letna hčerka, Connie Fogle, stara 13 let in 8-letna Teresa Coleman, hčerka Mrs. Do-
DULLES 0 PODPORI INOZEMSTVU
Državni tajnik je dejal, da se svobodni narodi v Evropi čutijo zdaj bolj varne kakor doslej.
Duhovnik svetuje lupljenem, naj ne prodajajo hiš črncem
VSEMU SVETU POMAGAMO, SEBE BOMO UPR0PASTILI
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Njegov buletin je povzročil, pram nadaljni veliki debati, če
da je pojasnila, zadevo Ško- namerava administracija ures-
fija S Svojo izjavo.	(ničiti svojo zahtevo, da kongres
r*rr»anyrT-./-\TTT-.	. —	(zviša vsoto za pomoč inozem-
STAMFORD. Conn. — Kato- ,
,...	D ..	... stvu v prihodnjem letu do pet
liska skotija v Bndgeportu je iz- U.1S j i •	,	,	,	.
...	, .	J i bilijonov dolarjev, kar Je skoraj
javila, da je popolnoma neavto- dvakrat tako vigoka vsota . kot
AMERIKA je usmerjena na-(šanja moramo odgovoriti, pred- * yese]-e v družini___________
vsem pa ne smemo pozabiti ene- | ^ družmT WiliTam Debeljak, ga: Mi ne moremo služiti stva- ^g E. 82 St., se veselijo sinka, ri svobode, če dovolimo, da po-
riziran” farm buletin, ki ga je WASHINGTON. — Državni izdal neki župnik v Stamfordu,
tajnik Dulles je ob svojem po- !v katerem je svetoval svojim fa-vratku iz Pariza dejal, da je se- ranom, naj ne prodajajo svojih
ja Severnoatlantskega koncila, j ki se je vršila v Parizu, naredila svobodne narode Evrope mnogo bolj varne kot so bili doslej.
Na vprašanje časnikarjev, — kakšne informacije jim lahko da o sporočenem novem programu Eisenhowerjeve administracije za pomoč inozemstvu, kateri program predvideva za to pet bilijonov dolarjev, je Dulles odgovoril, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker mu niso znani zadnji odloki glede proračuna.
Rečeno je bilo, da so bili že preje doseženi odloki glede tega
je bila določena za letošnje leto.
Naznanilo o povečani pomoči inozemstvu je prišlo v javnost istega dne kot poročilo, da so Zdr. države in Velika Britanija ] javile svojo ponudbo Egiptu, da so pripravljene finanancirati o-gromni egiptski jez pri Aswanu, j čigar dovršitev bi vzela najmanj gleščini in poljščini in ki je bil petnajst let.
hiš “agentom za zamorce.” Incident se tiče Rev. Francis M. Wladaz-a, župnika cerkve sv. Imena.
Buletin, ki je natisnjen v an-
bil iz njenega prejšnjega zakona).
Po čudnem naključju je oče Mrs. Daniel umrl dan preje, v nedeljo, naravne smrti.
Novi grobovi
lores Coleman. (Otrok Fogie je Pr°grama, ki vključuje izdanje
$1,900,000,000 za ekonomsko pomoč inozemstvu in tri bilijone dolarjev za- vojaško pomoč prijateljskim državam. Program, ki ostane odprt za spremembo, bo predsednik Eisenhower kmalu po novem letu poslal kongresu v proučevanje in nadaljni i	(postopek.	\. . .
Anton Miklavčič	j Istega dne, toda pred Dulle-
V nedeljo zvečer je umrl na SOm, sta se vrnila iz Evrope tudi domu Anton Miklavčič v staro- finančni tajnik George M. Hum-sti 78 let. Pokojni je živel na phrey in obrambni tajnik Chas.
11006 Revere Ave., Doma je bil E. Wilson.
iz krške fare Vrh na Dolenj-1 Ko je tajnik Wlls0n u na	............._ „
skem, odkoder je prišel sem ne- letalWu „a nekem ia isu ve_ 'zalo bni vojažkl ieti da ima kako ored 60 leti. Rami le bil i.-i. __r, -t-	,,	, ,	.	• , .	...	----- ...
razpečan med farane,, vsebuje sledeči odstavek:
“Prošeni ste, da ne prodajate svojih hiš agentom, ki so jih poslali zamorci. Mi želimo, da bi naši župljani še nadalje živeli v okolju cerkve.”
Msgr. George Curtiss, kancler škofije v Bridgeportu, je dejal v imenu škofa Lawrence Shehana, da je omenjeni farni buletin — “v nasprotju z nauki in prakso katoliške Cerkve.”
Rev. Wladaz, ki župniku j e tukaj že 34 let, je izrazil svoje nezadovoljstvo nad dejstvom, da se smatra buletin za diskriminirajoč. Dejal je, da se zamorci vseljujejo v soseščino in da se župnija boji, da bi K v> ’p'0 .mnogo svojih župljanov poljskega porekla.	I
------o------	~
Dol s Peroni! BUENOS AIRES. — Poveljstvo argentinske armade je uka-
bilijonih dolarjev odstraniti z 22,835 čevljev viso-
kako pred 60 leti. Rajni je bil kk nasiov 0
ustanovnih fare sv. Lovrenca. - za pomoč inozemstvU) se je „a. !ke gore spomenik Juana in Eve Svoje case Je bil vnet cerkveni smehnil, se obrnil k Humphreyu 'Peron, katerega so jima tam m društveni delavec. Bil je tu- irL rekep “Glejte, George, med- 'postavili, ko sta bila diktator in i med ustanovniki Društva sv. tem ko ste vi 0dS0tnj( izdajajo njegova žena na vrhuncu svoje Jožefa št. 146 KSKJ^ter član tukaj nadaljne vsote vašega de-(oblasti.
^....*..... '	narja.”	_______________
Sovjetska zveza se je tudi ponudila, da izgradi ta jez, dasi je dokaj dvomov o njeni zadevni sposobnosti. Ta projekt bi pomenil dalnosežno ekonomsko pomoč Egiptu, toda mnogo ameriških davkoplačevalcev bo hotelo vedeti, v kakšno vrednost bi bil njim.
Argument za ameriško in angleško pomoč je, da bi tak jez dvignil življenjski standard E-gipčanov, ker bi povečal površino rodovitne zemlje ter podvojil zmogljivost električne energije v deželi. Egipčani bi bili verjetno hvaležni Ameriki za vse to in njihova dežela bi utegnila ostati izven komunističnega območja. Ali z drugega vidika gledano: Če mi ne zgradimo tega jezu, ga bodo Sovjeti, ki si bodo šteji to v svojo zaslugo in
ki so mu pri krstu dali ime Tho-stanemo gospodarsko nesolvetni. >mas s tem sta Mr in Mrs. John
Danes je v deželi res veliko bla- Debeljak postala devetnajstič gostanje, pojavlja pa se tudi že tari oče in stara mati Cestita. mnogo svaril grozeče inflacije. lmo,
Ako Amerika ne bo živela v me-
jah svojih dohodkov, se utegne gospodarsko upropastiti. Kako naj torej pričakujemo, da bomo uravnovesili svoj proračun, in še stokrat manj, da bi znižali sedanje visoke davke, če bomo tako drastično raztezali in razširjali svoje programe za pomoč zunanjemu svetu?!
Izrael se ne boji arabskih držav
Izrael je posvaril Egipt, naj nikar ne rožlja s sabljo in naj se uei iz preteklosti.
JERUZALEM. — Izrael je posvaril egiptskega premierja Ga-mala Abdel Nasserja, da — “če hočete vojno, smo mi pripravljeni nanjo!”
Istočasno je Egipt obtožil Izrael, češ da so izraelske čete napadle z avtomatičnim orožjem egiptske pozicije v južnem sektorju Gaza pasu.
Izraelski radio je naravnost in uiez uvinkuv puVedal Nassc-jju, naj ne pozabi, da so izraelske če-
te leta 1948 uspešno zadržale Egipt bo postal del njihovega zc(Iu^ene vojaške sile arabskih imperija.
Taki argumenti se bodo nana-
šali na vsak projekt, ki bi se ga nameravalo graditi z našo pomočjo inozemstvu. Sovjeti
j narodov. Radio je pozval Nasser-|ja, naj nikar ne bo “tako boje-, vit.”
I Ta radio-oddaja je bila v odgovor izjavi, katero je dal Nas-
pričeli izvajati svojo novo eko- ser PreJe v Poteklem tednu, da nomsko tekmovalno politiko na-’ * b(\na VSa^° morebltvno aSre-
Društva sv. Imena. Več let je bil tajnik pri Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Bil je zaposlen pri American Steel and Wire Co., kot Foreman v Rolling Mill do leta 1932, ko je šel v pokoj. Poleg žalujoče soproge Jennie, roj. Blatnik, zapušča sinova Antona in Josepha, hčere Marry Anna, Josephine, Louise Eppich in vnuke, sestro Anno Lekan v Newburghu, — brata Bernarda in 2 sestri v starem kraju. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in potem na pokopališče Kalvarijo..
160 žrtev povodnji
BEJRUT, Libanon. — Reka Abou Ali je zelo narasla ter prestopila svoje bregove, kar je povzročilo povodenj, v kateri je 'ujetništva 160 oseb utonilo, nad 200 pa jih pogrešaj o.
Od veselja je umrla
MUENSTER, Zap. Nemčija.— Neka 80 let stara žena se je zgru dila in od veselja umrla, ko je objela svojega sina, ki se je vrnil po desetih letih iz vojnega
pram vsem državam, ne glede na to, ali bi svoje obljube izpolnili ali ne. To bo dovedlo do dejstva, da se bo Amerika znašla lepega dne v poziciji, ko bo prisiljena delati protiobljube in
sij o odgovorilo s povračilom na dveh frontah — Egipta in Sirije.
Reaktorji za Nemčijo
BONN, Nemčija. — Nemška vlada je naročila v Združenih državah in v Angliji tri reaktorje, četrtega pa doma izdeluje.
Nenadna smrt na avtu
CLEVELAND. — Lorena Halle, starega 60 let in stanujo-žega na 5707 Dibble Ave., je pretekli teden zadela kap, ko se je
-o--------
Prijazna ženica
CINCINNATI, O. Mrs. Edna
obveznosti, pri čemer bo eko- Maxson’ stara 44 let> v Pone-
nomsko izkrvavela.
deljek telefonirala policiji, da je
Amerikanci si že postavljajo “T6!118 SVOii;ga moža' /»J«
^ policija prispela na njen dom, Je
tam res našla ustreljenega in
mrtvega njenega 49 let starega
sledeča vprašanja:	Ce niso še
vsi dolarji, kil smo jih že razdali in razsejali po inozzemstvu, rešili sveta za demokracijo, kakšno jamstvo imamo, da bo nekaj naših nadaljnih bilijonov doseglo to? Ali bi ne bilo bolje, če bi se Sovjetom prepustilo zadoščenje,
peljal v svojem avtomobilu. — (da sami ekonomsko izkrvavijo Nenadna smrt ga je doletela na 'pri uresničevanju svojih obljub? E. 71. cesti.	j Na to in še na mnoga vpra-
Mir v Jordaniji
AMMAN, Jordanija. — V tukajšnjem mestu patruljirajo šte-vine varnostne čete, ki pazijo, da se ne ponove demonstracipe dijakov v protest proti po Zapadu podpirani bagdadski pogodbi. — Pred tem je bila v demonstracijah ena oseba ubita, sedem pa ranjenih.
COLD WAVE
P temenski prerok pravi:
Danes im ponoči oblačno, naletavanje snega in mrzlo.
Washington ne dovoli moskovskemu nadškofu nadzorstva
WASHINGTON. — Združene Sovjeti že preje delali razne ne-
države so pretekli teden odklonile željo Sovjetov, da bi ruski cerkveni knez, ki bi ga poslala sem sovjetska vlada, tukaj upravljal rusko patriarhalno pravoslavno Cerkev.
Dalje so Zdr. države obtožile Sov j. zvezo kršitve Roosevelt -Litvinovega sporazuma iz leta 1933.
prilike, zadnje čase pa so začeli izkoriščati stanje stvari, da bi prisilili ameriško vlado k dovoljenju, da bi smel ruski pravoslavni škof vladati in upravljati nekaterim pravoslavnim župnijam v Ameriki.
Preje v tem letu je ameriška vlada dovolila ruskemu pravo-slavoslavnemu nadškofu Borisu
Združene države so izjavile, prihod v Ameriko, kamor naj bi da je bil ta sporazum kršen, ko 'prišel na kratek obisk. Ko je do-so Sovjeti izgnali Rev. George (ločeni čas njegovega bivanja tu-Bissonette-ja iz Moskve ter za- kaj potekel, ni vlada obnovila branili njegovo nasledstvo Rev. njegove vize, radi česar so Sov-Louisu A. Dionu.	J j ti izgnali iz Moskve Rev. Bisso-
Na osnovi sporazuma iz leta netteja.
1933, so Sovjeti obljubili, da bo-1 Ameriška vlada je nato pred-
do dovolili enemu ameriškemu duhovniku bivanje v Moskvi, — kjer bo lahko deloval kot dušni pastir tamošnjih ameriških katoličanov.
Vsem amer* duhovnikom so
lagala, da dovoli nadškofu Borisu dušno pastirstvo med sovjetskimi državljani v Ameriki, če bo dovolila sovj. vlada prihod in bivanje Rev. Diona v Moskvi.
Sovjeti so pristali in izdali
Rev. Dionu vizo, nato pa poslali Washingtonu noto, rekoč, da bo nadškof Boris prišel v Ameriko kot glavar patriarhalne pravoslavne Cerkve v Združenih državah.
Patriarhalna Cerkev je edina pravoslavna kongregacija v tej deželi, ki priiznava sovjetskega pravoslavnega patriarha v Moskvi kot svojega glavarja. V tej skupini je manjše število župnij.
Večina ruskih pravoslavnih župnij pripada Ruska pravoslavni Cerkvi Severne Amerike, ki ne priznava moskovske avtoritete.	‘ I
Ameriška vlada je zavrnila to
vanje v sovjetski ambasadi, kjer pa so večinoma vsi uradniki in uslužbenci ateisti.
Sovjetska vlada je nato obvestila Rev. Diona v Zdr. državah, da če bi hotel uporabiti svojo vizo za prihod v Moskvo, mu vstop ne bo dovoljen. Nato pa so Sovjeti poslali Washingtonu novo
moža. žena je povedala policiji, da je prišel njen moč pozno od kegljanja domov, radi česar ga je oštevala, kar je privedlo do spora, v katerem ga je ustrelila.
NAJNOVEJŠE VESTI
TAMPA, Fla. — V dveh separatnih zračnih kolizijah je bilo snoči v Floridi ubitih 14 letalcev.
PITTSBURGH. — Westinghouse Electric Corp., je snoči odklonila predloge governerjev treh držav, da bi korporacija in dve štrajkujoči uniji nemudoma prenehale z dolgotrajno stavko ter predložile svoj spor arbitraciji.
Asesment—
Vsi tajniki društev, ki zborujejo v AJC na Recher Ave., bodo pobirali asesment v torek, 27. dec. od 6. do 8. ure zvečer.
Molitev—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Lovrenca so vabljeni nocoj ob sedmih v cerkev sv. Lovrenca k molitvi za pok. Antona Miklavčič, jutri pa po možnosti k pogrebu.
Letna seja—
Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ ima jutri, 21. dec. ob 7.30 zvečer v SND na E. 80 St. letno sejo. Na dnevnem redu so volitve odbora za prihodnje leto in zamenjava $1.00 daril.
Nov odbor—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima za leto 1956 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. L. Baznik, predsednik Frank Turek, pod-preds. Albin Orehek, tajnik Daniel J. Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341, zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis J. Krajc; nadzorniki: Anthony J. Fortuno. Joseph J. Nemanicb in Frank Bransel, vratar Andrew Zamejc, zastopnik za N. American Bank in Slov. nar. dom Anthony J. Fortuna, zastopnika za Ohijski Jednotin dan Anton Strniša in Daniel J. Postotnik, zastopnika za Ohijski Booster klub John Polž in Albin Orehek. Seje bodo v bodoče vsak prvi torek ob 7:30 zvečer v sobi št. 4 šole sv. Vida, asesment se bo pobiral kot doslej. Društvo je darovalo $200 cerkvi sv. Vida za novo farno dvorano.
Izredno lepe jaslice—
Kdor hoče videti res lepe jaslice z izredno betlehemsko pokrajino, naj si jih gotovo ogleda pri Janezu Pirnat na 1022 Whee-lock Rd., ki je pravi mojster v tem oziru.
Tretja obletnica—
V petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida maša-zadušnica za pokojno Antonijo Leksan ob tretji obletnici njene smrti.
Seja—
Waterloo Grove W. C. št. 110 v sredo 21. dec. ob 8. uri v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Prigrizek po seji.
noto z zahtevo, naj vlada dovoli Ht)NG KONG. — Kitajska je nadškofu Borisu delovati kot poglavar patriarhalne Cerkve v Zdr. državah.
Ameriška vlada je na to noto
oprostila ameriška misijonarja Mr.in Mrs. Bradshaw iz
Pittsburgha, ki sta včeraj dospela v to mesto.
odgovorila, da “ni niti primerno, JERUZALEM. — Radio je na-niti zaželjivo, da bi nadškof Boris, ki je visoka osebnost v pravoslavni Cerkvi v Sovjetski zvezi, stalno prebival v Združenih
sovjetsko zahtevo, rekoč, da bo- državah.” do nadškofu Borisu dovoljeni tu J Ker je nadškof Boris zdaj za-isti privilegiji, ki jih Sovjeti do- časno v Kanadi, je državni de-voljujejo Rev. Dionu, in nič dru-'partment izjavil, da ima vsak gega. To bi pomenilo, da bi bil ameriški konzul tam pravico nadškof Boris omejen na delo-[preklicati njegovo vizo.
znanil, da je kralj Husein razpustil jordanski parlament ter pozval na nove volitve. To je storil po izgredih, ki so nastali v protest proti možnosti, da bi se Jordanija priključila po Zapadu sponzoriranem bagdadskem paktu.
KHARTAUM, Sudan. — Sudanska zbornica poslancev je
včeraj soglasno odglasovala, da postane Sudan neodvisna republika ter pozvala bivše
vladarje, Angleže in Egipčane, naj priznajo to dejstvo.
CLEVELAND. — Odvetniki e-najstih obtoženih komunistov so včeraj pozvali sodišče, naj proglasi obravnavo za končano in izjalovitev, in to zaradi dveh člankov, ki da sta bila baje hujskajoče vsebine. Enega teh člankov da je objavil list The Press, drugega pa Catholic Universe Bulletin.
GETTYSBURG, Pa. — Državni tajnik Dulles je dal včeraj predsedniku Eisenhowerju optimistično poročilo o moči NATO sil.
ZIMA. — V Duluthu in Minne-apolisu je bilo ponoči 11 stopinj mraza pod ničlo, v nekaterih drugih krajih države Minnesote pa je padlo živo srebro celo 45 stopinj pod ničlo.
Ameriška Pohoviima
6117 St. Qair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
Published dally except Saturday«sjSundaya, Holidays and the first k la July
General Mana**r and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Se Zed. države |10.00 na leto; za pol leta |8.00; za četrt leta 94.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 912.00 na teto. Za pol leta 97.00, za tri mesece 94.00.
_____
Prepričani smo, da je komunizem v tej deželi prekoračil višek svoje moči, toda kljub temu smatramo, da je potrebno, da se mladino na vseh višjih in visokih šolah pouči o njegovi zgrešenosti ter so jo opozori na njegovo najtemnejše nazadnjaštvo, izrabljanje delovnih ljudi in na gaženje osnovnih človeških pravic, kot je to povedal George Meany!
t-M-d"!'!-**'!-!’********************************!'*>**»♦♦***
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES
United States 910.00 peer year; 96.00 for 6 months; 94.00 .or 2 months.
Canada and all other countries outside United States 112.00 per year; 97 for 6 months; 94 for 8 months.
Božični pozdrav in voščilo Narodnega odbora za Slovenijo
Entered as second clas«! matter January 6th, 1308, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 244 Tues., Dec. 20, 1955
G. Meany: Neutralcev ni!
George Meany je bil na ustanovni konvenciji nove skupne delavske unije AFL-CIO izvoljejn za predsednika. Nova organizacija združuje v svojih vrstah preko 15 milijonov delavcev. Meany more torej brez nadaljnega veljati za govornika ameriškega delavstva.
Ko mu je pretekli teden Narodna verska in delavska ustanova na posebnem letnem slavju izročila priznalnico za delo v borbi za socialno pravičnost, je Meany povedal ameriški javnosti, posebno takozvanim liberalnim krogom nekaj bridkih resnic.
Udeležencem slavja je Meany dejal, da v borbi med demokracijo in komunizmom nevtralcev ni. “Nehru in Tito nista nevtralna, onadva sta podpornika in zaveznika komunizma tako v dejanju kot v učinku, čeprav ne morda po formalnem diplomatskem dogovoru,” je poudaril vodja 15 milijonov ameriških delavcev.
Liberalne kroge je prijemal zaradi njihove mlačnosti v borbi proti komunističnim napadom na svobodo. Svaril jih je, naj pazijo, da ne bodo razvili lastne vrste “makartizma.”
“Kot kuge se morajo varovati vloge anti-antikomuni-stov. Samo na ta način se bodo obvarovali sumnje, da imajo s komunizmom kot gibanjem zavedno ali nezavedno nekaj skupnega,” je poudarjal Meany.
Po njegovem mnenju je v Ameriki in drugod po svetu še vedno preveč ljudi, ki smatrajo komunizem za nekaj naprednega, za nekak skrajni liberalizem z nekaterimi hudimi- začasnima napakami.
“Dejansko,” je dejal Meany, “predstavlja komunizem najtemnejšo reakcijo (nazadnjaštvo). Je protisocialni sistem, ki vključuje nekatere oblike najhujšega divjaštva, suženjstva, fevdalizma in življenje uničujočega izrabljanja, ki smo ga poznali v industrijski revoluciji zgodnjega kapitalizma.”
Meany je obsodil “kamniti molk” nekaterih samozvanih liberalcev v tej deželi, kadar je govor o sovjetskih koncentracijskih taboriščih in o gaženju ter uničevanju človečanskih pravic v deželah pod sovjetsko oblastjo. Obsodil je tudi kupčijo, ki je omogočila sprejem novih komunističnih dežel v Združene narode, zanj je to “apizment” najslabše vrste.
“Sem za borbo proti rasizmu v naši sredi do kraja,” je dejal delavski voditelj, “ker je rasizem v vsaki obliki obsodbe vreden, toda sem prav tako proti preobrnjenemu rasizmu, ki sta ga pridigala v Indiji in Burmi Hruščev in Bulganin.”
Komunisti po svetu se opirajo na delavstvo, stalno poudarjajo, da so bralnici delavskih pravic, da se bore za delavski raj na zemlji. Zato so besede Meanya, voditelja^naj-večje delavske unije na vsem svetu, toliko pomembnejše.
On je bil tisti, ki je komunizem označil kot “najtemnejše nazadnjaštvo,” on, vodja delavcev, ne kak predstavnik kapitalizma ali recimo — Katoliške cerkve, ki je komunizmu povsod na svetu trn v peti.
Ameriško delavstvo v ogromni večini komunizem odklanja, od njega ne pričakuje za se nobene koristi, pač pa škodo, zato pa je bil do nedavnega v deželi krog izobražencev, ki so smatrali komunizem za obliko bodoče družabne ureditve sveta, obliko, ki naj bi nadomestila kapitalistični družabni in gospodarski red ter odstranila njegove napake. Po njihovi sodbi naj bi komunizem prinesel človeštvu .korist kljub vsem grozotam, ki jih je povzročil, kljub vsem nasiljem, ki-jih je izvajal. Pri tem so se sklicevali na francosko revolucijo, ki je povzročila Franciji in vsej Evropi ogromno škodo ter uničila po nedolžnem nešteto življenj, pa na kra-,u le ustvarila pogoje za uvedbo novega državnega in družabnega reda.
Ti “liberalni” izobraženci, ki so se šolali v letih po prvi svetovni vojni, so danes na mnogih vodilnih mestih v deželi. Večina izmed njih se je spametovala in spoznala “naprednost” komunizma, jih je pa še vedno dosti, ki pričakujejo, da bo prav komunizem prinesel boljši in pravičnejši red. To upanje ne morejo podpreti z nobenimi dejstvi, z nobenimi preteklimi skušnjami, če ga torej ne opuste, je to največ zato, ker je težko priznati lastno zmotno sodbo, lastno napačno mišljenje!
Komunizem ameriškega delavstva ni zajel, torej se Ameriki komunizma sploh ni bati! Tako bi utegnil sklepati oni, ki vidi komunistično nevarnost v Evropi v levi usmerjenosti tamkajšnjega delavstva! Ta sodba bi bila seveda popolnoma napačna!
Kdo pa je prav za prav izvedel boljševiško revolucijo v Busiji? So bili to delavci, so bili to naveličani uporni vojaki? Nikakor!
Boljševiško revolucijo so izvedli Lenin in tovariši, v veliki večini sami šolani ljudje, ne pa delavci.
Nič drugače ni bilo v naši rojstni domovini. Tudi tam niso revolucije vodili delavci, ampak skoraj sami izobraženci. ki so se oprijeli komunističnih idej tekom študija na srednji ali visoki šoli.
Prav podobno se bo zgodilo tudi v tej deželi, če se seveda kdaj bo!
Ti.,M j iH 1H111 tl'l''M"l"l******-l’»-*»***l-*******-l"M"l»l'M"l'****
brezkrajne, krivične državne moči. Materijalna sila je onemogla napram duhovnim vrednotam dvigajočega se krščanstva.
Verujemo, da se bodo odpele verige in padle z rok vseh, ki hrepene po svobodi. Verujemo v vstajenje in osvobojenje našega naroda. V tej veri praznujmo doma in v zamejstvu, v tej veri začnimo in preživimo novo leto. Odrešenik, v božični noči rojen, naj nas napolnuje s svojim mirom in vodi k zmagi.
Narodni odbor za Slovenijo Dr. Miha Krek, predsednik; Dr. Bogomil Vošnjak, podpreds. Washington, 19. dec. 1955.
V svetu dveh bojnih taborov smo. Borba je med komunisti, ki zahtevajo, da bodi komunistična država prva vrednota in komunistična družba končni cilj življenja, ter milijoni, ki verujejo v naravno plemenite, krščanske vrednosti dobrote, resnice in pravega človekoljublja. Ta borba obsega vse kontinente, vse narode.
Naše mesto je ostro označeno. V zajemstvu, kjer smo svobodni ljudje, smo vsi na tej strani barikade. V domovini, kjer ni govora o svobodnem opredeljevanju, so Slovenci in vsi Jugoslovani sužnji, ki v verigah čakajo na osvobojenje.
Čeprav izgleda, da komunizem v tej strašni borbi dobiva in prevladuje, ne smemo kloniti. Kljub vsem nevšečnostim v dnevnem mednarodnem trenju je in ostane Amerika trdnjava protikomunistične svetovne politike. V tej borbi niti od daleč še ni mobilizirala vseh svojih sil. Zaupajmo! Vztrajajmo! Kvišku srca!
V	novo leto 1956, ki bo leto novih bitk na tej svetovni fronti, padata jubileja dveh velikih mož, nositeljev humanitarnega idealizma, dveh, ki sta največja idejna nasprotnika Kremlja, kot središča sedanjega nasilja.
V	februarju prihodnjega leta bo 75-letnica smrti' enega največjih pisateljev vseh časov, Fedora Mihajloviča Dostojevskega. V njem ima slovanstvo in človeštvo svojega velikega krščanskega vidca-umetnika. Fedor Mi-hajlovič je predvidel, da bo v Rusiji zavladal brezbožni ko-muzem. Točno in ostro je orisal in napovedal značaj komunizma. Izpolnilo se je, kar je napovedoval. Proti vsemu pričakovanju so Sovjeti sami odredili, da proslave Dostojevskega jubilej. Pripravljajo izdan j e njegovih celokupnih del. Kaj jih je nagnalo, da slave svojega silnega nasprotnika? Jalova je borba boljševizma-komunizma proti duhovnim temeljem ruskega človeka. “Prevzgoja,” propaganda in sila niso mogle uničiti prakr-ščanskega duha v ruski duši.
26. decembra 1956 ,bo sto let odkar se je rodil eden največjih Amerikancev in predsednikov te velike republike, Woodrow Wilson. Amerika in tudi naše emigracije se pripravljajo, da ga proslave, čut hvaležnosti nam narekuje, da se klanjamo njegovemu spominu. S svojimi modrimi ukrepi v Beli Hiši je leta 1918 pripravljal našo svobodo in v izredni meri pripomogel uveljaviti načelo samoodločbe vseh narodov, malih in velikih. Za Slovence in Jugoslovane pa je storil še mnogo več. Vstal je proti italijanskemu imperijali-zmu, ki je hotel napraviti z Jadrana italijansko morje. Njegova borba je bila borba pravičnosti in mednarodne etike proti nerazumnemu nacij onalistične-mu šovinizmu. Po njegovi zaslugi ni obveljala Londonska pogodba iz leta 1915, ki bi bila uničila naša narodna stremljenja.
Ob teh dveh velikih vzorih se bodo v prihodnjem letu narodi utrjevali v zvestobi krščanstvu in v vnemi za demokratične svoboščine.
V	dneh Kristusovega rojstva se spominjamo, da je pred 1955 leti rimski imperij bil gospodar nad milijoni brezpravnih ljudi. Prišel je Zveličar in zrušila se je med drugim tudi ta veličina
Slovenska Koroika
ZDA priznale avstrijsko nevtralnost
S 25. oktobrom t. 1. so zad^ nji vojaki in častniki zasedbenih sil odšli iz Avstrije. Tako postala Avstrija v smislu tako imenovane avstrijske dr-žavne pogodbe z dne 15. maja t. 1. spet svobodna država.
Dne 26. oktobra t. 1. se je sestal na Dunaju avstrijski parlament, da odloči o zakonskem predlogu o stalni avstrijski nevtralnosti. Za vladni predlog so glasovali poslanci ljudske, Socialistične in Komunistične stranke, dočim so glasovali nacistični poslanci VdU zoper njega. Tako je bi z veliko absolutno večino
K sodobnim svetovnim problemom
T
i—K
Nobene meje ne poznajo
Pittsburgh, Pa. — Rojake zanimajo razmere v stari domovini, zato berejo časopise, ki o tem poročajo. Nekateri slikajo Jugoslavijo kot kak raj na zemlji, drugi pa poročajo o stiskah in težavah, ki jih ljudje doma preživljajo.
G. Skube piše na primer o raju v Titovini v G. N., na 1908 E. Carson St. sem pa čital pismo, v katerem naroča, naj mu pošljejo v ta raj 100 funtov moke. Zadnje poletje sta odšla iz Pittsburgha med drugim tudi dva rojaka, moja^nanca. Eden pripoveduje, kako je tam vse odlično in lepo, drugi pa trdi, da je pravi pekel.
Kdo ima prav? Kdo govori resnico?
Mnogo rj^Sah rojakov podpira svojce v stari domovini. Tudi jaz sem poslal sredi septembra svojemu sinu paket z raznimi potrebščinami za vsakdanje življenje. Paket je prišel v Vinico v Beli krajini na pošto. Poklicali so mojega sina in zahtevali da plača najprej 38,000 dinarjev, potem bo mogel šele paket odnesti. On toliko denarja ni imel, zato mi je pisal, naj mu pošljem to vsoto preko banke, da bo paket lahko dvignil. Seveda sem mu poslal, da mu omogočim odkup paketa.
Mar ni to čudno! Tu sem pla^ ča vse pristojbine in poštnino do doma, nato pa zahtevajo tam naenkrat tako vsoto. 38,000 di narjev zasluži dobro plačan delavec komaj v treh mesecih! Kako naj bi jih potegnil kar iz žepa in plačal? Ti ljudje tam ne poznajo nobene mere! Na mesto da bi bila država zadovoljna, da dobe njeni državljani iz tujine kako pomoč, jih na ta način sku bi in navija darovalce za nove stroške.
Pri takih razmerah sem prisi Ijen vsako nadaljne pošiljanje vstaviti, ker ne koristi toliko mojemu sinu kot tamkajšnjim oblastnikom.
Vsem čitateljem Ameriške Domovine voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Mir in blagoslov božji vsem!
F. Chemas,
Ne spijo
Johnstown, Pa. — Tudi v našem mestu ne spimo. Pri Sv. Tereziji imamo društvo krščanskih mater, ki je v zadnjem času naraslo za 14 novih članic. Nedavno smo praznovale 25-let-nico njegovega obstoja ob veliki udeležbi članic. Na razpolago je bil odličen prigrizek, pa tudi za-.bave ni manjkalo.
Proslavo se je udeležil tudi č. g. župnik Andrew Svete, za kar mu prisrčna hvala, prav tako tudi voditelju društva č. g. A. Lovrenčiču!
Vsem članicam voščim vesel Božič in srečno novo leto!
Mary Rovanšek.
sprejeta Deklaracija O’ stalni nevtralnosti Avstrije. Nova postava je postala del avstrijske ustave.
Sklep o sprejemu Deklaracije je bil po avstrijskih diplomatskih predstavnikih naznanjen vsem državam, ki so diplomatskih zvezah z Avstrijo; tako tudi Združenim državam ameriškim, in sicer z noto z dne 5. nov. t. 1.
Pretekli teden je naš ameriški tajnik za zunanje zadeve Dulles izročil avstrijskemu poslaniku v Washingtonu dr. K. Gruberju noto, v kateri naša vlada Avstriji naznanja, da ZDA priznavajo njeno nevtralnost. Obenem je tajnik Dulles tudi povedal, da bodo izročile Avstriji enake note tudi Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija.
Zahteva po odločbi o sloven
ščini kot uradnem jeziku
Eno izmed poglavij v “Spomenici koroških Slovencev zvezni vladi republike Avstrije ima naslov “Posebne odločbe’ Tu so naštete vse tiste zahte ve, glede katerih zahtevajo naši rojaki od Avstrije, da takoj izda odgovarjajoče odločbe. Prva zahteva se tiče slovenščine kot uradnega jezika in se takole glasi:
“Pristojne državne oziroma deželne oblasti naj nemudoma razglase, da je s pravno veljavnostjo Državne pogodbe postalo takoj izvršno določilo odstavka 3 člena 7, da je upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom slo-venski oziroma hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik.
“Z odredbo je treba uradnike in nameščence na teritoriju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom obvezati, da vsaj v roku treh let po pravni veljavnosti Državne pogodbe dokažejo, da so sposobni na svojem službenem mestu izvajati določila člena 7 Državne pogodbe.’’
“Takoj je treba uradnim potom kot protiustavna izločiti vsa določila zakonov in od redb, ki nasprotujejo določbam člena 7 Državne pogoc be.”
“Takoj je treba poskrbeti izvršno odredbo uveljavljenje določb odstavka 1 in 4 člena 7 Državne pogodbe.”
Ker je naše koroške rojake preteklost tako bridko izuči la, zato je važna tudi sledeča zahteva v njihovi Spomenici ki se nanaša na delovanje raznih nemških oi'ganizacij meč njimi in ki se takole glasi “Nedvoumno je treba določiti da za prepoved organizacij smislu odstavka 5 člena 7 niso merodajna pravila, marveč dejavnost organizacij, njihovih funkcionarjev in članov.” Ureditev šolstva
Poleg izvršne odredbe o slovenščini kot uradnem jeziku je za naše rojake na Koroškem gotovo najbolj nujna druga izvršna odredba, ki naj uredi vprašanje slovenskega šolstva v slovenskih odnosno
Državni tajnik John F. Dulles je na konferenci NATO sil v Parizu izjavil, da je hladna vojna znova v polnem teku. V zvezi s tem je potrebno, da Zahod pregleda in preuredi svoje načrte za oodočnost.
Vse kaže, da se bosta oba svetovna tabora oboroževala enako vneto v bodoče, kot sta to delala preteklosti. Na posvetovanjih Parizu bodo rešili tudi vprašanje bodoče oborožitve Nemške zvezne republike. Bonnska vlada je izdelala podrobne načrte svojih oboroženih sil in jih predložila Zahorni zvezi. Vojaški predstavniki so načrte pregledali in odobrili, v tem se je oglasil zastopnik francoske vlade in protestiral proti povečanju pomorskih in letalskih sil in proti izvedbi oboroževalnega načrta, ki bi omogočil v slučaju potrebe naglo podvojitev nemške armade. še preden se je nemška armada pojavila, jih je v Parizu postalo strah.
V	zahodni Evropi je v zadnjih tednih začela prodirati misel, da morda le ne bi bilo napak, če bi pustili Zah. Nemčiji prosto pot in pristali na njen izstop iz Severnoatlantske obrambne zveze, če bi to omogočilo njeno združitev.
V	Londonu, kjer najbolj poznajo razpoloženje tostran oceana, so Zahodno Evropo opozorili, naj ne razmišlja o tem, če noče biti prepuščena sama sebi. Po njihovem mnenju je Zahodno Evropo brez nemškega sodelovanja nemogoče braniti, zaradi tega bi se ameriške in angleške sile v slučaju nemškega izstopa iz NATO umaknile domov.
Verjetno so na sedanjih posvetovanjih v Parizu govorili tudi o tem. če bi Združene države uvidele, da ne morejo računati na lojalno podporo vse Zahodne Evrope pri njeni obrambi pred Sovjeti, bi morale prej ali slej posvetiti vso pozornost svoji lastni varnosti. Evropo je brez njenega sodelovanja nemogoče braniti.
Indija in Sovjetija sta v izjavi, ki je bila izdana ob koncu razgovorov Nehruja s Hrušče-vim in Bulganinom, predlagali postopno razorožitev kot edino pot k zavarovanju svetovnega miru. Atomska energija naj bi se uporabljala samo v splošno koristne namene.
Sovjetska vodnika sta istočasno izjavila, da bo Sovjetija nadaljevala z atomskim oboroževanjem vse dotlej, dokler to orožje ne bo prepovedano češ, da mora poskrbeti za svojo varnost. Pri tem pa Sovjeti nočejo pristati na Eisenhowerjev načrt o medsebojnem letalskem nadzorovanju morebitnih vojnih priprav, prav tako dosledno odklanjajo uspešno mednarodno nadzorstvo oboroževanja. To dokazuje vso zlaganost sovjetskega govorjenja o miru.
Indija in Sovjetija sta sklenili povečati medsebojno trgovino in vzpostaviti neposredno pomorsko zvezo.
*
Sredi naraščajoče napetosti je
v jezikovno mešanih kbajih. V Spomenici je ta zahteva takole formulirana:
“Ker že obstajajo na Koroškem na teritoriju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom s posebnim zakonom de-kretirane dvojezične osnovne ■šole, se mora takoj vzpostaviti v odstavku 2 člena 7 Državne pogodbe določeni oddelek šolske nadzorne oblasti v smislu podanih predlogov.”
“Zvezno ministrstvo mora takoj izdati dekret o ustanovitvi posebne gimnazije in posebnega učiteljišča v smislu gornjih zahtev, da bodo vse potrebne priprave izvedene lahko tako pravočasno, da bo mogoč pričetek pouka jeseni 1956.”
sovjetski zastopnik pri Združenih narodih potem, ko je vetiral sprejem 13 svobodnih držav v ta mednarodno organizacijo, svoje stališče spremenil in pristal na sprejem vseh z izjemo Japonske, med tem ko je zastopnik nacionalne Kitajske preprečil sprejem Zunanje Mongolije.
Med novimi članicami Združenih narodov so komunistične Albanija, Rumunija, Bolgarija in Madžarska ter vrsta svobodnih držav Evrope in Azije. Med novimi članicami je tudi Španija, s katero naj bi po sklepu Združenih narodov takoj po drugi vojni vse članice te organizacije pretrgale diplomatske zveze. Sprejem Frankove Španije kaže veliko razliko mišljenja in razpoloženja v prvih povojnih letih in danes.
* •
Izraelski vpad v Sirijo na področju Galilejskega jezera je povzročil silno vznemirjenje tako v Siriji kot v Egiptu. Egipt je javno zagrozil, da bo v slučaju novega podobnega napada nastopil s Sirijo skupno z orožjem proti izraelskemu nasilju. Izraelci se zagovarjajo, da je bil vpad v Sirijo samo povračilnega značaja zaradi sirskih napadov na izraelske ribiče na Galij-skem jezeru. Kot znano se Judje ravnajo v svoji zunanji politiki po načelu zob za zob. Uveljavljanje tega načela bo težko pri-vedno do trajnega miru med Judi in Arabci.
«
Volitve v Posarju niso nikogar preveč iznenadile. Na splošno so računali, da bodo stranke, ki zagovarjajo združitev z Nemčijo dobile do treh četrtin vseh oddanih glasov.
*
Precej pozornosti je vzbudil po svetu pobeg dr. Otta Johna, nekdanjega načelnika zahodno-nemške obveščevalne službe, iz vzhodne Nemčije preko Berlina na Zahod. Pri begu je Nemcu pomagal neki danski časnikar. Dr. John trdi, da so ga na Vzhod odvedli s silo in da bi bil napravil samoumor, da ga ni žena hrabrila in mu budila upanje na možnost pobega na Zahod.
V Zahodnem Berlinu napetost narašča. Sovjetski zastopnik v Vzhodni Nemčiji G. Puškin je obvestil zastopnike zahodnih sil v Bonnu, da Sovjetija smatra, da je zasedbe Berlina po štirih silah konec in da je nadzorstvo nad prometom med Berlinom in Zahodno Nemčijo prepustila Nemcem, le nadzorstvo nad vojaškimi transporti med Zahodno Nemčijo in Zah. Berlinom si je do nadaljnega pridržala.
Na Zahodu in v Berlinu z napetostjo čakajo, kaj bo prineslo novo leto.
*
Francija je sredi volilne borbe. Komunistična stranka je poskušala skleniti s socialisti volilno zvezo, kar pa so ti odklonili. Povezali so se z radikalno skupino pod vodstvom Mendes-Francea v “Republikansko fronto,” med tem ko je E. Faure napravil dogovor z neodvisnimi pod vodstvom A. Pinaya in Krščanskimi demokrati (MRP). Na splošno sodijo, da utegnejo komunisti povečati število svojih zastopnikov v bodoči narodni skupščini na preko sto, Men-desu in zaveznikom prisojajo v novi skupščini od 120 do 150 zastopnikov, E. Fauru in zaveznikom pa okoli 250. Najhujša borba se vrši med pristaši obeh sredinskih skupin, od katerih je Mendesova malo bolj na levo, Faurova pa na desno. Ker je sredina razcepljena pri volitvah, je zelo verjetno, da se bo njen položaj v novi skupščini poslabšal, med tem bo narasla kot že omenjeno moč komunistov. De-golovska desnica je močno1 razkrojena in ji nihče ne pripisuje možnosti kakega posebnega uspeha.
K1A.1MAOSK; A.
/liiiERi$Kyi Domovi ima
Morilca svojih stariev je spoznal med onimi,
i/m. mm- ^ w g/% m— ho iw» e-
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOV6NIAN MORNING NGWSPAP6R

VSEM ČITATELJICAM IN ČITATELJEM PRAV POSEBNO PA VSEM DOPISNICAM IN DOPISNIKOM KANADSKE AMERIŠKE DOMOVINE ŽELI UREDNIŠTVO
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Iz slovenskega Toronta
Voščila za božič	j Pred polnočnico pa prijeli slov.
Lepa posebnost je, voščiti za prosvetno društvo “Baraga” BO-
božične praznike. Vse vošči v teh dneh. Tiskana, pisana in govorjena voščila, kdo bi preštel milijone vseh teh! In tako so različna: po obliki, po vsebini in po namenu. Trgovec vošči, ker na svojo korist misli. Oblastniki voščijo, da se ljudstvu laskajo. Končno pa je le mnogo voščil tudi takih, ki iskreno želijo kar povedo.
Kako lepo bi bilo na svetu, če bi se vsa voščila uresničila. Ko
ŽIČNICO od 10 do 11 ure. Rojaki, ki živite zunaj Toronta in tisti, ki nimate svojih družin in ne veste, kako bi naj lepše preživeli sveti večer, ste prav lepo povabljeni, da se udeležite te BOŽIČNICE. Njen program je lep. Pesem beseda in slika vam bodo pričarale božičnega razpoloženja v duše. Ker je dan pred božičem post, bo pri božičnici na razpolago samo čaj.
Kdor se želi v veselem razpo-
bi vsi, ki voščijo in voščila spre- loženju posloviti od starega leta jemajo božične praznike ne sa- 1955. ter pričakati novega, naj mo preživeli, ampak doživeli, pride zadnji dan tega leta zve-Skrivnostna lepota božičnih dni! čer na SILVESTROVANJE.
Kdor jev sebi ni doživel, mu ne boš dopovedal, kako nekaj lepega je to. Svetloba se razlije v duše, kot nekoč iz nebes na betlehemske poljane. Ničesar ni, kar bi to svetlobo temnilo; ne oblak od včeraj, ne mora od danes, niti skrb jutrišnjega dne. In toplo jev duši na sveti večer. Ta toplota stopi led slabe volje, jeze in zamere. Vse odpušča in pozablja. Človek bi se z vsem svetom rokoval in z vsakim posebej delil svojo notranjo radost. Pa je še ne bi razdal, ker z razdajanjem raste. To je božična skrivnost . . .
Božič pride in mine. Nekaj od njega pa vedno ostane. Temu praznina v duši in glavobol, drugemu pa svetloba, ki jo mir spremlja in radost gre z njo. Ta drugi je doživel Božič in njegovo vsebino. Od nje bo živel, ka-
Društvo “Baraga” pripravlja zabavne reči. Na odru bodo šaljivi prizori okrog miz, na katerih ne bo manjkalo dobrot, bo prijetna zabava; godba bo igrala vesele poskočnice. Ko bo pa ura odbila polnoč, bodo pa voščila šla iz roke v roke, od srca do srca v želji, da bi vsem novo leto bilo srečno.
Dramatski odsek društva “Baraga” bo Vombergarjevo igro “VRNITEV” ponovil v soboto dne 7. januarja ob 8. zvečer in ne kakor je bilo zadnjič pomotoma sporočeno na praznik Treh kraljev. Ponovitev igre bo samo za odrasle. Vse tri gornje prireditve bodo v slovenski dvorani na Manning Ave.
“Zdrav duh v zdravem telesu”
To je bil naslov predavanja, ki ga je imelo društvo N. I. J.
[va. Telesno zdravje je velika dobrina. Telo, ki je snov in zato minljivo, je v službi duha in je stanovanje ter orodje nesmrtne duše. Ker je človek samo upravitelj svojega življenja, mora skrbeti za telesno zdravje.
Pri človeku je vse odvisno od tega, kako mu je pri duši. Višji duhovni človek more telesnemu vsiliti svoje prerpičanje in ga prisiliti, da se po njem ravna. Marsikdo umrje, ker noče več živeti in mnogo jih živi, ker nočejo umreti. Skrit sovražnik človekov današnjih dni je skrb. Je pa ta bolezen take narave, da je ozdravljiva, a zdraviti jo mora bolnik sam. Najmanj 90% skrbi je namreč popolnoma odveč; ostale pa ima na brigi Bog. Zato naj skrbi ne pojedo moči telesu in naj ne krajšajo življenja.
Veliko utrujenosti je med nami, ker prosti čas ni porabljen za resničen oddih. Poenostaviti je treba življenje in ga napraviti bolj preprostega. To zlasti v velikih mestih, sredi razkošja in nemira, ko vse drvi in se peha za dobičkom in denarjem. Sredi enoličnega življenja, ki utruja, bili izvzeti zlasti bolniki.”
Po predavanju je sledila živ-hna debata, znak, da je obdela-vana snov bila aktualna in navzočim pri srcu.
Zahvala in voščila
Zastopstvo Lige K. S. A. za Kanado se prav lepo zahvaljuje vsem prijateljem Lige v Torontu in okolici: Vsem, ki so darovali za veliko Ligino kampanjo in vsem, ki svoje paketne pošiljke svojcem v domovino naročajo preko Lge; Bog plačaj!
Povedati je treba, da se krog Ligi zvestih vztrajno širi. Težko je reči, za koliko so se povečala naročila, odkar je sedanje zastopstvo prevzelo posle od pok. Franceta Koširja. Gotovo je, da se je število naročnikov paketov pomnožilo vsaj za 100%, vsota naročil pa še neprimerno več. Samo letošnja naročila v mesecu novembru so se dvignila najmanj za 40% v primeri z naročili lanskega novembra. To je
kor kmet od svojih pridelkov ce- !na svojem decemberskem sestan-
lo leto, vse do naslednjega Božiča.
Slovenci v Torontu, v Kanadi, doma, v toplem domu, v baraki, v ječi, kjer koli ste po vsem svetu: BLAGOSLOVLJEN BOŽIC! Božična luč naj razsvetljuje duše! Mir svete noči naj jih prevzame! Dobrota Deteta-Boga naj se vanje prelije! Dobrota, ki samo lepo misli, ki plemenito želi in vse dobro hoče sestri, bratu. . .
Društvo “Baraga” vabi
Tudi letos bo polnočnica v slovenski cerkvi in istočasno tudi spodaj v dvorani. Petje in pridigo bodo verniki v dvorani slišali iz cerkve po zvočnikih.
svoje poznane pripeljite v krog, ki Ligo podpira. Ligino delo je dobrodelnost, je pomoč tistim sestram in bratom, ki jim nihče pomagati noče in ki imajo samo nas v svobodnem svetu, ki jim pomagati moremo. In kdor Ligo podpira z vsakoletnim prispevkom in s paketnimi naročili, ta bližnjemu pomaga. Strnimo svoje vrste pri tej dobrodelnosti, ker tudi s tem rešujemo slovenstvo.
Blagoslovljene božične praznike vsem Liginim prijateljem v Torontu in okolici. Hvaležnost in molitev neznanega trpina, ki ste mu pomagali vsaj za božič otreti solzo iz oči, naj vam bo poroštvo sreče in uspehov v novem letu 1956.
Zastopstvo Lige K. S, A, za Kanado:
Iv. Marn, 83 Victor Ave.; J. Muhič, 92 Granby St.
Zbornik 1956 — Koliko branja!
V	Toronto so že prispele prve pošiljke ZBORNIKA 1956, ki ga vsako leto izda “Svobodna Slovenija” v Buenos Airesu. Na ovitku je dobri torontski znanec akad. slikar B. M. Kramolc simbolično ponazoril gradnje slovenskega naseljenca in njegovo zaupanje v bodočnost.
Letošnji ZBORNIK obsega 304 strani. 304 strani zanimivega, poučnega in koristnega branja. Prav za prav je to najmanj pet knjig. V prvi je koledar, beseda predsednika S. N. O. dr. Mihe Kreka, pismo škofa dr. Gregorija Rožmana ter članelp o slovenski cerkvi.
V	drugo knjigo spadajo dokumenti in razprave. Vsak rojak bi moral prebrati ta del. Spoznal bo, kako so pc prvi in drugi svetovni vojni tujci barantali za kose slovenske zemlje in hladnokrvno odločali o slovenski usodi.
V	tretji knjigi je skoraj sto strani krajših povesti, ki so jih napisali naši znani in najboljši: Kociper, Mauser, Kramolc . . ., pesmi in dva opisa narave.
V	naslednji knjigi je lep pregled raznovrstne delavnosti Slo-
Tudi tega ne more nihče trditi, da je $3.25 preveč za tako delo, kot je Zbornik 1956.
V Torontu se knjiga dobi pri zastopniku “Svobodne Slovenije” Janez Muhiču na 92 Granby Street.
Miklavžev večer v Timminsu
Timmins, Ont. — Društvo Bled je preteklo nedeljo priredilo Miklavžev večer z namenom da razveseli mladino. Prav lepo je bilo gledati slovensko mladino, ko je nastopila na odru. Udeležba je bila prav razveseljiva, prireditve so se udeležili skoro vsi tukaj živeči Slovenci in tudi dosti Hrvatov.
Če greš v mesto le redko Srečaš Slovenca tako, da izgleda kot da nas ni skoro nič tukaj, ko se pa zberemo skupaj se pa vidi, da nas je kar precej, le žal, da se premalokrat zberemo, ker nimamo take prilike. Ko človek vidi večjo skupino Slovencev, se počuti kakor doma in naša nova domovina nam postane prijetnejša.
V dolžnost si štejem, da se tem potom zahvalim vsem, kateri so se prireditve udeležili, posebno pa Danielu Stoku in njegovi ženi Mrs. Mary Stok, da sta tako v kratkem času izučila mladino za nastop na odru. Prav lepa hvala tudi Mrs. Luciji Ponikvar, Mrs. Anici Gornikovi in Mrs. Vrcevi za njih delo in trud v korist naše prireditve.
Lucija Ponikvar je dobila iz starega kraja sestro s hčerko. Želimo jima veliko sreče v novi domovini.
Poročil se je Stok Danil z gdč. Marijo Plut. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova.
Vsem prijateljem in znancem ter čitateljem Ameriške Domovine želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
M. Seljak.
ki so ga vabili domov
V taborišču S. Antonio pri Salernu je dne 28. oktobra javilo ravnateljstvo, da pride prihodnji dan v taborišče bolgarska delegacija s poslaništva v Rimu zasliševat bolgarske begunce ter jih pregovarjat, naj se vrnejo domov. To so že običajni dogodki v taboriščih, zato se nihče ni zmenil za prihod komisije. Toda ko je prišla, je neki bolgarski begunec spoznal med njenimi člani človeka, kateri mu je doma ubil očeta in mater. To je bilo prehudo, da bo tak človek sedaj hodil v taborišče nagovarjat njega samega, naj se vrne domov! Obvestil je druge bolgarske begunce o svojem odkritju. Nastalo je veliko godrnjanje in nemir. Obko-
lili so direkcijo in zahtevali, da jih komisija zasliši. Toda policija jih ni pustila do nje, ker se je bala. Omenjeni Bolgar in še neki njegov prijatelj sta tedaj z vso silo navalita na vrata v ravnateljstvo in jih podrla. Nastal je pretep: vmes so posegli še drugi begunci, zlasti Jugoslovani. Nevarnost je bila, da vde-rejo v ravnateljstvo ter pretepejo komisijo. Tedaj je prišla policiji nova pomoč in razgnali so demonstrante. Toda bolgarska komisija je šele čez nekaj ur odšla iz taborišča in še to skrivaj. Tako težko in nevarno je bilo razburjenje v taborišču. — Upati je, da bodo take lekcije koristile komunističnim komisijam in upravam taborišč.
ku. Skoraj polovico članov je prišlo na sestanek v nedeljo 11.
decembra. Od nenavzoče polo- j dobrodelni organizaciji, vice pa jih je bilo precej isti dan čast rojakom!
na duhovnih vajah v Manresi. Namesto odsotnega duhovnega vodje se je sestanka udeležil g. župnik. Predaval je predsednik. Predavanje je bilo sestavljeno s pomočjo razprave, ki jo je imel na lanskem socialnem dnevu v Buenos Airesu univ. profesor dr. Ahčin. Seveda je bila snov prirejena za kanadske razmere. Nekaj osnovnih misli iz predavanja:
“Človek je zdrav, če mu je v zdravem telesu tudi duša zdra-
znak, da zaupanje v Ligo in v vencev po svetu in nato sledi še njeno poslovanje, raste. Pomeni izseljenski letopis, pa to tudi, da se krepi zavest^. Vsebinsko je Zbornik tako lep zvestobe k naši veliki, katoliški. I in bogat, da bo lahko vsakdo na-
Vsa šel v njem zase primernega bradlja. In nihče ne more reči, da
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba'starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
Vsi zvesti Ligini prijatelji, I je tega branja premalo za $3.25, vztrajajte v tej zvevStobi in še kolikor Zbornik stane v Kanadi.

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
Rabljene igrače
Družina, ki je prišla nedavno iz taborišča v Evropi, prosi, da bi kdo, ki ima še uporabne igrače, te poklonil njenim otrokom.
Kdor bi kaj takega imel, pa ne rabi, je prošen, da pošlje na naslov: Frank Vavpotič, 8125 St. George, Vancouver, B. C.
------o-----
Živ na smetišču
Sedeminpetdesetletni «pi j anček Braughten iz Baltimora je po prekrokani noči počival v velikem zaboju za smeti. Tako trdno je zaspal, da se ni zbudil, ko so zaboj naložili na tovorni avto in ga odpeljali iz mesta. Šele ko so ga skupno s smetmi izsuli v sedem metrov globoko jamo, je pijanček prišel k sebi. K sreči se pri padcu ni poškodoval.
Šest mesecev ne vzide. Ko pa zadivjajo viharji polarnih noči, ni usmiljenja. Niti solza ne poznajo ob takih časih, ker zamrznejo in z njimi tudi človeški dah. Kljub temu je ledena severna čepica sveta etapa — najbolj mrzla etapa — hladne vojne.
Novembra se je vrnila flota 120 ladij z obal Alaske v Združene države. Tovorne ladje in edolomilci so prevozijli 550,000 ton gradiva v arktični prostor. Združene države gradijo preko 3,000 milj dolgo verigo radarskih postaj pred samimi severnimi vrati svoje celine.
Na tisoče inženirjev, tehnikov in brzojavnih delavcev se je po šest mesecih dela, ki je mogoče samo v poletnih mesecih, vrnilo domov. Prihodnje poletje se Dodo ponovno vrnili. Severni ook, ki predstavlja najbližnjo pot iz Sovjetije v središče ameriške industrije, nadalje utrju-jajo. Gospodarska in strategič-na glavna etapa je Alaska, Sibirija Amerike.
Alaska meri 586,400 kvadratnih milj, je skoraj pet in pol-krat tako velika kakor Jugoslavija, šteje pa okoli 100,000 prebivalcev. Prestolnica Juneau ima komaj 9000 prebivalcev.
Ameriko in Sovjetijo loči
Rak in pleša
Plešasti ljudje le redkokdaj zbolijo za rakom, zatrjujejo trije angleški zdravniki v pismu, ki ga je nedavno objavila neka britanska medicinska revija. Po mnenju teh zdravnikov, ki opirajo svoje trditve na celo vrsto konkretnih primerov, so imeli ljudje, ki so zboleli za rakom tudi starejši — bujne lase, ki najpogosteje niti niso osiveli.
VELIKANSKE HODULJE — Cirkuški kloven na levi “ureja” promet, ko vozi tovorni avto med velikanskimi hoduljami artista Henry Lewandowskega. Slika ni bila posneta na cesti, ampak na prostorih cirkusa Bertram Mills v Ascot na Angleškem. Hodulje so visoke 34 čevljev.
Ni on kriv
Oče: “Ti si malopridnež. Ko sem bil jaz tvoje starosti, rm oče ves mesec ni dal toliko denarja, kolikor ga ti zapraviš eni noči.”
Sin: “Zaradi tega se nikar ne jezi name. Rajši bi bil zmerjal [svojega očeta.”
Maska, dežela bodočnosti
Šest mesecev sonce ne zaide, gradnji so električne centrale z
zmogljivostjo dveh milijonov konjskih sil. Kanadska družba za aluminij je pričela z gradnjo največje naprave za proizvodnjo, aluminija na svetu. Prvo obdobje del so končali lansko leto. Za ta dela so porabili 275 milijonov dolarjev.
Končno pa je treba omeniti tudi še pradavne zaklade dežele: losose in tjulenje. Tjulenji so dobavitelji naj dragocenejših krznenih plaščev. Od 100 teh plaščev na svetu, jih je 80 gotovo z Alaske. Soboljeva krzna in krzna modrih lisic prinašajo prebivalstvu tudi zavidne dohodke.	,
Današnji lovci na Alaski pregledujejo svoje pasti s pomočjo helikopterjev. Eno samo lovno področje meri toliko kot pet slovenskih republik. Helikopter spada med farmarsko orodje prav tako kot pri nas kmečki voz. S helikopterji pa krožijo tudi geologi in iščejo novih ležišč rude, nafte in premoga.
Alaska je bodočnost. Prestolnica Juneau je res še zelo majhna. Kljub ogromni razdalji 4,000 milj zračne črte, kar bi bilo prav toliko kot iz Trsta v Bombay, ki jo loči od Washing-tona, je ta miniaturna prestolnica tesno povezana z metropolo. Za sedem dolarjev je mogoč triminutni telefonski razgovor
morska ožina SO^milj. Tako oz-|me(j Washingtonom in Juneau-
om. Čez štirinajst radijskih po-
staj mora vsaka beseda. Ob obali rastejo nova pristanišča. Pionirskega dela ni; tovarne, letališča in vojaška taborišča spreminjajo in modernizirajo deželo.
Ka je namreč Beringova ožina na najožjem mestu. Ko morje pozimi zamrzne, se je mogoče arepeljati s sankami z ene celine na drugo. Površen pogled na zemljevid nam razodene še več: Alaska je odskočna deska za ameriške letalske proge proti Japonski.' Koreji in Kitajski.
S tem pa tudi prometnopolitič-no in strateško križišče med Vzhodom in Zahodom.
Ameriško obrambno ministrstvo se te okoliščine prav dobro 1 toda doslej niso rešili niti ene zaveda. Nad dve milijardi do-!izmed glavnih spornih točk. larjev so do sedaj izdali za grad-[stavka skupaj okoli 17,000 de-njo cest in letališč. Cevovod v lavcev. dolžini preko 650 milj veže lu-
DOMA IN PO SVETU
Zastopniki General Motors in delavcev se pogajajo vse od 19. septembra, ko je nastala stavka,
ko Haines s Fairbanksom. Na
Sovjeti so baje spremenili
ta način črpajo goriva z obale'svoje stališče glede sprejema naravnost v notranjost dežele.'novih članov v Združene naro-Cevovod je stal 40 milijonov do- de po posredovanju predsednika
larjev in so ga nedavno dokončali. Na sto in sto milijonov dolarjev pa Alaski dobavlja zasebni kapital v investicijske namene. Papirnice, farme za kožuhovino, ribje konserve in rudarstvo, vse to privablja zasebni kapital. Alaska namreč ni zgolj vojaška etapa. Alaska pomeni bodočnost.
Bodočnost za sedanje prebivalce so premog, nafta, svinec, baker, zlato. Ta bodočnost pa ima še mnogo več imen; od 33 kovin in rudnin, ki jih svet danes označuje kot strateško blago, jih ima Alaska v znatnih količinah nič manj kot 31. In še les povrhu. Nepregledni gozdovi iglavcev še vedno čeka j o na gradnjo papirnic. Papir pa je zelo važna surovina današnje-
indijske vlade J. Nehruja.
*
Trans-Canada Air Lines nameravajo naročiti v ameriških letalskih tovarnah velika jet potniška letala, ki bodo imela prostora za 100 do 130 potnikov in bodo letela z brzino preko 600 milj na uro.
*
Članice Severno - atlantske obrambne zveze so sklenile zgraditi od Norveške na severu pa do Turčije na jugu verigo radarskih postaj, ki jih naj opozori na bližajoča se sovražna letala.
— Lousiana pridobi vsakih deset dni toliko petroleja, da bi z njegovim izkupičkom lahko krila kupnino, ki so jo plačale za njo Združene države Napole-
ga sveta. In še vodne sile: v onu.
TOMMASO GROSSI:
KNEZ MARKO
tona le v škodo. Bona že jaz . . . In če bi vam imel kaj sporočiti, kje vas dobim?”
“Naredimo tako,” je rekla Hernaelinda, “midva ostaneva v Castelletu še tri dni, ne vštevši današnjega. Ako nam Bog iz-
-“Kaj je, kaj je?” je vprašala Hermelinda.
“To je Ricciardinovo bodalo!” je vzkliknil grof, a grofica je ob njegovih besedah prebledela in se začela tresti.
“Mogoče,” je pomislil glumač,
“sem nevede zabredel v kake kaže milost, da bi imeli kako spletke, iz katerih se le težko j dobre* vest za nas, poskrbite, da izmotam.” In je šel počasi do|j0 dobimo še tukaj. Seve, ako vrat, pogledal na dvorišče, kjer je videl osedlanega svojega konja in privezanega k nekemu stebru pri vhodu, videl velika vrata odprta in most spuščen — kar popihal bi jo, a si je čez trenutek dejal: “Ne, Tremacol-do drži lahko glavo pokonci, naj gre kamor koli. Nihče ne more sumiti in ne'sme, da bi se bil jaz udeležil kake lopovščine!
Tu ostanem, da natanko zvem, za kaj gre.”
Tedaj sta ga začela grof in grofica na dolgo spraševati, a glumač ni vedel drugega odgovoriti kakor tisto, kar smo že povedali. Iz vseh vprašanj pa je le doumel vso zadevo, ob kateri se mu je* prej kar mešalo. Zvedel je, da so Bog ve kako izginili Otorino, njegova nevesta in njuno spremstvo, med katerim je bil tudi Lupo. Globoka žalost ubogih staršev mu je segla do srca, zlasti ker se je spomnil dobrot, katere sta mu izkazala Otorino in Lupo. Tedaj se je vzbudila v njem želja po nenavadnih in zanimivih dogodkih, kar je bilo v tistih časih nekaj navadnega, zlasti če je ibila v dogodivščine vpletena usoda kake lepotice, kakor je bilo prav v tem primeru. Sklenil je torej, da pojde za neznatnim sledom, ki se mu je slučajno pokazal, in da razjasni, če bo mogoče, vso skrivnostno zadevo. Svojo namero je razodel Hermelindi in grofu s tako vdanostjo in s takim sočutjem, da sta bila oba globoko ginjena.
Grof je sprejel z naj toplejšo hvaležnostjo njegovo ponudbo ter mu še rekel: “Ali bi ne bilo prav, če bi vzel s seboj še ka-kegja služabnika? Ako hočeš, ti dam Ambroža, očeta Lupove-ga in Bicine dekle, ki je tudi z njimi zginila. Razsoden in hraber mož je in lahko si misliš, kako se (bo trudil, da bi spet našel svoja otroka.”
“Ne, ne,” je odvrnil glumač,
“take stvari opravi človek še najbolje, ako je sam. In da bi vzel s seboj celo vašega služabnika, ne, to bi bilo mojim načr-
Glumač mogotcem dvori, vesel prepevajoč, in še oib smrti uri na vso se smeje moč: dovtip in dobra volja ga spremljata povsod, še če bi zlom vesolja človeški strašil rod.
Grof je šel za njim in ko ga je dotekel, mu je* položil roko na ramo in mu rekel: “Čuj, Trernacoldo, medtem ko se za nas trudil, boš gotovo kaj potreboval . . . Seve ... ti nisi bogat, zato si ne smeš v zlo šteti . . .” Po teh besedah mu je hotel vsiliti mošnjo denarja, a glumee se je hitro umaknil za dva koraka, skril roke za hrbet
in dejal: “Ne, danes ne sprej-1 mem nič, a ne samo danes, sploh nočem za to nikoli plačila!”
“Če pa hočeš namesto denarja rajši ...”
“Nobene stvari! Glejte, ali nisem bogat, ko-imam še vedno kos tiste verižice*, katero mi je podaril Otorino,” je rekel in mu jo pokazal. Imel jo je okoli vratu. “Tudi če ne bi imel dru-1^'1 gega, bi mi sproti za vsak dan zadostoval po en člen. Tako vidite, da bom lahko še nekaj časa poravnaval svoje račune.” Po teh besedah je skočil na konja — bil je še vedno tisti, ki
bi bilo vaše prizadevanje uspešno in bi bili že ta čas potolaženi! Ako bi nas Bog pa dlje preskušal, nas pozneje dobite v Milanu. In še to, vrli mož,” je nadaljevala, “vem, da mislite zdaj, ko se odpravljate na pot za dobro stvar, na tako plačilo, kakršnega vam jaz ne morem dati, vendar dovolite, da vam že zdaj obljubim, da vam v prihodnosti ne bo treba več služiti kruha z lutnjo.”
“Hvala vam,” je odgovoril glumač, “a naj vam povem, da bi dal srčno rad ne samo kruh, ki si ga služim z lutnjo, temveč tudi lutnjo samo, ki mi je tako ljuba kakor rodna sestra, in povrh še prste', s katerimi ubiram strune, ako 'bi vas le mogel videti zadovoljne.”
“Bog vam poplačaj!”
“In glejte, srečen sem tudi, da morem porabiti ljubo svojo lutnjo še kot pomočnico pri tem svojem dobrem delu, preden jo zamenjam spet z brevirjem, kar se bo zgodilo v kratkem času, kakor upam. Morda še celo nanese, da mi boste prav vi pomagali pri tej menjavi.”
“Glumač je duhovnik,” je pojasnil grof ženi glumačeve besede, ki jih pač ni mogla razumeti. “Zdaj ko se zdi, da preneha interdikt, misli opustiti glu-maško življenje in se posvetiti spet svojemu pravemu poklicu. Zato upa, da vi kaj spregovorite zanj pri svojem stricu, ki je papežev legat.”
“Sijajno ste uganili moje misli,” je dejal Trernacoldo. “Vendar,” je dodal čez trenutek, “dokler sem še glumač, se hočem kot tak vesti. Vragd, kdaj se je še slišalo, da bi burkež tako pohlevno govoril kakor kak menih ali korar? To bi bilo neprimerno za glumaško čepico in lutnjo.”
Nato se je poklonil in odšel pojoč:
Zenske dobijo delo
Ženska
dobi delo v kuhinji, da bi pomagala en dan v tednu (torek) od 9 zj. do 5 pop. $1.00 na uro. Kličite YE 2-5815. St. Paul Epis. Church, Fairmont Blvd. & Coventry Rd.	(244)
tale tisti dan, ko je z njim tekel j proti kvintani — in odjezdil po-1 časi proti mostu, veselo nadaljujoč s pesmijo, katero je prej začel:
Zaljubljena dekleta in vsi, ki vas nori ljubezni moč presneta, le k meni, k meni vsi: glumačevo godalo prežene urok in čar in vam spet mir bo dalo za zdaj in za vsekdar! . . .
Odšel je skozi grajska vrata in zavil za neki zid in kmalu ni bilo mogoče več razumeti

. z. rjtm
Osebni pozdrav
od nas do Vas pošiljamo o Božiču!
Hvala in iskrene božične pozdrave!
Upamo, da Vas bo to opomnilo, da res cenimo Vašo naklonjenost.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
RICARD BEAUTY SALON
17216 GROVEV/OOD AVE.
IV 1-0645
ga je bil dobil, ali bolje, ki ga! njegovih besed. — mu je bil podaril Amaldo Vi-!	(Dalje prihodnjič)
Si ALI OGLASI
SPECK GROCERIJA
1100 East 63rd Street	HEnderson 1-0674
GROCERIJA in MESNICA
—Se toplo priporočamo—
Želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto!
^ -------------------------

OSKRBNIKA SE
ŠČE
VOŠČILA
Voščim sem prijateljem in znancem
vesele božične praznike in srečno novo leto!
SOPHIE SALMIČ 6223 Glass Ave.
Ml pripravimo ZDRAVILA ža Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo In izvršujemo po pošti tudi «a Cleveland
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. Ajent
Zavarovalnina vseh vrst za \ vaše domove, avtomobile In pchlftvo
rVanho« 1-4221 18115 NEFF ROAD
Avto naprodaj
1954 Ford Custom V-8 Ranch Wagon, kakor nov, se proda. Kličite HE 1-4746.	(244)
Avto naprodaj
Proda se Ford 1949 v zelo dobrem stanju. Cena $150. — Naslov: 15910 Midland Ave., blizu Slovenskega doma na Holmes Ave.	—(244)

Slovenski Pionir
Sedaj lahko kupite knjigo Slovenski Pionir za $1.00. Lepo božično darilo za nekoga v vaši družini.
F. J. Turk,
1112 E. 174 St.
IV 1-3153
(13, 20 dec.)
DRUŠTVENI IMENIK
Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, cas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto hodb ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov.
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega.
V decembru imajo društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila.
d?
—RESPLENDENT IN RAYON—1
Formals Return
/j'
šilili
m
■Wf
ni
lii
, *
i
. m
New York, N. P,—The fabric with grandeur Is Avisco rayon subtly blended with silk. Here It Is sumptuously embroidered in a magnificent ball gown for the festive holiday season. The allure of satin is a mark of elegance, "t2
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič
___________	in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu
C)	boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali -	lepo božično karto obenem z božično številko ter ga ob-
vestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ________________________________K UP O N---------------------------------------
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ........................-...............—-...i-——--....................
cesta .........................-.....—.....................................
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek $.
Moje ime je ...................
Moj naslov je ................
mesto in država ...............
SLOVENSKI DOM na 15S10 HOLMES AVE.
IŠČE OSKRBNIKA (JANITOR)
Starejša zakonca dobrodošla, ali večja družina.
Plača po dogovoru in stanovanje.
Katerega zanima naj se zglasi pri tajniku.
|	FRANK WALTER, tajnik
.iiiimtiimiiimuiiiiiiimiiiiimuumiMiiiiimiiiiHimimmitmiiiummiiimimii.^
un jTJTJ-ij-LrurL!-! n n JLnui jrnji.rmum~mjT7u-L-i
K. S. K. JEDN0TA
★	★	★
PGSOJUJE članom K. S. K. J. po 41/2% obresti nečlanom po 5l/2% obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
A	A	★	*	★
BOŽIČNI PRIZOR — Okoli policijske telefonske celice v Garden City, N. Y. postavijo vsako leto tole božično sceno, ki vzbuja dosti zanimanja in veselja zlasti med otroci.
'k
DENAR
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI mm K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
injinnjt run n n nn n n rm rLTn_n n n n rm n n
SIMPLE THEME BEST FOR CHRISTMAS LIGHTING
Planning on decorating the exterior of your home for the Christmas season?
Experts point out that colorful lighting and decorations can give your home—whether it be large or small—an attractive holiday air.
Important thing to consider when planning your design is how your home will look from the street. Pick a special feature around which to build your display. It may be a picture window, landscape setting, a doorway—as the homemaker has done in this picture, or even your roof.
After you’ve chosen this feature, follow these lighting rules:
1)	Keep your display thsme simple.
2)	Color, as well as typical
Christmas figures and designs are important.
3)	Consider daytime as well as nighttime appearance. Therefore, spotlights, extension cords, etc., should be inconspicuous as possible.
4)	Tree lights should first outline the shape of the tree, then additional lights added where you want them.
5)	Lights should be placed in their sockets before the other decorations are added. Always turn off the electricity while changing bulbs or handling the equipment
Of course, for ah outdoor displays you should use weatherproof light bulbs, sockets and extension cords.
UUnJTJTTLJ XTUT-OriJm