KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
^Stnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p. b. b.
JfjNlK XXIV / ŠTEVILKA 50	CELOVEC, DNE 14. DECEMBRA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
Jasna beseda Kirchschlager dokazuje:
Na občnem zboru stranke SVP Južnoti-j^lske ljudske stranke) v Boznu je prejšnji eden dr. Silvius Magnago glasno apeliral 1!a avstrijsko vlado, naj se zavzame za južne lr°lce, ker italijanska vlada še vedno ni '^Polnila vseh členov paketa. Magnago kot esničar ni premišljeval ali naj apelira na socialistično vlado na Dunaju, ker je pač vstrija po mednarodnih pravilih zaščitni-Ca manjšine na Južnem Tirolskem, ne ozi-ra)e se na dejstvo, da je vlada v Avstriji Pac socialistična. Magnago je to storil, če-Prav se je italijanska vlada leta dolgo po-9aiala z nemško manjšino na Južnem Ti-0 skem in je na vsak člen pogodbe tako menovanega paketa pristalo nemško član-. ° skupne komisije in je italijanska vlada vVk del tega skupnega dogovora že izdala.
ri nas pa je dunajska vlada sicer pristala a Vr.sto razgovorov, ko pa je odločala o t aa*®inskem šolskem zakonu in o jeziku v e sodnih okrajih je bila slovenska manj-š-na 0 rezultatih vladnih sklepov le obve-n ena. Ta odločitev je padla brez sodelovaje manjšine. Tako je postopala skupna 'ada obeh velikih državnih strank 19. marca 1959.
00!° -etos *e enobarvna socialistična vlada n 0cala o 3. odstavku člena sedem držav-m p°9°dbe. Zopet je poklicala zastopnike n an*sine aprila meseca 1972 na razgovor 2g Dun.ai- Kancler Kreisky je slovenskim p °Pnikom povedal, da namerava vlada s aviti dvojezične table v 205 krajih, če-bo V SS zaveda> da manjšina ne more in ne žavPris,ala na tako zmaličeno razlago dr-, Jne Pogodbe. Zopet je to vlada izvedla Col* s°delovanja manjšine. Tako se posto-čin 16 v*ade v ničemer ne razlikuje od na-kn reaevanja manjšinske zaščite od strani Galicijske vlade OVP in SPO.
nan° na* bi vsai malo število topografskih v ISov Priznalo v javnosti prisotnost Slona r V dezeli in Jih naj ne bi poznali samo n I ,ayfcariji in delovnem mestu, so nadeli n’ - rogi Podkurili tako gonjo in mržnjo lužnem delu dežele, da je ta val ustraho-
morPrPadnike s,ovenske skupnosti, da so na a 1 Slovenci spoznati, da vlada ni zmož-osn'ZVajati do,očila državne pogodbe, ki je ne °Va avstrijske državne samostojnosti in nosv n°Sti" S!ovence so bile vse mož-črn ' skupne9a reševanja tega problema iz-2a ane 'n bili smo prisiljeni, da se obrnemo to nP°moč na državo matičnega naroda in ta e oziraje se na komunistični režim, ki je Zav realnost. Te realnosti se v polni meri Str.ek(amo tudi mi in upoštevamo vse dane uKture družbe v SRS in Jugoslaviji.
najs?sp°d Raming se moti, ko poziva du-k0 °.vlado’ da mora poučiti manjšino, da soseda nima pravice se vme-tem * V avs,rijske notranje zadeve, kljub in q’ da .Je sopodpisala državno pogodbo drža rantira državno mejo na jugu. Členi Dniii-ne p°9odbe pa niso izključno notranje-?'Cna zadeva Avstrije.
I, emštvo v Avstriji ni v nevarnosti, nem-
kHuh'*13 VSe ključne postojanke v rokah in
temu SG DredsPflnilf HoimatHioncta Hr
e in šovinistične
Pelri se Predsednik Heimatdiensta dr. ne aer in dr. Einspieler s pomočjo zloglas-Mun'h šovinistične „National-Zeitung“ v rod > nU obračata za pomoč na nemški na-,.. V6Zae republike Nemčije. r,j ' 9' župnik Mucher 8. decembra 1972 tUn'® el’ ko je pisal v Deutsche VVochenzei-n„9 v Hannovru, da podpira širjenje narod-mrznje v deželi?
ški * ljudfe 80 menda pozabili, da je nem-ko nar°d Avstrijo zbrisal z evropske karte, žav*6 bi,a Avstriia mednarodno priznana dr-gl ln ie imela točno določene meje. ovenci pa, ko smo neposredno ogro-
Avstrija je izsilila internacionalizacijo!
Avstrijski zunanji minister dr. Rudolf KIRCHSCHLAGER izjavlja v zadnjem času prav čudne stvari. Čudne stvari v zvezi s problemi slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V pogovoru s Kleine Zeitung je vedel celo povedati, da živi na Koroškem manjšina, ki uživa „dalekosežno avtonomijo: v šoli, pri uporabi jezika na sodiščih in na upravi...“ Za kulturni razvoj manjšine pa da so dani vsi predpogoji. Do sedaj smo bili pripravljeni na take izjave samo s strani zastopnikov Heimatdiensta ali pa obeh avstrijskih opozicijskih strank. Zgledalo je, da je zavladal pri zastopnikih socialistične vlade v zadnjem času realizem, kajti mnogi funkcionarji od deželnega glavarja Sime pa tja do kanclerja dr. Kreiskega so spoznavali, da so se delale v manjšinski koroški politiki napake in da zdavnaj ni vse tako v redu, kakor so to včasih radi pripovedovali gostom iz tujih dežel.
Ta zlagana izjava zunanjega ministra, da potrebujemo na Koroškem samo še par tabel, potem pa da je vse v redu in da bo že spet zavladal „mir“, na žalost ni bila zadnja v paleti njegovih nesrečnih nastopov kot ..strokovnjak za manjšinska vprašanja", kakor ga celo rada naziva FPO (seveda, ko ponavlja njihove argumente!). V sredo, dne 6. 12. 1972, si je Kirchschlager dovolil na naš račun še eno izjavo več: Obžaloval je sicer, da je prišlo na Koroškem do „nespoštovanja zakona", kakor je on imenoval trganje tabel in psovanje kanclerja Kreiskega v Celovcu, toda obsodil je prav tako „ekscese in prestopke na oni strani'1, na naši strani namreč. Ko smo te njegove izjave mogli slišati istega dne pozno zvečer v oddaji „Hohes Haus" v avstrijski televiziji, smo seveda napeto pričakovali, kaj bo prišlo: »mislim tiste nekatere zastopnike manjšine, ki so hodili po Jugoslaviji od republike do republike in so neresnično poročali o položaju na Koroškem11. Zdaj torej točno vemo, da niso krivi za nemir na Koroškem tisti, ki so se požvižgali na pravno državo, tudi ni kriva opozicija, ki je dvojezične table na Koroškem izrabila v svoje namene proti vladi, kakor je to sam priznal pred parlamentom na Dunaju koroški poslanec Suppan, predvsem pa je tudi jasno, da ne morejo biti krive vlade po letu 1955 (koalicijske vlade OVP in SPO, samovlada OVP in sedaj samovlada SPO), ki manjšinskega vprašanja na Koroškem ali sploh niso reševale, ali pa niso reševale v sodelovanju s prizadeto manjšino, ki so torej raje pustile, da je vladal na Koroškem mir — pokopališki mir (!), temveč krivi smo mi koroški Slovenci, ker smo še vedno trdoživi in nočemo umreti, ker smo se zatekli na pomoč k mednarodni javnosti in predvsem k vladi tiste države, kjer živi največji del slovenskega naroda v lastni republiki.
Dvojezičnih napisov razen redkih izjem na Koroškem ni več, od zveznega kanclerja
ženi, ne bi smeli iskati pomoči v mednarodnem svetu, če take pomoči doma ne najdemo?
Ta naša pot je točno začrtana v državni pogodbi iz leta 1955 in sicer v členu 35. Zunanji minister dr. Kirchschlager tudi jasno vidi, če sami v Avstriji problemov ne znamo reševati, jih bodo pač reševali predstavniki štirih velesil, ki so podpisale državno pogodbo.
obljubljena komisija tudi še ni bila sklicana, ker zgleda da on sam ne ve, kdo naj bi tam sodeloval, spet je na Koroškem zavladal tisti mir, ki ga Kirchschlager tako ljubi, spet imajo naši sovražniki čas, da kujejo svoje podle načrte. Ali mislite, da je to znak tolerance in medsebojnega spoštovanja, če slovenska dekleta in fantje ne dobijo zaposlitve, če čutijo slovensko, sploh pa ne tedaj, če so kdajkoli obiskali slovensko gimnazijo? To pa res nima nič opravka z dvojezičnimi tablami. Kirchschlager govori tudi o širokogrudni podpori slovenskega kulturnega u-stvarjanja na Koroškem s strani avstrijske vlade. Ne vemo sicer, odkod jemlje naš zunanji minister svoje informacije, s strani prosvetnega ministrstva ali deželne vlade jih prav gotovo ni mogel dobiti. Goreče bi
V ponedeljek je predsednik Tito obiskal Ljubljano, kjer so ga prebivalci glavnega mesta Slovenije prisrčno sprejeli. V hotelu „Unionu“ je na zborovanju partije imel tudi važen govor, v katerem je poudaril, da se je letos v Jugoslaviji marsikaj dogajalo. „V zadnjih letih se je nakopičilo dosti pozitivnega, pa tudi negativnega, zato je zdaj naša naloga, da odpravimo vse, kar je negativnega. Zdaj gre za to, da uskladimo našo akcijo z našimi hotenji, se pravi, da uresničimo tisto, za kar smo se odločili." V zvezi z nedavnimi pojavi nacionalizma in separatizma, je Tito poudaril, da jugoslovanski komunisti in delovni ljudje ne smejo dovoliti rušiti tistega, kar je bilo zgrajeno s tolikšnimi žrtvami.
»Slovenija je zelo na vetrovnem prostoru," je nadaljeval predsednik, „zato je morala v preteklosti skozi mnoge nevarnosti, spoznala pa je lahko, da ima največje prijatelje prav v narodih Jugoslavije. Nekateri v tujini prerokujejo, kako naj bi Jugoslavija razpadla, vendar to govorijo tisti, ki si kaj takega želijo, ker jim je Jugoslavija v na-potje.“
Glede položaja na Koroškem pa je Tito dejal, „da je Jugoslavija hotela doseči z Avstrijo kar najboljše odnose, in da so le-ti
nas zanimalo, kako bi označile te minimalne podpore Danska ali Zvezna republika Nemčija, ki imata na svojih področjih tudi manjšine in jih tudi podpirajo. Tam bi spričo tako pičlih podpor zardeli in molčali. Ker je Avstrija »tolerantna11, pač ne sme biti, kar ne more biti. Ravno tako je s slovenščino pri sodiščih; samo v treh sodnih okrajih smemo uporabljati materinščino, pri ostalih (61), kjer tudi prebivamo Slovenci, pa ne! Ali je to »dalekosežna avtonomija"? Uporaba slovenščine v uradih sploh ni urejena, šolsko vprašanje je »rešeno" tako, kakor si pač »rešitev" predstavlja Heimat-dienst, v dveh zakonih pa straši celo ugotavljanje manjšine, kakor vsako leto parkelj 5. decembra zvečer, kot bi upozarjal Slovence, da se jim utegne kaj zgoditi, če ne bodo pridni.
Vedno bolj smo prepričani, da je bila odločitev — soglasna odločitev — odbornikov slovenskih krajevnih in osrednjih organizacij dne 11. oktobra 1972, naj se o-brnemo na mednarodno javnost in na Jugoslavijo pravilna, kajti od ministrov, ki nimajo posluha za upravičene in mednarodno zajamčene pravice in težnje, nimamo kaj pričakovati. Prav tako pa smo prepričani, da bo mednarodna demokratična javnost prisilila Avstrijo do ukrepov, ki bodo jamčili, da bo mir na Koroškem zares zavladal zaradi enakopravnosti obeh narodnostnih skupnosti.	W.
postali že tudi dobri. Tudi sedaj bi lahko bili dobri, če bi Avstrija izpolnjevala svoje obveznosti do koroških Slovencev. Vprašanje koroških Slovencev,11 je poudaril Tito, »ni samo stvar Slovenije, ampak vse Jugoslavije. Storili smo ustrezne korake in čakamo odgovora Avstrije. Odgovora še ni, toda ne bomo pozabili na obveznosti, ki jih ima Avstrija do koroških Slovencev in te obveznosti mora izpolniti. Naš cilj je doseči za vse manjšine pravice do enakopravnosti na vseh področjih njihovega življenja. Zato hočemo, da ima tudi naša manjšina v Italiji zajamčene vse svoje pravice, kajti sicer je nemogoče govoriti o dobrososedskih odnosih. Tudi v Italiji delujejo fašistične in druge sile, ki skušajo rovariti proti dobrim odnosom med državama. Želimo dobre odnose z vsemi državami, najbolj potrebni pa so dobri odnosi s sosedi.11
Občinske volitve 25. marca 1973
KOROŠKA DEŽELNA VLADA JE SKLENILA, DA BODO PRIHODNJE OBČINSKE VOLITVE 25. MARCA 1973. VSI TERMINI SE RAČUNAJO OD 22. JANUARJA 1973.
Predsednik Tito graja zadržanje Avstrije
i —g
Oblikovavka slovenske duhovnosti in kulture
Leto 1972 je za Mohorjevo družbo jubilejno leto, saj praznuje naša najstarejša književna ustanova 120-letnico svojega obstoja in delovanja. Dogodku primerno je praznovala stodvajset let dejavnosti našega prvega in največjega knjižnega založništva tudi Mohorjeva družba v Celju. V redni knjižni zbirki za leto 1972 je posvetila v koledarju za leto 1973 ter v posebni izdaji pod naslovom „120 let Mohorjeve družbe" v vrsti prispevkov pozornost, kot jo pač zasluži ustanova, kateri pripada priznanje, da je naučila Slovence brati, jim utrjevala narodno zavednost in širila obzorje. V knjigi „Od Kotelj do Belih vod" je zapisal Prežihov Voranc o mohorjanski šoli: „Ako bi ne bilo Mohorjeve, ko sem njene knjige prebiral že kot deček na paši, bi ne bil nikoli postal pisatelj."
Mohorjevo družbo so ustanovili škof Anton Martin Slomšek, prof. Andrej Einspieler, narodni buditelj koroških Slovencev in Anton Janežič, profesor, slovničar in književni organizator v dobi, ko je bil Celovec kulturno središče vsega slovenskega naroda.
Medtem ko so se koroški Slovenci obrnili v posebnem oklicu za ustanovitev novega knjižnega društva že leta 1851 na slovensko javnost, je izšla prva zbirka mohorskih knjig decembra meseca 1852, 21. marca 1871 je vložil odbor Mohorjeve družbe pri koroški deželni vladi prošnjo za ustanovitev lastne tiskarne. Že 19. maja 1871 je bila tiskarna z odločbo deželne vlade dovoljena, 1. decembra istega leta pa sta bili v lastni tiskarni tiskani že prvi knjigi, in sicer ena v nakladi 20.000, druga pa v 14.000 izvodih. Številke povejo, kakšno kulturno poslanstvo je v tem času že vršila Mohorjeva družba med slovenskim narodom. Tako je mogel v tem letu naznaniti odbor slovenski javnosti:
„Od vseh krajev slovenske domovine, pa tudi od daljnega Istrijanskega in Hr-vatskega dohajajo stari in novi udi v pomnoženem številu. Res spolnila se bo naša nada in želja: kmalu ne bo vasi na Slovenskem, da bi ne štela v nji Družba sv. Mohorja vsaj nekaterih udov... Družba od leta v leto lepše napreduje."
Dne 10. januarja 1882 je začela izdajati Mohorjeva družba tudi glasilo koroških Slovencev „Mir“. Njeno vzgojno in narodnoobrambno delo je zajelo najširše plasti slovenskega ljudstva. Najuglednejši slovenski pisatelji so bili njeni sodelavci. Po zaslugi profesorja Josipa Apiha je izdal pri Mohorjevi družbi troje povesti tudi Ivan Cankar. Leta 1918 se je dvignilo število udov pri Mohorjevi že na 90.512.
V času, ko je Avstro-Ogrska razpadla, je bil ravnatelj Mohorjeve tiskarne duhovnik Jožef Zeichen, doma v šentjakobski fari v Božu. Zaradi koroških obrambnih bojev se je preselila Mohorjeva družba 31. julija 1919 s svojo tiskarno iz Celovca v Prevalje in ostala tam do 7. decembra 1927. Medtem je kupila Mohorjeva družba po prizadevanju ravnatelja Jožefa Zeichna dvonadstropno hišo v Celju, jo preuredila v upravno stavbo ter dozidala novo poslopje za tiskarno. Od tam je prihajal njen redni knjižni dar med obema vojnama tudi v slovenske družine na Koroškem. Je to obdobje, ko je bil urednik Mohorjevih knjig Fran Šaleški Finžgar, tedaj eden najvidnejših predstavnikov slovenskega ljudskega pripovedništva.
Ker je bila Goriška odcepljena od narodovega telesa, so ustanovili leta 1924 v Gorici „Goriško Mohorjevo družbo", ki naj bi po zgledu celjske in celovške Družbe nadaljevala izobraževalno delo med slovenskim ljudstvom v Italiji. Celovška Mohorjeva družba je družbeno-pravno obstajala naprej, dokler ni bila v času nacizma leta 1940 razpuščena, češ da njeno delovanje ni v skladu z raj bovškimi predpisi. Z odlokom celovške državne policije z dne 25. julija 1940 ji je bilo odvzeto vse premoženje. V zemljiški knjigi je bil kot lastnik vknjižen „Deutsches Reich, Reichsminister fur Fi-nanzen". Šele 8. decembra 1947 je bila Mohorjeva družba spet vknjižena kot lastnica na podlagi odloka celovške finančne direkcije. Sledila so leta velikih naporov in vzponov. Sad teh naporov so: lastna tiskarna in knjigarna, poživitev založniškega delovanja in ustanovitev di-
Wer ist zur vertretung der Burgenlandischen Kroaten
nun wirklich kompetent!
Predsednik Hrvaškega kulturnega društva v Željeznem AlfonsKorn-f e i n d nam je poslal pismo, v katerem nas prosi, da bi v Našem tedniku objavili stališče Hrvaškega kulturnega društva o vprašanju pristojnosti gradiščanskih Hrvatov.
Hrvaško kulturno društvo upa, da bo ta članek na objektiven način pojasnil avstrijski javnosti, kdo je v resnici pristojen, da zastopa gradiščanske Hrvate v manjšinskem vprašanju.
(Op. ured.)
Diese Frage beschaftigt in letzter Zeit nicht nur die Gemiiter der Burgenlandischen Kroaten, sondern auch einen Teil der oster-reichischen dffentlichkeit. VVahrend der Kroatische Kulturverein dieses Recht fiir sich in Anspruch nimmt, spricht ihm eine Gruppe sozialistischer Funktionare um den Abgeordneten Robak dieses Recht ab und reklamiert es fur sich.
Der Kroatische Kulturverein ist eine nach dem Vereinsgesetz zugelassene Vereini-gung von volksbevvuBten Kroaten des Bur-genlandes, die ihr Vaterland Dsterreich ebenso lieben wie ihr angestammtes Volks-tum und ihre Muttersprache. Diese Men-schen glauben nicht, dali durch die Pflege der kroatischen Sprache in der Schule und im offentlichen Leben der soziale Aufstieg der Angehorigen der kroatischen Volks-gruppe beeintrachtigt wird, zumal auch sie die perfekte Erlernung der deutschen Sprache fordern. Diesen Standpunkt vertritt der Kroatische Kulturverein schon seit seiner Grtindung (1929). Seine Mitglieder konnen nur von bosvvilligen Menschen als Chauvi-nisten oder Extremisten bezeichnet vverden.
Die andere Seite, die in letzter Zeit viel Aufhebens von sich macht, ist die um den sozialistischen Abgeordneten Robak ge-scharte Gruppe. Wer sind nun diese Leute? Das sind vorvviegend sozialistische Gemein-defunktionare kroatischer Abstammung, de-nen offensichtlich ihr Volkstum und ihre Muttersprache nicht sehr viel bedeuten. Nach ihrer Ansicht h at es keinen VVert, die kroatische Sprache zu lernen, obvvohl eine von der Robak-Gruppe in Auftrag gegebene IFES-Befragung aussagt, da(3 rund 90 % aller befragten Kroaten — vvovon rund 2/3 Sozialisten vvaren — sich fiir den Kroatisch-unterricht in einer der zur Diskussion ge-standenen Varianten ausgesprochen haben. Nach Ansicht der Robak-Gruppe sei es je-doch genug, kroatisch daheim und auf der StralBe zu sprechen. Daraus ist unschvver der Weg in die Assimilation zu erkennen. Die eigene Starke durften sie selber nicht hoch einschatzen, denn laut „Presse“ sprach man bei der Versammlung von 150 Funktionaren in Baumgarten davon, daheim die „schweigende Mehrheit" mobilisieren zu vvollen.
Jeder Leser moge sich nach dieser kur-zen Vorstellung der beiden Gruppen selbst ein Urteil daruber bilden, wer nach den Re-geln der Vernunft und des internationalen
jaških domov. Duhovno pa sooblikuje danes celovška Mohorjeva družba predvsem ožje in širše zamejstvo.
Ob praznovanju 120-letnice ustanovitve Mohorjeve družbe smemo z veseljem u-gotoviti, da danes uspešno delujejo vse tri mohorjeve: celjska, celovška in gori-ška Mohorjeva družba. Kakor smo pogrešali na eni strani koroški Slovenci za časa prve avstrijske republike v Celovcu lastno tiskarno, moramo biti na drugi strani svojim rojakom — s tedanjim ravnateljem Jožefom Zeichnom na čelu — hvaležni, da so s preselitvijo Mohor-jevne tiskarne v Prevalje in v Celje omogočili naši najpomembnejši versko-kul-turni ustanovi vsestranski razmah na področju Slovenije. Kako pomembno in da-lekosežno je bilo to delo, pa kažejo leta po drugi svetovni vojni, ko si je mogla Mohorjeva družba tudi v novih političnih okoliščinah, v katerih se je znašel slovenski narod, zagotoviti svoje mesto v slovenskem kulturnem prostoru.
Pri duhovnem oblikovanju slovenskega naroda vrši Mohorjeva družba tudi dandanes nenadomestljivo poslanstvo. Tega se zavedamo še v prav posebni meri Slovenci v zamejstvu.
Dr. V. I n z k o
Minderheitenrechtes zur Vertretung der kroatischen Volksgruppe im Burgenland le-gitimiert ist.
Der Kroatische Kulturverein beansprucht fiir sich das Vertretungsrecht der Burgenlandischen Kroaten einerseits auf G rund sei-nes in den Satzungen festgelegten und von der Behorde anerkannten Vereinszieles, so-wie seines standigen Einsetzens fur die Be-lange der Burgenlandischen Kroaten durch mehr als 40 Jahre. Anderseits in Verfolgung des nicht nur von uns stets vertretenen Grundsatzes, daB fiir eine Volksgruppe nur jener sprechen kann, der fiir deren Erhal-tung eintritt.
Die sozialistische Gruppe (das „Prasi-dium der Burgermeister und Vizeburgermei-ster der kroatischen und gemischtsprachi-gen Gemeinden im Burgenland" ist ja nichts anderes als eine lose Gruppierung sozialistischer Funktionare) leitet ihren Vertre-tungsspruch von den VVahlergebnissen in den kroatischen und gemischtsprachigen Gemeinden des Burgenlandes ab. Nun ist es fiir einen Kenner der burgenlandischen Verhaltnisse nur zu gut bekannt, dalB die sozialistische Pa rte i vor allem in jenen Gemeinden dominiert, wo das kroatische Element vvesentlich schvvacher ist als in jenen Gemeinden, in denen die Sozialisten nicht die Mehrheit haben. Die Ergebnisse der bis-herigen Volkszahlungen sind ein deutlicher Bevveis hiefiir. Hiezu kommt noch, da(3 es seit 1945 in unserem Lande noch keine Kommunalvvahl gegeben hat, bei der das nationale Moment zur Entscheidung ge-stellt wurde. Die VVahler haben sich immer fur das Program einer Partei entschieden. Es ist uns bei bestem VVillen nicht bekannt, daB die SPO offiziell in ihr Programm die Assimilation der Burgenlandischen Kroaten aufgenommen hatte. Die sozialistischen Gemeindefunktionare in den kroatischen und gemischtsprachigen Gemeinden haben demnach auch kein Mandat fur die Vertretung der kroatischen Volksgruppe im Sinne des Artikels 7 des Osterreichischen Staats-vertrages.
SchlieBiich geht auch aus dem internationalen Minderheitenrecht und der Auffassung diesbeziiglicher Experten recht eindeutig hervor, daB zur Vertretung einer Volksgruppe nur jene legitimiert sind, die sich fiir deren Erhaltung und damit fiir alle dafiir er-forderlichen MaBnahmen einsetzen.
Die Burgenlandischen Verhaltnisse in die-sem Zusammenhang mit jenen in Sudtirol zu vergleichen, halten wir nicht fur richtig. Die Sudtiroler Volkspartei hatte als Sam-melbevvegung aller volkstumsbevvuBten Sudtiroler als einen vvesentlichen Teil ih res Programms die Pflege der deutschen Sprache und Kultur zum Ziel. Somit haben ihre gevvahlten Vertreter von den VVahlern auch jenes Mandat erhalten, von vvelchem gevvis-se sozialistische Funktionare im Burgenland nur reden.
SchlieBiich muB darauf aufmerksam ge-macht vverden, daB dieses „Prasidium“ keine Stauten besitzt und im Vereinsregister auch nicht eingetragen ist, somit demnach kein Verein und Rechtstrager sein kann. Es muB daher nur als lose Gruppierung von sozialistischen Gemeindefunktionaren an-gesehen vverden, obvvohl es die Tatsache seiner rein sozialistischen Zusammenset-zung geflissentlich verschvveigt.
Wenn diese Gruppe immer vvieder die Frage nach der Mitgliederzahl des Kroatischen Kulturvereines stellt, so konnen vvir ebenso dieselbe Frage an sie richten. — Wir konnen nur vviederholen, daB vvir der-zeit und ohne jede besondere Anstrengung rund 2500 Mitglieder haben, daB vvir diese Zahl, obvvohl uns kein bezahlter Apparat zur Verfugung steht, jederzeit betrachtlich steigern konnen, ohne daB vvir den Mitglie-dern irgendvvelche materielle Vorteile bie-ten konnen.
Wir fragen nun, vvarum ausgerechnet bei uns Fragen nach Mitgliederzahlen gestellt vverden, die bis jetzt noch an keine andere Minderheit gerichtet vvurden? Was soli SchlieBiich die Parole uber die „Mobilisie-rung der schvveigenden Mehrheit" bedeuten? VVenn vvir auch vvissen, daB sich die obersten Stellen mit einer derartigen Initia-tive unmoglich idehtifizieren konnen noch vvollen, so mussen vvir doch die Frage in den Raum stellen, ob vielleicht die Gruppe um Robak auf dieselbe Athmosphare vvie in Karnten hinarbeitet und die Erfullung des
Osterreichischen Staatsvertrages hintertrei ben vvill. Oder will man vielleicht gar au' diese A rt die Endlosung der kroatische Volksgruppe im Burgenland herbeifiihren' Dazu vveist der Kroatische Kulturverein m" auf den Absatz 5 im § 7 des dsterreichi schen Staatsvertrages hin, in dem es heifl daB die Tatigkeit von Organisationen, di{ darauf abzielen, der kroatischen Bevolke rung ihre Eigenart und ihre Rechte als MH|' derheit zu nehmen, zu verbieten ist.
Wir so vvie auch alle anderen Minderhei ten auf dieser Welt sind der Auffassung daB so heikle Fragen nur in einer ruhigef sachlichen und daher emotionsfreien Ath' mosphare gelost vverden konnen. Flerr BuF deskanzler Dr. Kreisky hat bei seiner Au$' sprache am 27. 10. 1972 sehr klar zu ve/ stehen gegeben, daB die Bestimmungen de: Artikels 7 auch im Burgenland durchgefuM vverden mussen. Wir konnen nur hoffe® daB diese Losung sovvohl dem Ansehef Osterreichs als auch der Erhaltung de' kroatischen Volksgruppe im Burgenland dienlich sein vvird.
A I f o n s K o r n f e i n d Prasident des Kroatischen Kulturverene5
KRATKE VESTI
VELIKA NADZVOČNA LETALA NE SMEJ0 PRISTATI V AMERIKI
Ameriški senat je z 61 glasovi proti 1-' prepovedal pristajanje na ameriških letak ščih velikih potniških letal tipa angleš>‘‘ francoskega „Concorde“ in sovjetskega tip3 Tu-144, ki povzročajo silen šum. Sklep arn®' riškega senata je v skladu z ameriškim za' konom, s katerim je bilo uvedeno javno nad' zorstvo nad motnjami okolja. Prepoved, ^ jo je izrekel senat, bo veljala, dokler se I®' tala ne prilagodijo zahtevam ameriškega za-kona.
TUDI KUBANCI SO SE NAVELIČALI ZRAČNIH GUSARJEV
Med ameriško in kubansko vlado so se 5 posredovanjem švicarskega poslanika v Ha' vani začela pogajanja o pobijanju zračneg® gusarstva, ki gre na živce tudi Kubancem-Povod za pogajanja je dal zadnji podvi0 treh gusarjev, ki so ustrahovali nedavno P°' sad ko letala družbe Southern Airways; to i6 moralo leteti neprestano z ugrabljenimi pJJ niki 29 ur gor in dol po vzhodnih prede’-' Združenih držav Amerike, nato v Kanado in dvakrat do Havane na Kubi. Po pristank® na letališču v Havani so kubanske oblaki gusarje zaprle. Američani bi radi skleni1' sporazum, po katerem bi Kuba izročila Am®' riki ne samo letalo in potnike v primež novih poskusov ugrabitve, temveč tudi ugra' bitelje. Z druge strani so Kubanci izraz'1' željo, da bi jim Američani izročili Kubanci ki so nezakonito zapustili Kubo in se izseli' v ZDA. Ugrabitelji so navadno po pristank® letal na Kubi postavljali posadkam zahtev0, da letalo prepeljejo v Severno Afriko.
OKRAJNI GLAVAR RADKERSBURGA: „SMO ZA DOBRE ODNOSE"
Okrajni glavar Radkersburga dr. J°s^ Harasin se je pred kratkim mudil na sedež® občinske skupščine Murska Sobota. V zv® zi z odstranitvijo dvojezičnega napisa „^.r —Mura" na novem mejnem mostu v avstdi ski Radgoni je povedal, da je tej nevšečn® sti botrovalo naključje in da je prenovijo®9 tabla že spet na svojem mestu.
Po besedah dr. Harasina je vodstvo rinske službe že spomladi zaprosilo up/aV° zveznega cestnega podjetja v Radkersb®r gu, naj poskrbi za obnovo dvojezičnega n3 piša „Mur-Mura“, ker je tablo načela ria' „Žal nas carinska služba ni obvestila o te svoji odločitvi, z odstranitvijo table pa f3® niso seznanili tudi pred nedavnim, čep®9 menim, da so to napravili v najbolj nepr mernem času," je dejal dr. Harasin.
Radkersburški okrajni glavar je poved®’ da bodo v interesu dobrih sosedskih odn° sov, ki so značilni za obmejni območji, rili v prihodnje vse za reševanje vseh odP*" tih vprašanj. Dejal je še, da obžaluje dog°d ke na Koroškem.
t
i
•Z OPERETNEGA SVETA:
Štrausov »Cigan baron“ na celovškem odru
PRVA OPERETA LETOŠNJE SEZONE PRIJETNO PRESENETILA
Polno gledališče, pristna operetna radoživost, prijetno božajoče melodije, in prekipevajoče komične domislice, to so sestavne, ki potrjujejo, da je prva letošnja opekla v Mestnem gledališču v Celovcu zadela v živo. Na odrskih deskah naše Talije smo pred kratkim gledali in poslušali ope-reto v treh dejanjih „CIGANA BARONA* 11 J o h a n a Straufia.
Zasnova „Cigana barona" je nastala tedaj, ko je StrauB v Budimpešti dirigiral svojo opereto „Veselo vojno11. Na predlog svoje žene Adele je komponist obiskal v Budimpešti znanega madžarskega pisatelja M a u -rusa Jokaija, ..madžarskega Balza-ca“. Maurus Jokai je pripovedoval StrauBu 'n Adeli vsebino svoje novele „Saffi“, ki je °ba gosta močno pritegnila. Jokaijevova z9odba je vsebovala med dogajanji magič-no ozračje. Izgon, propad dobrin, povratek 'n zakopani dragulji: vse to je bilo kolosal-n° aktualno. Med leti 1848 in 1868 je na Madžarskem tako izgledala romantična resničnost. Barinkay, emigrant, povratnik, pa-tr'ot, s svojim ponosom in naglimi reakcija-mi, je bil pristni madžarski karakter. Ciganki svet, socialno stoječ pod madžarskim Povprečjem, je bil hkrati folija in odraz ogr-ske nemirnosti. Ves ta milje je v StrauBu Vzbudil poln akord melodij: Zsupanova nadutost, Homonayevo navdušenje za jahanja ~~ vsaka oseba je prinesla s seboj že svojo Muziko.
Pisatelj Jokai sam ni napisal teksta za to °°ereto' marveč je le-ta določil človeka iz
'ie ožje okolice, ki naj bi bil ravno pravšnji za Johanna StrauBa: to je bil žurnalist '9nac Schnitzer.
24. oktobra 1885, v noči pred komponisto-virn 60. rojstnim dnevom, je bila v „Theatru ari der Wien“ krstna predstava operete „Ci-9ana barona". V nabito polnem gledališču le vladalo pravo operno ozračje. Občinstvo je imelo občutek, kot da še nikoli ni sliša-0 tako sijajne glasbe, ki je bila hkrati vsem tako razumljiva. Polstoletna ogrska romanska je bila tu pričujoča. Poslušalci so ihte-. ■ besneli, kričali od navdušenja. In ni tra-Jal° dolgo, ko je „Cigan baron", kot poprej -Netopir", prehodil ves muzikalični svet. Na Dunaju so kmalu po premieri prišle v mo-d° figurice nove operete kot majhni kipci lz Porcelana in brona, na denarnicah, roč-n'h torbicah, na stenskih zaslonih in robcih.
M našo uprizoritev „Cigana barona", ki je lrT!ela na premieri veliko odmeva pri ob-
-------------------------------------
USTANOVLJEN LABORATORIJ „KINETIKON“
Z občnim zborom so ustanovili v Ljubljani še eno gledališko eksperimentalno skupnost: ustvarjalno animacijski laboratorij KINETIKON. Pod-ročje mu je sodobno gledališče gibanja kot sinteza vseh odrskih umetniških panog od plesa in baleta, likovnosti in glasbe do kinetikon-fotograf-ske in filmske umetnosti. Temeljna naloga pa mu je odkrivanje sodobnih gledaliških in ustvarjalnih oblik in povezovanje masovnosti kulture s kvali-fato. Na občnem zboru so izvolili svet Kinetikona v sestavi: Dora Gobec, Niko Koršič, Živa Kraigherjeva, Jerneja Lenard, Janez Meglč, Tone Natek, Tone Sojko in Marija Voglenikova (predsednik).
činstvu, je inscenator Tomaš F e r k a i vložil mnogo resnega truda in temeljite priprave. Kolikor je mogel, je poskusil, da bi predstava zaživela čimbolj po ogrsko. Scensko je oder in kostume zasnoval Matjaž Kralj, katerega koncept je bil tokrat precej moderen, to pa vsekakor ni bilo predstavi najbolj v prid.
Na odru so peli in igrali v glavnem operni pevci, kar je delu samo v korist, saj je bila pravzaprav StrauBova stvaritev skom-ponirana kot komična opera, a jo dandanes prištevamo k opereti. Jose Maria Perez, nam že dobro znani tenor graške Opere, je s svojim lepim glasom pel vlogo Barinkaya — cigana barona, ki ga je bilo veselje slišati in gledati. Prašičjerejca Zsupana je z odlično igro in petjem podal basist Georg Schnapka, vloga je kot nalašč zanj napisana. Na novo angažirana Poljakinja Eva Szafarska je bila igralsko verodostojna ciganska mladenka Saffi, ki pa kot dramatični sopran ni zapustila enotnega vtisa.
S krasnim altom je predstavila Anna G j e -v a n g vlogo Cipre, Eleonor C a I b e s je bila kot Arsena po zunanjosti paša za oči. Veseli Otokar Rogra Lucasa je bil prav prijeten, Klaus VVallprecht je predstavil pristnega grofa Petra Homonaya, Hubert Trattnig pa je moralnega komisarja Conte Carnera prav komično igral. V ostalih vlogah so nastopili še: Laszlo T u -ranyi, VVilli N o 11, VVerner Stein-m a s s I, Christine F e r k a i, Emanuel Low, Manfred Serno in Hans Wie-g e I e.
Vtis čistosti in dobre priprave, ki ga je zapustil večer, je ne nazadnje zasluga dirigenta Antona M a r i k a , ki je spretno vodil orkester Mestnega gledališča. Zbor je glasovno in ubrano naštudiral Manfred M a y r h o f e r, medtem ko je manj ogrsko prepričal balet pod novim vodstvom Iona F a r c a s a.
V splošnem je bila predstava skrbno pripravljena, tako da je občinstvo zadovoljno odhajalo domov.	B. L.
SLOVENCI
domu in po kuetu
Sedma obletnica Slovenskega doma
Letošnjo, sedmo obletnico, je Slovenski dom v Berazateguju proslavil pod geslom: „Ti, ki iščeš srce, v Berazateguiju te čaka." Slavnost se je pričela s prižigom plamenice, ob kateri sta vihrali argentinska in slovenska zastava, ob zvokih argentinske in slovenske himne. Sv. mašo je daroval dopoldne delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar. Popoldne je bila glavna proslava, na kateri je predsednik Doma Jože Vidmar poudaril, da si je slovenska skupnost v Berazateguiju zastavila težak in odgovoren cilj, skrbeti za ohranitev slovenske besede in slovenske skupnosti, vcepiti mladini duha slovenstva, krščanstva in poštenosti.
Obeti za boljši pouk v materinščini
v Porabju
Uradna šolska statistika v Porabju trdi, da je v šolskem letu 1972/73 le 399 otrok slovenskih staršev na območju šestih višje ali nižje organiziranih osnovnih šol. Slovenski jezik poučuje devet učiteljev, ki pa si potrebnega znanja niso pridobili na ustreznih pedagoških šolah, pač pa na seminarjih že med službovanjem in je bila za poučevanje odločilna njihova nacionalna pripadnost.
V vrtcih ni slovenščine
Tri ure tedenskega pouka v nižjih razredih in štiri ure v višjih razredih je namenjeno slovenskemu jeziku. Ni presenetljiva u-gotovitev, da otroci, ki izhajajo iz slovenskega govornega območja, v prvem razredu še ne obvladajo učnega jezika — madžarščine. Nedvomno, da je bil to tudi eden osnovnih razlogov, da so v sicer odročnih krajih relativno zgodaj ustanovili otroške
mala enciklopedija
, Morda že januarja 1973 izide „Mala enci-opedija — sveta — Jugoslavije — Slove-l,e. - ki jo pripravlja državna založba Slo-enije. izšla bo v treh zajetnih knjigah; prva nJiga obsega gesla od A do G, druga od do o in tretja od P do Z. Mala enciklo-edija je posebej prirejena za slovenske azmere po Mali enciklopediji Prosvete, ki e izšla v Beogradu. Enciklopedijo je prijavilo več kot 200 jugoslovanskih strokov-Jakov. Na 40 tisoč gesel, 5000 slik, risb, 9rafikov in portretov, 10 velikih zemljevidov u °arvah in 52 črno-belih zemljevidov med jedilom, 54 strani prilog v eni ali več bar-ah, 56 novih barvnih prilog — več kot 2000 rani velikega formata. Kupci jo bodo lah-^0 odplačevali v 11-mesečnih obrokih. Vse J ,kni'ge stanejo v subskripciji 660 dinarjev (1 knjiga 220).
Knjige Prešernove družbe
Letos je Prešernova družba prehitela v matični domovini druge družbe, ki izdajajo svojim članom, mimo koledarja, še vrsto drugih knjig. Naročniki so jo prejeli že sredi novembra. V koledarju je izbrana vrsta slovenskih pripovednikov, vsak z majhno pripovestjo, odlomkom ali črtico. Od primorskih so: Danilo Lokar, Ciril Kosmač, Alojz Rebula, P oris Pahor. Živa Grudnova je razgrnila esej o »Družbenem in narodnostnem položaju beneških Slovencev«. Zemljevid in številne slike posebno o beneških izseljencih poživljajo njeno poučno pisanje.
Drugega navadnega koledarskega pisanja pa skoraj koledar nič nima. Pač pa je posrečena novost, da je posejanih po Prešernovem koledarju veliko anekdot o Titu. Širši javnosti namreč ni znano, da je Tito velik šaljivec in da ni noben domač gost pri njem varen pred njegovo šaljivo bodico. Pa tudi samega sebe si zna Tito privoščiti. Bralci Prešernovega koledarja bodo tako na zabaven način spoznali drugo nepoznano plat njegove osebnosti.
Leto 1973 je v znamenju tolikerih kmečkih puntov in so risbe prof. arhitekta Kobeta v svoji zvestobi noš in običajev puntarskega bojevanja in napadov na gradove občudovanja vredne. Pisatelj Miško Kranjec je tokrat napravil izjemo in je podal zgodovinsko poljuden opis puntov. Dr. Boris Kuhar je podal v svoji knjigi »Umirajoči stari svet vasi« etnografsko študijo o dolenjskih vaseh, v Škocijanskih hribih, ki leže med Grosupljem in Turjakom, ki je ista kot v vseh kmetijskih predelih Slovenije. Stare vasi umirajo, izginjajo stare navade, kozolci, stare kmečke hiše.
Mimo tega pa je izdala Prešernova družba še štiri druge knjige, ki vsebujejo slovenske izvirne in prevodne povesti.
vrtce; učenci naj čimprej spoznajo uradni jezik in si obenem zagotovijo normalno napredovanje iz razreda v razred. Toda to je danes že nekoliko v nasprotju s prosvetno politiko na narodnostno mešanem območju, kajti z leti se naloga vrtcev v Sakalovcih, Števanovcih in Gornjem Seniku ni spremenila. Kot smo se lahko prepričali je v Gornjem Seniku v vrtcu „učni“ jezik madžarščina, slovenščina pa le toliko časa, da se predšolska mladež navadi madžarščine. Vzgojiteljica slov. porekla uči mladinske pesmice izključno v madžarščini, v drugih krajih pa se je otrokom še pogovoriti težko, saj vzgojiteljice niso Slovenke. V splošnem prizadevanju prosvetnih delavcev, oblastnih in partijskih forumov, da bi Slovencem zagotovili tudi kulturni in prosvetni razvoj, se tu kaže pomanjkljivost, ki je ne bo moč tako kmalu odpraviti. Ob pomanjkanju ustrezno kvalificiranih učiteljev ugotavljajo, da primanjkuje tudi vzgojiteljic, ki bi obvladale slovenski knjižni jezik.
Vprašanje slovenskih učnih knjig
Dokaj pereče vprašanje slovenskih učnih knjig se je z novim šolskim letom precej ublažilo, saj imajo zdaj ustrezne učbenike za vse razrede od prvega do šestega. Pose-
bej so veseli učbenika za tretji in četrti razred, ki je izšel letos ob sodelovanju budim-peštanske Tonkoyvkiado (založba učnih knjig) in Državne založbe Slovenije. Poznavalci so ga ocenili kot zelo primernega in s tem dali največje priznanje sestavljalcem Bogumilu Gerlancu, Andreju Šavliju, Francu Šebjančiču in Venceslavu Vinklerju. Sicer pa ta čas na porabskih šolah ne manjka slovenskih leposlovnih knjig, za katere je bilo včasih slišati, da jih bralci ne bodo razume-
li, češ da je njihovo slovensko narečje tako daleč od knjižnega jezika.
Koristnost materinščine v ljudski šoli
Skoraj stoodstotno odločanje dijakov iz slovenskih vasi za delo v slovenskem krožku na gimnaziji v Monoštru govori, da je bilo tudi tistih nekaj ur slovenščine v osnovni šoli koristno v tem, da je pri njih zbudilo zanimanje za nadaljnje izpopolnjevanje v materinščini. To šolsko leto imajo v krožku 13 članov, mentorica llona Šafar pa je program dela zastavila tako, da se krožkarji čimveč pogovarjajo v knjižni slovenščini. Seveda se spoprijemajo tudi s slovnico in slovensko književnostjo, novost pa je letošnja obravnava slovenskih prevodov iz madžarske literature.
Obeti so, da bodo v prihodnje na porabskih šolah imeli še kvalitetnejši pouk slovenskega jezika. Na višji pedagoški šoli v Szombathelyju sta letos diplomirala Eržika Talaber in Ladislav Kovač, prihodnje leto pa bosta dobila učiteljski diplomi Eržika Majcen in Anica Koprič. S tem se seveda ne konča število slovenskih študentov na tej šoli in realno je pričakovati nove odločitve gimnazijcev za študij slovenščine, še posebej zdaj, ko je po meddržavnem sporazumu mogoče študirati tudi v matični deželi.
Jože Sabjan
Nova metoda za učenje jezikov
V mesecu dni se lahko poprečno inteligenten človek nauči 2000 do 3000 besed tujega jezika in toliko obvlada slovnico, da se lahko pogovarja v jeziku, ki ga prej nikoli ni slišal. Avtor te metode je bolgarski znanstvenik dr. Georgij Ložanov, ustanovitelj in direktor inštituta za sugestologijo, ki je edini te vrste na svetu. Gre za znanstveno raziskovalno ustanovo, ki jo izdatno podpira država in v kateri proučujejo Ložanov in njegovih 45 sodelavcev moč sugestije — eksperimentirajo z metodami za izboljšanje spomina.
Sugestopedija, kot imenuje prof. Ložanov svojo metodo, je v osnovi krepitev mentalnih sposobnosti učencev. Pri delu z njimi uporablja znanstvenik govor, podan v posebnem tonu, mimiko in glasbeno spremljavo. Meni namreč, da so takšni „sugestiv-ni“ dejavniki zelo pomembni pri proučevanju in učenju.
Prof. Ložanov meni, da pri učenju posebno pomaga „humaniziranje“ pouka, predavateljeva osebnost mora biti prijetna in prepričljiva, njegove besede se morajo čim močneje vtisniti v učenčevo zavest, pouk se mora odvijati v lepo urejenem in udobnem prostoru, v katerem ni nobenega napetega vzdušja.
Učilnica profesorja Lozanova je podobna dnevni sobi. V njej predavatelj bere zelo izrazno, kot igralec na odru, kakšen dialog, učenci pa ponavljajo njegove besede in samo od časa do časa sprašujejo na bolgar-
skem jeziku. Ko je to pri kraju, sede predavatelj v naslonjač — posnemajo ga tudi študenti — in soba se napolni z zvoki Vivaldi-jeve glasbe.
Študenti si prizadevajo, da bi se vživeli le v glasbo, ne misleč pri tem na nič drugega, predavatelj pa spet prebere poglavje, tokrat med ritmom klasične glasbe. Čez nekaj minut vsi vstanejo, da bi opravili nekaj prostih telovadnih vaj, potem predavatelj še enkrat prebere tekst in pouk za ta dan je končan.
Na takšnih tečajih se pouk odvija šest dni v tednu po štiri ure. Študentje se doma ne učijo niti ne pišejo domačih nalog. Toda kot zatrjuje prof. Ložanov, si po mesecu dni zapomnijo 2000 do 3000 besed in dovolj slovnice, da lahko v praksi uporabijo naučeno snov. Jezikoslovci, ki so obiskali inštitut za sugestologijo, so to potrdili.
Prof. Ložanov zatrjuje, da imajo njegovi učenci še eno prednost: poleg tega, da si pridobijo znanje tujega jezika, se pri tem sploh ne utrudijo in ob koncu delovnega dne se počutijo popolnoma sveže. To je dokaz z uporabo osciloskopa in elektrokar-diografa.
PESNIK SNODGRASS V LJUBLJANI
V prostorih Društva slovenskih pisateljev je bral svoje pesmi znani ameriški pesnik W. D. S n o d g r a s s, ki je pred tem imel tudi predavanja za študente anglistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Nekaj njegovih pesniških besedil je hkrati v prevodu podal tudi pesnik M. O g e n , ki pripravlja širšo precenzijo sodobne ameriške poezije.
Ob cofa* povedano.
»DOBROHOTNI NASVETI"
Na Koroškem živi množica ljudi, ki jih resnica silno boli. Podobni so bolniku. Ker noče, da bi ga kaj bolelo, si pač misli, da ga ne boli. Pa čeprav že od daleč spoznaš, da je bolan. Tako dolgo ti bo zatrjeval, da ni bolan, da mu bo to verjel ves svet. Bolezni pa kljub temu ni odpravil. Nasprotno, še bolj se je zagrizla vanj. Zdravljenje je potem mnogo hujše.
Tako je tudi z neonacističnim oz. fašističnim terorjem na Koroškem. Ali je bil teror ali ne, naj vprašajo le prizadete, to pa smo koroški Slovenci. Ne bomo naštevali v vseh podrobnostih dogodkov zadnjih dveh, treh mesecev. Zadnje dni se je sicer nekoliko pomirilo. Toda dokler ne odstranijo vzrokov, tudi posledic ne bo zmanjkalo.
Nekateri Korošci pa še vselej mislijo, da je naša lepa dežela raj mirnega sožitja, raj pravic in enakopravnosti.
Zato jih je tako hudo zabolela nota jugoslovanske vlade dunajski vladi. Pa še to jih grize, da si svet končno le ustvarja malo drugačno, bolj resnično podobo o koroških razmerah.
Neka Anni Zainer iz Vovber za Velikovcem se oglaša v Kleine Zeitung, dne 7. decembra 1972. Napisala je pismo bralcev pod naslovom „Kein faschistischer Terror" (ni fašističnega terorja). Najprej se zahvaljuje kanclerju, da je odgovoril Jugoslovanom, da na Koroškem ni fašističnega terorja. Pričakuje pa si od njega še korakov, ki bi znižali napetost na Koroškem. (Zakaj pa gospa ali gospodična Zainerjeva ne povedo, kako si zamišljajo to znižanje napetosti?) Voditelje Slovencev na Koroškem pa prosi naša blagorodna rojakinja iz Vovber, naj se končno poboljšajo.
„Če se res priznavajo tako k Avstriji, kot poudarjajo, naj to dokažejo z dejanji. Moj predlog bi bil, naj se odpovejo predvsem političnim stikom z Jugoslavijo. Kajti samo tako more biti na Koroškem mir. Tako bi odpadla tudi za manjšino tako zaželena u-gotovitev njene moči. Samo tedaj, če se jasno distancirajo od Jugoslavije, morejo upati, da jih priznava večina kot pristne Avstrijce."
Malo stavkov, a cel kup zanimivih misli, misli, ki jih že poznamo od nekdaj. Slovenci naj čepijo doma, naj so veseli, če sploh smejo živeti (na svoji zemlji!). Naj zanikajo pred vsem svetom, da nočejo imeti nič o-pravka s »tistimi hudiči" južno od državne meje. Da bi se drugi del prebivalstva odpovedal stikom severno od državne meje, tega seveda ne more in ne sme zahtevati nihče. Kajti od tam privihra vendar vse dobro. Leta 1938 odrešitev, pri kateri je tudi pomagala avstrijska legija, danes pa poleg raznih drugih dobrin še šund, politična pornografija (Deutsche National- und Soldaten-Zeitung), odlični kulturni filmi (Schulmad-chenreport ipd.) ter sodoben način življenja (mamila ipd.). Slovenci naj se odpovedo vsem stikom z Jugoslavijo. Rojakinja iz Vovber sicer omenja »predvsem politične stike", in s tem pove čisto jasno, da misli še druge. Naj se Slovenci končno izrečejo, da nimajo prav nič skupnega s Slovenci južno od državne meje, pa bo vse v redu. Na Koroškem se bo potem ustvaril čisto nov narod, ki bo s svojim razvojem zagotovil v bližnji prihodnosti združitev z vsezveličavnim nemštvom. Samo potem bomo Slovenci »pristni Avstrijci". Kdo pa je sploh »pristni Avstrijec"? Mar tisti, ki je pred leti kričal na vse grlo »Heil Hitler", mar tisti, ki je blatil narodni ugled Avstrije s trganjem dvojezičnih napisov in teptanjem državne pogodbe, kateri se ima Avstrija zahvaliti za svojo politično neodvisnost?
Rojakinja iz Vovber, v nekaterih državah živijo nemške manjšine. Li zahtevate od njih isto, kot od nas koroških Slovencev? Recimo da zahtevate isto od avstrijske manjšine na južnem Tirolskem, nemške v Severnem Šlesvigu, kratkomalo, vsepovsod, kjer žive nemške manjšine.
Na koncu svojega dopisa pa še zahteva od nas Slovencev, naj se vsedemo za isto mizo k pogajanjem z zastopniki večinskega naroda. Ali morda misli Heimatdienst? Partnerji so samo Slovenci in demokratična avstrijska oblast. In če tega noče verjeti, naj prebere člen 7 državne pogodbe. Upamo, da ga razume.
Samo, če bodo izločeni iz političnega življenja dejavniki, ki zahtevajo iztrebitev koroških Slovencev (Heimatdienst, Ruf der Heimat, oktober 1970), in njihovi pajdaši, ki jim sledijo tako »treudeutsch", kot so sledili
Manifestacija v celovškem Mestnem gledališču
Že nekaj let je tradicija Krščanske kulturne zveze, da prireja na praznik Marije Brezmadežne, dne 8. decembra, svojo vsakoletno osrednjo kulturno prireditev. Tradicija je tudi, da je ta prireditev v celovškem Mestnem gledališču, prav tako pa moremo šteti za tradicijo tudi dejstvo, da so te prireditve dobro organizirane in razprodane do zadnjega sedeža.
Nastopajoči v teh odrskih delih, ki so na programu vsaki osmi december, so zdaj domačini, spet drugič pa gostje iz matične domovine ali iz zamejstva. Tako so priredili doslej med drugim v izvedbi domačih igralcev Miklovo Zalo, Plavž in Martina Krpana, ansambli gostov pa so predvajali Mahničevo priredbo Reguiema, Veroniko Deseniško in lansko leto Eliotov Umor v katedrali.
Za letos pa se je Krščanska kulturna zveza odločila, da bo spravila na noge zopet lastno igralsko skupino, ki naj bi naštudirala igro, z željo, da bi ta primerno orisala položaj današnjega slovenskega življa na Koroškem.
To nalogo so poverili Petru Sticker-j u, ki ima že daljšo prakso z režiranjem na domačih odrih. Sticker se je odločil za dramo KAJN Franceta Bevka.
Dejanje se odvija leta 1922 na Goriškem v Italiji, kjer je ravnokar zavladal fašizem. Zaupniki režima, ki imajo veliko vpliva in nič manj denarja, se naselijo po vaseh, terorizirajo domačine-Slovence, jih hujskajo drug proti drugemu, jim ponujajo lepe vsote za odkup slovenskih domačij, da bi Slovenci potegnili odtod, »Oni" pa bi naselili tja »Svoje". Če kdo ni klonil, pa se mu je lahko zgodilo, da je imel sredi zvezdnate noči rdečega petelina v strehi.
Drama je polna paralel z letom 1938, ko je v Avstriji zavladal nacizem. Časovna bližina dejanja, katera je skrbela Bevka, danes v nobenem oziru ni manjša: Odkup domače zemlje po premožnih tujcih, skrita kontrola in stiskaštvo pri raznih popisih in vpisih, zaverovanost v uniforme ter zastave, ki naj bi pomenile moralni alibi za vsako dejanje, katero človek pred svojo vestjo ne more zagovarjati. Nadalje prirejanje veselic, pri katerih ne manjka politične agitacije, sive eminence v ozadju ter nezadostna agilnost orožnikov (ko Gravnar pripoveduje, da so mu »Oni" razbili šipe in orožniki niso ukrepali).
Snov je torej bila aktualna, pač pa bi bila vloga stare matere vredna spremembe oz. priredbe: Stara mati, ki vnuku pove v obraz, da ga ne mara, da ga je hotela kot dete že celo zadušiti, nikakor ni tip požrtvovalne slovenske matere oz. babice; potemtakem ni čudo, da je sin oz. vnuk zašel na kriva pota in nato k »Onim".
Sprememba besedila, čeprav samovoljna, nikakor ne bi škodovala izvedbi. Pokazalo se je namreč ponovno, da koroški Slovenci nimamo sodobnega odrskega stila o naši problematiki.
Režiser Peter Sticker se je s svojo skupino dokaj potrudil. Igralci, ki so vseskozi laiki-idealisti, so svoje vloge vneto podali. V prvem dejanju so sicer potrebovali nekaj časa, da so se v svoje vloge zaživeli, zato so bili tudi odmori med dialogi predolgi, pa tudi oder je bil za igralce o-čitno prevelik.
pred več kot 30 leti firerjevemu pozivu »Macht mir dieses Land deutsch" in morili kot pobesneli, samo potem bo na Koroškem lahko mir.
Podpisnice in sopodpisnice državne pogodbe imajo vso pravico in dolžnost, da se pobrigajo, kaj se dejansko dogaja v Avstriji, kaj vse se godi za krinko prijaznosti in nasmeha.	šalom
ČASA IMAMO SAMO ZA DOBO ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA
Govor deželnega upravitelja dr. Arturja Lemischa na slavnostni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra 1920:
»Samo obdobje enega človeškega življenja imamo časa, da te zapeljane pripeljemo nazaj h koročevstvu; v času ene generacije moramo dovršiti vzgojno delo. Opraviti ga ne bodo mogle oblasti in vlade, zato bo moralo poskrbeti koroško ljudstvo samo, dom, šoli in Cerkev bodo morali sodelovati pri zdravljenju.
Kar more storiti javna uprava v zvezi s šolo, bo storila, čeprav bo upoštevala z mirovno pogodbo zaščiteno manjšino. Kar pa
V drugem dejanju so se vidno razvneli ter tudi igralsko dobro prepričali. V tretjem dejanju pa je bilo čutiti, da so igrali malo prisiljeno; pri tem pa moramo upoštevati, da scenarija (ni bilo mogoče najti zamreženega okna) za igralce ni bila idealna in je terjala več improvizacije.
Zvočni efekti Marka Jerneja so dobro učinkovali, prav tako je Rozvita Tscher-n i t z nastopajoče prav zadovoljivo »opremila" s primernimi maskami.
Za morebitne nadaljne nastope pa bo še potrebno piljenje izgovorjave.
Tako glede igralcev kot tudi glede režije moramo ugotoviti, da so se vsi, ne da bi katerega koli posebej imenovali, v okviru lastnih zmožnosti zelo potrudili. Publiki, ki je do zadnjega kotička napolnila Mestno gledališče, je drama očitno ugajala, zato ni varčevala z aplavzom.
Ob koncu predstave se je predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj zahvalil nastopajočim za njihov trud in njihovo požrtvovalnost.
Nato je med gosti pozdravil ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu, dolgoletnega predsednika Krščanske kulturne zveze ter neumornega kulturnega delavca in narodopisca dr. Pavla Zablatnika ter mu čestital k njegovi šestdesetletnici, kate-
ro je te dni obhajal. Pa še drugega pro-svetarja, ki je letos praznoval šestdesetletnico, je pozdravil: Vinka Zaletela, ki s svojimi skioptičnimi predavanji opravlja pravo pionirsko delo.
Med častnimi gosti bi omenil poleg slavljencev še generalnega konzula SFRJ Bojana Lubeja, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, dvornega svetnika dr. Joška Tischlerja, predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzija VVeissa ter deželnega poslanca Hanzija Ogrisa.
Popoldan v Mestnem gledališču je bil vsekakor zgovoren prikaz kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev in manifestacija volje do življenja.
(Florijan Sablatschan)
VABILO
Vse člane in prijatelje vabimo na proslavo
60-LETNICE
naše zadruge v nedeljo, dne 17. decembra 1972, s pričektom ob 10.30 v farnem domu v Šmarjeti.
Hranilnica in posojilnica Šmarjeta v Rožu
Vljudno vas vabimo na
4. koroške kulturne dni
ki bodo v času od 27. do 29. dec. 1972 v predavalnici I v Delavski ' zbornici v Celovcu.
Predavanja letošnjih KOROŠKIH KULTURNIH DNI bodo pretežno obravnavala probleme okoli avstrijske državne pogodbe ter oblike manjšinske zaščite v nekaterih evropskih državah.
V	času kulturnih dni bo v predavalnici II Delavske zbornice razstava knjig s koroško slovensko problematiko.
V	sredo, dne 27. 12. 1972, ob 20. uri bo v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu klavirski koncert.
V	petek, 29. 12. 1972, ob 11. uri bo ekskurzija v Krko s strokovnim vodstvom in predavanjem.
Za pripravljalni odbor:
dr. Pavel Apovnik	dr. Janko Zerzer
Občni zbor KPD Globasnica
V novi dvorani pri Šoštarju v Globasnici je v nedeljo imelo Katoliško prosvetno društvo Globasnica svoj redni občni zbor. Predsednik društva Luka Hudi je kot častna gosta pozdravil predsednika Krščanske kulturne zveze Lovra Kašlja ter tajnika Nu-žeja Tol maje rja. Nato so odborniki v svojih poročilih lahko s ponosom podali pregled društvenega delovanja, saj v pretekli sezoni, zadnji občni zbor je bil januarja letos, društvu nihče ni mogel očitati nedelavnosti.
Prireditev je bilo kar štirinajst, pa tudi v gosteh so bili, pri tem navezali stike z društvi iz matične domovine, med drugim iz Radovljice, ter priredili gostovanja za ta društva. Osrednja prireditev v pretekli se-
more Cerkev prispevati k očiščevanju javnega duha in k temu, da nas reši p roti koroškega mišljenja, ki je prizadejalo deželi tako neozdravljive rane, za to mora skrbeti cerkvena oblast sama, mi lahko svetujemo in pomagamo. Koroško je napravila za južno mejo kultura nemškega ljudstva. Naj kultura srednje Evrope nasproti južni hiperkul-turi pripomore, kar ji bo tudi uspelo, da bi Koroška ostala nerazdeljena.
Z nemško kulturo in koroško domačnostjo hočemo, če bosta šola in cerkev storila svoje, v času enega človeškega življenja dovršiti zastavljeno delo."
Karntner Landsmannschaft 15. decembra 1920
V DOBRI ŠOLI
Kakor poročajo listi, so v Južnem Tirolu, kjer so topografični napisi izključno dvojezični, italijanski in nemški, v zadnjem času opazovali pomazan nemški del napisov. Mi takih pojavov sosedstva ne odobravamo, če pa naši šovinisti kažejo tak zgled, je verjetno, da ga bodo drugod posnemali.
zoni je bila otvoritev novega društvenega odra pri Šoštarju. Člani društva so s svojin idealizmom mnogo pripomogli k uresničitvi te dolgoletne želje, pomagali so z nabiranjem darov ter tudi z delom svojih rok-Kljub temu društvo še ni rešeno vseh skrbi, ki so nastale v tej zvezi in bo potrebno še več darov, subvencij ter varčevalnosti odbornikov.
Občni zbor je soglasno sprejel razreše-nico ter odbor za njegovo delo še posebej pohvalil. Pri volitvah, ki so sledile, je ostalo skoraj vse pri starem: Predsednik je postal ponovno Luka Hudi, ki je s svojimi 21 lefi najmlajši predsednik vseh prosvetnih društev, podpredsednik je prav tako ostal isti. namreč hišni gospodar dvorane in odra Albert Smrečnik, kot tajnica pa je bila izvoljena Magda VVritzl.
Občni zbor je še razpravljal o smernicah za bodoče delo, predvsem o obliki praznovanja 70-letnice, ki bo prihodnje leto.
IZOBRAŽENCI, IZOBRAŽENKE, POZOR!
Naše duhovno srečanje v tinj-skem Domu bo v dneh od 1. 1. 1973 zvečer do 3. 1. 1973 opoldne in nosi naslov
»ČLOVEK NA POTI K BOGU"
Govoril nam bo prof. ljubljanskega bogoslovja dr. Franc Perko. Nakazal bo sodobno poedino in socialno stisko in z nami vred iskal rešitev, ki posreduje poedincu in družbi duhovno ravnotežje. Za razgovor pripravimo hkrati tudi duhovno-kulturno inventuro našega položaja. Še družabnosti bo dovolj.
Na svidenje v Tinjah!
Katoliški delovni odbor
V monoštrski obrtni zadrugi dve tretjini Slovencev
PORABSKI SLOVENCI — ODLIČNI ROKODELCI
Obisk obrtniške zadruge v Monoštru je Pravo doživetje za našega človeka, saj se zlepa nikjer v Porabju ne bi srečal na enem nrestu s tolikšnim številom rojakov. Skoraj dvesto Slovencev iz sedmih porabskih vasi si tu služi kruh; pritisk mladine, ki se pripravlja na poklic v obrtnih šolah v Monoštru in Kormendu ter za zahtevnejše pokli-Ce v Szombathelyju, pa je na to zadrugo vse večji.
Pravni referent obrtniške zadruge, dr. pranc Banki, ki se je med porabskimi Slovenci prvi dokopal do doktorata na budim peštanski pravni fakulteti, ne pravi za-man, da naši ljudje ob Rabi nadaljujejo tra-
Wuttej nov predsednik Kluba
Izredni občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju
Na izrednem občnem zboru, 1. 12. 1972, pri katerem je bilo navzočih 37 članov, je bivši predsednik V. VVieser v svojem poročilu razložil svoj odstop. Po poročilu tajnika in finančnega ter kulturnega referenta in pregledgnika je sprejel občni zbor 11 novih članov. Nato je bil po kratkem odmoru izvoljen za novega predsednika Berti Wut-tej, ostali odborniki pa so: podpredsednik: Franc Rehsmann; tajnik: Vida Obid; 2. tajnik Marija Merkač; kul-!^*urni referent: Marija VVakounig; finančni referent: Avgust Brumnik; časnikarski referent Mirko Messner; knjižničar Štefan O raže.
Po kratki diskusiji o delovanju v preteklem letu je občni zbor sprejel resolucijo, ki je odgovor na intervju avstrijskega zunanjega ministra Kirch-schlagerja v Kurierju.
SLOVENCI!
Kupujte pri slovenskem podjetju stroje, motorje, peči, štedilnike!
f Jožef Perne
klanče
9132 GALLIZIEN — GALICIJA
l'fl°n^'r"puloverie> tople, mehke in elegantne, sa-p°, 185.— šil., pri: SATTLER, Klagenfurt — Celovec, Heuplatz.
dicijo svojih prednikov. Namreč porabski Slovenci so že nekoč sloveli na Madžarskem kot odlični rokodelci, zato dobiva mo-noštrska zadruga, ki združuje kar triindvajset obrtnih strok, naročila iz vse države.
Boj za obstanek
Prav monoštrski obrtniški zadrugi in še nekaterim drugim podjetjem v občinskem središču gre zasluga, da se je proces razslojevanja našega življa v Porabju domala povsem ustavil. Za obstoj porabskih Slovencev je to odločilnega pomena, saj jim bližina delovnih mest omogoča bivanje v domačem kraju, od koder jih sedaj zlepa ne bo odplavilo.
„Za naš obstoj je pomembno tudi to, da se vse več naše mladine odloča za nadaljnje šolanje ali za uk“, je dejal dr. Banki in pristavil, da se samo Slovenska ves postavlja z več kot osemdesetimi absolventi gimnazije ali katere druge srednje šole, osem porabskih Slovencev pa je opravilo doktorate na raznih področjih znanosti.
Po besedah Karla Kovača, partijskega sekretarja v monoštrski obrtni zadrugi, je to zgovoren dokaz, da ima slovenska mladina v Porabju na stežaj odprta vrata za šolanje in za izučitev poklica. Država jim nudi tudi štipendije.
SAK
vabi vse igralce in pristaše na
FILMSKI VEČER „Svetovno prvenstvo 1966 v Angliji"
v petek, dne 15. 12. 1972, ob 19. uri v Dijaškem domu, Tarviser StralBe.
Prisrčno vabljeni!
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali tokrat odložiti nekaj dopisov za drugič. Cenjeni dopisniki naj nam to oprostijo.
KMETJE POZOR!
Vsakovrstne kmetijske stroje
(Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.) kupite sedaj
z zimskim popustom in 1 leto brez obresti
pri tvrdki
Adolf in Katarina
K ri vog rad
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 34 1 97
Izrabile še letos
izredno ugodnost pri
»STANOVANJSKEM VARČEVANJU"
Primer:
Vi plačate mesečno	šil. 75.—, to je po petih letih	šil. 4.500 —
dobite od države premije šil. 25.—, to je po petih letih	šil. 1.500.—
obresti in obrestnih obresti šil. 695.—
yaše dobroimetje	šil. 6.695.—
zglasite se takoj pri domači
Hranilnici in posojilnici
Res je, pravijo, da se precej intelektualcev kasneje izseli iz Porabja, toda vse več je takih, ki se zasidrajo v tem okolju.
Zrahljana meja
„Mi mlajši vse do nedavnega sploh nismo imeli predstave o naši matični deželi, sedaj pa se stvari popravljajo in smo že dodobra spoznali Pomurje, nekateri pa celo prelepo jadransko obalo,“ nam je povedal v obrtniški zadrugi mizar Štefan iz vasi Verica.
Pretežno mladi obrtniki, s katerimi smo se pogovarjali med dopoldanskim odmorom, so nam povedali, da se jim kljub temu nudi premalo možnosti za popotovanje čez mejo. Razen tega se ob svojih skupinskih obiskih, ki veljajo običajno Murski Soboti, nimajo priložnosti, pobliže spoznati z domačimi, ker da jim tega pri nas nihče ne omogoči.
Podobne izjave smo slišali tudi v monoštrski tovarni kos.
»Največkrat brezciljno tavamo po Murski Soboti, podjetja pa vidimo le od zunaj, čeprav bi še kako radi zvedeli kaj več o življenju vaših delavcev", so nam povedali mladi obrtniki v Monoštru.
Predlagali so, da bi podobno, kot se vse pogosteje srečavajo dijaki monoštrske in soboške gimnazije, poskrbeli na obeh straneh tudi za občasna srečanja delavcev. »Veliko slišimo o razvoju gospodarstva v Pomurju, o novih tovarnah in drugih objektih, žal pa med nami ni še nihče imel priložnosti, da bi prestopil prag kakšnega vašega podjetja", so se potožili delavci.
Obrtniki monoštrske zadruge so nemalo ponosni na svoje izdelke. Povedali so nam, da najbolj cveti delo v oddelkih, kjer izdelujejo sodobno opremo za TV studie, za specializirane trgovine, za razne trgovske in druge salone in celo opremo za okulistične oddelke bolnišnic.	B. B.
Letni občni zbor SPD „Bilka“ v Bilčovsu
Za petek, 1. decembra, je sklicalo društvo »Bilka" iz Bilčovsa svoje člane na letni občni zbor k Miklavžu. Člani so do zadnjega napolnili Miklavževo dvorano. Predsednik društva Rupej Reichmann je pozdravil člane in častne goste ter na kratko razložil namen občnega zbora, ki naj bi bil predvsem poročilo o delu v zadnjem letu. Pri lanskem občnem zboru si je namreč društvo zastavilo cilj, da bo po možnosti sklicevalo člane vsako leto na poseben »obračun".
Po poročilu odbornikov je podelil Hanzi W e i s s Drabosnjakovo odličje Hanziju S a f r a n u , dolgoletnemu članu društva. Predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je v svojem nagovoru orisal trenutni narodnopolitični položaj koroških Slovencev v zvezi z bojem za lastni obstoj in z internacionalizacijo našega vprašanja. Dotaknil se je tudi dogodkov, ki nas še čakajo, predvsem občinskih volitev, ki bodo marca drugo leto.
Zatem se je razvila živahna razprava, pri kateri so razni člani društva dokaj jasno in odkrito izrazili svoje mnenje in zahtevali, naj se Slovenci, kjerkoli že, postavimo odločneje za svoje pravice. Pri tem ne bi smela biti ovira ne služba ne kako drugo važno mesto v javnem življenju.
Prireditev je olepšal mešani zbor »Bilke" pod vodstvom Foltija Kapusa.
ZA TISKOVNI SKLAD SO	DAROVALI:
Marija Smertnik, Št. Lipš	100.— šil.
Ludvik Portsch, Šteben/P.	100.— šil.
Mirko Hajnžič, Rebrca	25.— šil.
Marija Vera Volk, Dunaj	20.— šil.
Janko Janežič, Leše	20.— šil.
Ana Roš, Železna Kapla	20.— šil.
Ana Golavčnik, Boja vas	20.— šil.
Janez Zanki, Mala vas	20.— šil.
VSEM ISKRENA HVALA!
Red slovenske božje službe v Celovcu
V KAPELI PROVINCIALNE HIŠE
IN V CERKVI NOVEGA BOGOSLOVJA OB LENDKANALU ZA BOŽIČ 1972
V nedeljo, 24. decembra, je v kapeli dan celodnevnega češčenja:
Ob 7. uri se izpostavi Najsvetejše;
ob pol 8. uri prva sve. maša;
ob 10. uri druga sveta maša;
ob pol sedmih zvečer zaključna slovesnost in blagoslov, nato sledijo ure češčenja.
Polnočnica bo, kot vsako leto, opolnoči v kapeli provincialne kapele.
Na sveti dan, 25. decembra, je ob pol osmih sv. maša v kapeli provincialne hiše; ob 9. uri pa v cerkvi novega bogoslovja ob Lendkanalu.
Tudi v nedeljo, 24. decembra, je, kot vsako nedeljo in zapovedan praznik, sv. maša v cerkvi novega bogoslovja.
Za dan češčenja kakor k polnočnici so verniki iz Celovca in okolice iskreno vabljeni. Priložnost za spoved pred vsako božjo službo.
Offener Brief
An den
Bundesminister fiir Ausvvartige Angelegenheiten Dr. Rudolf Kirchschlager Ballhausplatz, 1010 Wien
Durnbach/Vincjeta, 5. 12. 1972
Sehr geehrter Herr Minister!
Ich bin burgenlandischer Kroate und als Bau-polier tatig, betreue viele jugoslavvische Gast-arbeiter, vvomit ich der osterreichischen Wirt-schaft einen guten Dienst ervveise.
Nun, was veranlaBt mich Ihnen diesen Brief zu schreiben. Ich muB mit Bedauern darauf hin-weisen, daB Ihre Stellungnahme im Gesprach mit dem „Kurier“ keinesvvegs Minderheiten-freundlich war, vielmehr wird Ihre Erklarung den Ortstafeln-Demolierern noch mehr Mut geben, vvomit es noch mehr Gesetzesiiberschreitungen und Emotionen geben vvird.
Ob das Fehlen zvveisprachiger Ortstafeln die Minderheit in ihrer Existenz bedroht, muBten Sie eigentlich vvissen, denn Sie und Ihre Vorgan-ger haben sich in Siidtirol fiir mehr als nur zvveisprachige Ortstafeln eingesetzt.
Sie vviirden dem osterreichischen Staat einen besseren Dienst ervveisen, wenn Sie die Neo-nazis im gemischtsprachigen Gebiet Karntens und Burgenlands aufklaren vviirden, daB eine Ent-fernung slovvenischer Aufschriften, die gesetz-lich fundiert sind, minderheitenfeindliche Um-triebe sind. Bei Vorhandensein soleher faschi-stischer Umtriebe im Falle Siidtirol vviirden Sie zur UNO gehen und die Nazis zu den Bomben greifen; schon alles dagevvesen!
Ich muB mit Bedauern feststellen, daB seit 1937 (Burgenlandisches Landesschulgesetz 1937) kein Gesetz zugunsten der Minderheit beschlos-sen vvurde. Und da im besagten Gesetz nur die Minderheiten-Volksschulen behandelt vvurden, vvird in Burgenland wohl in 2 Hauptschulen unter anderem auch Kroatisch unterrichtet, aber vvie Sie vvissen, Herr Minister, il legal. Und ein Gymnasium ist bis heute nicht errichtet vvorden.
Es ist eine S c h a n d e , daB es nach 17 Jahren der Unterzeichnung des Staatsvertrages im Burgenland noch immer keine gesetzlichen Bestimmungen gibt, somit ist kein Punkt des Staatsvertrages erfiillt vvorden. Daher vvare es langst an der Zeit, den Burgenlandischen Kroa-ten ihre garantierten Minderheitenrechte zu ver-vvirklichen. Wir vvollen keine Sonderrechte, son-dern alle Rechte, die einer Minderheit zu ge-vvahren sind, erfiillt vvissen.
Nur die Erfiillung des Staatsvertrages kan n die Ruhe und Ordnung vvieder herstellen und die Bemiihungen siidlich des Brenners vvieder glaub-haft machen.
Hochachtungsvoll Hermann Resetarits Durnbach/Vincjeta, Burgenland
OB ROKO PO MOHAMEDOVEM NAUKU
Libijske državne oblasti so razglasile, da bodo odslej tatovom iznad 18 let dale odsekati desno roko, roparjem pa desno roko in levo nogo. Tako poroča Agencija za srednji vzhod iz Tripolija. Odlok libijske oblasti je v skladu z Mohamedovim naukom. Sklep je bil sprejet prejšnjo sredo na zasedanju libijskega revolucionarnega sveta, ki ga je vodil polkovnik Mosmer Gedafi. Doslej je bila samo Saudova Arabija mohamedanska dežela, ki je kaznovala tatove in roparje po Mohamedovem nauku.
TALNE OBLOGE
Televizorje, pohištvo, električne aparate in tisoč drugih stvari — primerna božična darila — dobavi in na dom dostavi
Rutar-Center
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 - 381
V'
(Sporf - šport
AVSTRIJSKO POKALNO PRVENSTVO
Kot zadnji se je za četrtfinale avstrijskega nogometnega pokala kvalificiralo moštvo dunajskega Sportkluba, potem ko je v nedeljo porazilo Admiro/Energie z 2:1 (0:0). V četrtfinale so se torej uvrstila tale moštva: Rapid, dunajska Avstrija, Vienna, Sportklub, innsbruški VVacker, LAS K, VdEST in Esen-stadt. Vsa pokalna tekmovanja doslej je gledalo 64.000 gledalcev.
SMUČANJE
V	smuku zmagoslavje avstrijskih
tekmovalk in tekmovalcev
Prvo tekmo za svetovni pokal v novi sezoni je dobila zmagovalka tega tekmovanja v pretekli sezoni, Avstrijka Annemarie Proll, ki je v četrtek, 7. decembra, v francoskem smučarskem raju Val d’lseru za 35 stotink sekunde premagala Francozinjo Jacgueline Rouvier.
Presenetila je tudi mlada Avstrijka Irm-gard Lukasser, avstrijska mladinska prvakinja, ki se je uvrstila na tretje mesto. Vob-če je bila uvodna tekma 18. kriterija prvega snega pravo zmagoslavje avstrijskih tekmovalk, saj se jih je kar sedem uvrstilo med prvih deset, med peterico pa štiri. Poleg zmagovalke Prollove in tretje Lukasserjeve je bila VViltrud Drexel četrta, Brigitte Totsch-nig pa peta.
V	veleslalomu triumf Italijanov
Mladi Italijan Piero Gros, ki je prejšnji teden presenetil s tretjim mestom v Courche-valu, je v petek, 8. decembra, v veleslalomu za svetovni pokal dosegel popolno zmagoslavje. K še večjemu italijanskemu uspehu pa je s tretjim mestom prispeval Helmut Schmalzl. Drugi je bil Norvežan Erich Ha-ker. Kot najboljši Avstrijec je bil Hanzi Hin-terseer šele šesti.
V	slalomu zmaga Nemke
V	ženskem slalomu za svetovni pokal tretjega dne v soboto, 9. 12. v Val d’lseru je zmagala 16-letna Nemka Pamela Behr pred Francozinjo Odile Chalvin, 3. je bila Emonet (Francija). Najboljša Avstrijka je bila Monika Kaserer na petem mestu. Cilja niso dosegle Avstrijke: Eberle, Lukasser, Grasvvander, Proll, Drexel, Ranner, Rauter.
Velik uspeh avstrijskih smučarjev
v smuku
Prvo tekmo za svetovni pokal v Val d’lseru je v nedeljo dobil Avstrijec Reinhard Trit-scher pred Davidom Zvvillingom, čeprav sta bila določena samo kot rezervna tekmovalca. Peto mesto je osvojil Karl Cordin, 12. mesto pa prvič v moštvu Josef VValcher.
Premoč avstrijskih tekmovalk smučark in odlična uvrstitev moških smučarjev v nedeljo, daje dobre nade, da bodo avstrijski smučarji ponovno v vrhu smučarskega športa.
li p ort - Ifu%rt
Reinhard Tritscher je dobil tudi kombinacijo pred obema južnima Tirolcema Plan-kom in Gustavom Thonijem, Franz Klammer (naš Korošec) pa se je kot drugi najboljši Avstrijec plasiral na deseto mesto.
Pri moških so Avstrijci v naslednjih tekmovanjih dobili nevarne konkurente tudi v smuku močno napredujoče Italijane. Od Švicarjev nekateri tekači, kot na primer Rus-si, Sprecher, Tresch, še niso dosegli forme lanskega leta, toda s Colombinom, Rouxom in Datwylerjem imajo že v predsezoni smu-čarje-zmagovalce. Popolnoma na tleh so trenutno Francozi, od katerih je najboljši Bernard Orcel prišel na 24. mesto, Duvillard je bil šele 33.
Druga postaja tekmovanja za svetovni smučarski pokal bo v Italiji, kjer so v sredo začeli že s treningom v smuku v Grodenu, kajti 17. in 19. decembra bo šlo v Madonni di Campiglii že zares v slalomu in veleslalomu. Za ženske smučarke pa bo 19. in 20. decembra tekmovanje za svetovni pokal v Saalbachu, in sicer v smuku in veleslalomu.
Kot vsako leto, nas je 5. decembra obiskal Miklavž z angelčki in škrati. Prireditve se je udeležilo precej ljudi, saj je že nas dijakov polna dvorana. Na programu je bilo najprej radovedno pogledovanje v zaveso, kdaj se bo premaknila in odprla. Nato so nastopili fantje s pevskimi točkami. Sledilo je še nekaj prizorov skavtinj in skavtov. Vsi zbrani so že nestrpno pričakovali Miklavža. Ta pa je dajal prednost rajanju angelov in še celo škratom. Kakor veste, parklji niso ravno preveč nežni. Ko so odšli z odra, so se nekateri prav globoko oddahnili, da niso prišli do njih, čeprav bi bilo marsikje potrebno. Ko pa je prišel Miklavž z angelčki, je izginil strah iz obrazov porednežev. Obdaroval je pridne, jih pohvalil ter jim stavil nekaj ugank. Moral je oditi, da bo čez leto dni zopet prišel.
Še nekaj novic iz Mohorjeve:
Ker nam Božič tako urno prihaja naproti, imamo v učilnicah veliko opravka z vsemogočimi ročnimi deli in spretnostmi. Vsakogar od domačih bi rade razveselile s čim novim. Te dni začnemo sestavljati še hlevčke za domače jaslice.
Večer pred Božičem se zberemo in skupno praznujemo na ta način, da druga drugo obdarujemo, zapojemo in zaigramo.
Miklavževanje v Globasnici
Dne 3. decembra je bilo v Globasnici miklavževanje v Šoštarjevi dvorani. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega prostora. Na sporedu je bila opereta „Miklavž pri-
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO
PRVENSTVO
Olimpija — Sutjeska 1:0 (1:0)
V 16. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva je imela ljubljanska Olimpija v nedeljo v gosteh črnogorsko moštvo iz Nikšiča, Sutjesko ter komaj zmagala, navkljub veliki premoči. Zmagoslavni gol je dal v 22. minuti Popivoda (Olimpija). Olimpija je v prvem polčasu zapravila nešteto priložnosti in priča o nezmožnosti Olimpijinih igralcev, da bi večkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Ob taki jalovi igri njenih napadalcev, je nemogoče računati na dobro uvrstitev v nadaljevanju spomladanskega prvenstva prihodnjega leta.
Moštvo Olimpije ima sedaj pred koncem jesenskega prvenstva (naslednjo nedeljo igrajo zadnje kolo) 14 točk in je na 11. mestu.
SLOVENSKI POKALNI FINALE
Maribor — Olimpija 1:2
Slovenski pokalni nogometni finale je slednjič pod streho. V Mariboru sta igrala v finalu moštvo Maribora in ljubljanske O-limpije 1:2. Za Olimpijo sta bila uspešna Popivoda in Oblak. Tekma šteje za jugoslovanski nogometni pokal.
haja“. Precej je bilo škratov, še več pa angelov. Pri vsem tem pa ne sme manjkati Miklavža, katerega je spremljal nebeški drobiž. Nebeški čevljar Krišpin in krojač Ge-rard, sta pomagala angelčkom nositi dobrote pridnim globaškim otrokom. Dokazala sta, da sta delala za nas v nebesih čevlje in obleke. Kako so se bali vsi mali otroci, katerim je Miklavž delil dobrote. Marsikaterega fantalina so škratje natepli in mu navili ušesa. Po prireditvi so bili igralci zelo izmučeni, saj so dopoldne igrali tudi v Šmihelu. Tako smo v Globasnici odigrali Miklavža in upamo, da nas bo drugo leto spet obiskal s svojim nebeškim zborom.
DIJAKINJE MOHORJEVEGA INTERNATA SO RAZVESELILE BOLNIKE
Kakor lani, smo tudi letos sklenile, da bomo pele v adventnem času v posameznih oddelkih bolnice v Celovcu. Rade smo se naučile nekaj slovenskih in nemških pesmic, vedoč, da z njimi razjasnimo in razveselimo obraze bolnikom. Nastopile smo v nedeljo, 3. decembra, ob 6. uri zvečer.
Vodil nas je neki pater po posameznih oddelkih. Pele smo na kirurškem in očesnem oddelku. Kar petkrat smo pele celotni program. Ob koncu smo dobile listke, na katerih je pisalo: „Das Ziel nicht ver-gessen, den Weg nicht verlassen, den Mut nicht verlieren." (Ne pozabite cilja, ne zapustite poti, ne izgubite poguma!11) Dali so nam tudi nekaj denarja, katerega smo pa namenile misijonom.
LEPOTNO TEKMOVANJE:
Avstralka je najlepša na svetu
20-letna avstralka B e l i n d a Gr e e n je bila pred kratkim izbrana za najlepšo mladenko sveta. Lepotno tekmovanje je bilo v londonski Albert hali. Druga riajlepša na svetu je 24-letna Norvežanka In ge-b or g S or e s s e n , tretja je 77-letna Izraelka C ha n a O r dan ; na četrto mesto pa se je plasirala naša Korošica — Avstrijka Uši Pacher iz Celovca.
Peto, šesto in sedmo mesto so zasedle 21-letna Indijka Malathi Basappa, 20-letna Finka Anneli Bjorkling in 24-letna Angležinja Jenny Me Adam. Tekmovanja se je u-deležilo 53 predstavnic šibkega spola, če jih lahko danes še tako imenujemo. V žiriji v londoski Albert hali je bil tudi znani filmski zvezdnik Peter Sellers.
Samo prireditev so-strogo čuvali varnostni organi, kajti tako imenovane bojevnice za ženske pravice so napovedale ostro pro- . testno zborovanje, ki ga pa le ni bilo.
Radostna zmagovalka »mis svet« Avstralka Belinda Green je svetlolaska in ima kras- , ne modre oči, se bo lahko eno leto veselila, da je najlepše dekle na svetu. Domov je , odnesla tudi lepo vsoto denarja 3000 funtov šterlingov (okoli 180.000 šilingov) kot tudi mnogo obetajočo kariero.
1,70 m visoka mladenka je fotomodel a mestu North-C baritonu v Avstraliji.	,
Veste, kaj so rekli?
SERGIO ENDRIGO, pevec:
Naveličal sem se prepevanja, pa čeprav . mi je prineslo vse, o čemer sem sanjal, ju nima me, če se bodo tudi moje sanje o pl' | mu uresničile.	,
VICKY LEANDROS, pevka:
Čaka me velika kariera. Konkurence sc j ne bojim. Starejši me ne motijo, mladi me i ne dosegajo.	1
IRENA KOLESAR, igralka:
Kritiki vznemirjajo le igralce. Publiko se na srečo ne zanima za njihova mnenja, j ■ sicer bi bila gledališča prazna.	t
I
STEVO ŽIGON, igralec:	I
Nikoli se nisem odločil, da bom postal igralec. A že večkrat sem si želel,	da	bi	se	f
odločil, da to ne bi bil.
MIŠO KOVAČ, pevec:	1
Nisem sc bal svoje pwe filmske vlo}f To je bila zame le cigaretna pavza med dvema koncertoma.
r
MARLON BRANDO, igralec:
Če ste našli v življenju pot brez	napol1’	$
potem vedite, da ta zagotovo nikamor ne vodi.	I1
Miklavževanje v Marijanišču v Celovcu
Dijakinje Mohorjevega internata 4. razreda Slovenske gimnazije pišejo:
|Zadnja pravdaj
| Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek	1
Slin....lili.illlllllllll.Illllllllltlltll.III.Illlllllllll..
Za to posekano smreko se je vnela pravda, proti kateri so bili vsi dosedanji spori Porazilovi prave šale. Slavna komisija ni mogla natančno ugotoviti meja Porazilovega gozda vobče; zgoraj in spodaj, na levi in na desni kažejo sosedje vsak svoje meje in kraje, in gospod inženir ne more in ne more najti navedene mere, ne more določiti trdnih, zanesljivih točk, ne more oddeliti pravično polovice in povedati, čigava je posekana smreka. Treba je znova premeriti vse kmetske šume, nategavati vrvico od ceste na levo in od Dilov na desno. — „Kdo bo pa plačal?" se plašijo sosedje, „menda vendar ne mi ali občina?"
„0, kaj še,“ jih je pogovarjal inženir, „tisti, ki je to naročil in ki bo pravdo izgubil."
„Bog pomagaj! Naj pa kar streho nad glavo proda." Celo leto so merili, risali načrte, v kočijah so se vozili zemljemerci semtertja, smreka v gozdu pa je preperevala, gnila, igličje je odletelo, skorja je odpadla, lubadar se je selil vanjo, a Bog ne daj, da bi jo kdo premaknil...
Končno so pripeljali šest belih, s križci zaznamovanih kamnov; gospodje inženirji so nategnili verižice, zapičili šest belordečih količev v tla, postavili šest mejnikov in slovesno proglasili: „Martin se je zmotil, smreka stoji res na Adamovem delu."
Kot na konju se je ponosno držal Adam. Igra je njegova; zmaga ga napihuje, vznaša — toda pozor, Adamek! Ne poznaš li Martina, bratca svojega? Ta vendar ne bo prenesel mirno takega poraza. Glej, kaj se zgodi! Že naslednji dan se je vrnil gozdar iz šume in naznanil mestnemu uradu in Adamu, da je nekdo vseh šest mejnikov izkopal in razbil in luknje s steljo tako zamašil, da jih ni mogoče opaziti...
,.Nihče drugi kot Martin," je vzkliknil Adam. Pozor, pozor, Adam! Si ga li zasačil pri delu, imaš li za to priče? Martin se je pritožil, je zaprosil za druge izvedence in zopetno merjenje, da se izkaže, da ima on prav. Pa zaradi tega vendar še ni treba, da bi bil ravno on odstranil mejnike in podrl mejo ...
Adam mora v mesto k odvetniku na posvetovanje. Že je obul čevlje, oblekel suknjo in hitel v mesto.
„Tožiti morate, preiskavo zahtevajte," je svetoval odvetnik in pri tem že takoj narekoval pisarju tožbo, tožbo proti neznanemu zločincu. Kolki, stroški, vrhu tega stari račun; dr. Rubin je zahteval od Adama tako strašno vsoto, da se je ta ustrašil. „Celi Mejkosovec naj prodam zavoljo tega," mu je prišlo na misel, ko je s tresočo roko segel po računu. Obljubil je, da plača ob mesecu, če ne, ima odvetnik pravico, vknjižiti dolg na posestvo. Toda tega ne bo treba. Za Mejkosovec se že oglaša kupec, Suha-nek iz Kodova že kar preži na to polje. Poklical ga bo in mu prodal. „Posestvo drobiš, kos za kosom lomiš, lep gospodar si, manj boš zapustil sinu kot si prejel od očeta," ga je grajala vest.
„1 — kaj! Če je Martin mogel prodati gozd, morem tu-
di jaz polje," je preglasil Adamek očitke in taval po pred' j mest ju iz mesta domov.	$
„Kaj pa, Porazil, ali danes ne stopite na četrt?" ga va- \ bi krčmar pri »zlati ščuki".	v
„Ne, danes ne, imam malo denarja," je odgovoril Adam 5 trpko — kakor v šali.	v
„E, saj je krede dosti, le vstopite."	n
Krajec črnega kruha v suknjičevem žepu je edino ^ krepčilo, ki ga ima Adam s seboj; škoditi ne more, če 9a * zalije malo s pivom, lažje bo zdrknil po grlu v želodec:	t.
poplaknil ga bo lepo doli.	s
Tako sedi pri „ščuki" in pije prvi polič, pije na do!0-Sram ga je izvleči kruh iz žepa, tako črn je; nekaj časa skrivaj lomi grižljaje v žepu in je, toda krajec se da lom'1' samo na koncu, kjer je tanek, a dalje se ne da; drobi se. zato bi moral vzeti Adam nožič iz žepa, krajec lepo razre' zati na delce, da bi tako zaužil grižljaje. A tega Adam Z°' pet ne more storiti, ker bi cela krčma videla njegov črn' kruh. Videl bi to tudi Martin, ki sedi v nasprotnem koW gostilne.
Pred Adamom stoji košarica. Notri so pogačice, s'r’ klobase, trdo kuhana jajčka in Adamu kruli po trebuhU-Sline se mu cede po teh dobrotah. Trenutek preudari3, šteje, koliko stane — ..pogačica gotovo tri krajcarje, kl°' basa trikrat tri — takoj gre šestica."
„Krčmar bo že napisal," se mu odziva notranji glaSl in roka mu že sega po košarici, zobje že hrustajo po9a čico, prsti že grabijo po klobasi.
„Tu žre klobase kakor gospoda, doma pa mu cepajo 0, lakote," je prevpil nenadoma neki glas ves gostilniš^1 vrišč. Takoj je vse potihnilo. To je brezdvomno izzivanj6
ž
v
i(
k
C
ti
ž
I«
h
9
n
D
9
Ž
D
k
V
rt
Policaj je odkopal pohojenega dona ter začel drezati z vprašanji naprej v Sanča, nato v Kihota:
„Kar naravnost in brez ovinkov! Za kaj je šlo? Povejta!1'
POVEDALI VAM BOMO O ČUDOVITI IN NEZASLIŠANI PRIGODI, KAKRŠNE SE NIKOLI NOBEN TOVARIŠ NA SVETU NI ZMOGEL Z MANJŠO NEVARNOSTJO KAKOR HRABRI „DON KIHOT“ IZ POTROŠ-
NJE.
Treba je vedeti, da se je ta v naslovu ime-n°vani „junak“ ob urah, ko se je kot upokojeni učitelj valjal na dotrajani zofi v kamri svojega podpritličja, predajal branju časopisja s tako vnemo in užitkom, da je nad niim skoraj popolnoma pozabil na svojo pokojnino, s katero je regiral in guberniral Svojo podhranjeno dolgo postavo.
Vse časopisje si je naročil na dom in bistrost njegovega pisanja ter to zapleteno ^ovanje in izražanje se mu je zdelo prehodno, zlasti še, kadar je med branjem na-etel na strani, kjer je na premnogih mestih ^'del zapisane stavke o silnih napredkih. 'Sko so se našemu tovarišu, ki je bil med Vsem neplačanim tudi odbornik potrošniška sveta, od pičlega spanja in obilnega branja izsušili možgani in zgodilo se mu je, ;a je prišel ob pamet in obdala ga je najbolj čudna misel, ki je kdaj udarila v glavo b|aznika: sklenil je napraviti red.
Potegnil je krepko za vrv, napeljano iz Podpritličja do nadpostrešja, kjer je prebili njegov šolski sluga, sedaj upokojeni .ančo Pansa, ki je, pozvan po svojem biv-Sem šefu, nemudoma precempedral vseh 78 ^opnic in se spoštljivo najavil svojemu du-°vodji. Ta mu je razložil načrt svojega do-9nanja in ga poprosil za „Rosinanta“, da se ^oelje naravnost na živilski trg, o katerem - » časopisje prizanesljivo dovoljevalo po-^'slek, da trgovanje branjevk vseh vrst ne nudi niti mrvice ugleda že omenjenemu piljenju o silnem napredku vobče.
Sančo je, ker ni bil dovolj olikan, že med Pripovedovanjem zmajeval z glavo; ko pa v doumel, po kaj in kako kani na trg njegov bhovodja, je glasno povzel:
»Premislite vse še enkrat in zjasnilo se arri bo, da je to velika oslarija!"
^°n Kihot pa se je že vzravnal v sedlu izrojenega Rosinanta, poškilil podenj, 6 ie napumpan, pozvončkljal ter kriknil — ®dtem ko je že poganjal — natanko iste
Mant: SV°je9a
poganjal
velikega
soimenjaka iz
»Kaj boste zmeraj delali iste napake, jaz a Vam zmeraj odpuščal?!"
Ni ga bilo več, Sančo pa, v skrbeh zanj in l Svojega Rosinanta, je pohitel na trolej-' S’ da bi, če mogoče, očuval vsaj svoj ^ikel.
po^°n Kihot je treščil v gručo kupovalk, 9rabi| pravkar prodanega petelinčka za °9e in zarjovel:
šče?° Č6m Prodaiate tole operjeno kostimi ”p° štirideset!" je pojasnila debeluška, Je že plačala in zato po pravici stegnila
roko po njem: „Ne boš me prehitel, hudičev dedec!"
„Ne mislim prehitevati, milostna! Za princip gre!" je dejal naš vrli ter dvignil — dolg kakor je bil — petelinčka visoko nad glavo, da bi prišla v poštev za doseg le ognjegas-na magirusovka.
„Svinja! Preplačal bi rad! Denarja ne krademo!" se je vsulo od vseh strani in kupo-valke so planile nanj z dežniki, mrežami in pestmi. Pet, šest se jih je obesilo nanj, da se je zamajal in telebnil po tleh ter spregovoril v asfalt, bolj sebi kot drugim, o plemenitem poslanstvu svojega odborništva.
Sančo, ki je že od daleč po viku in kriku dognal don Kihotovo udejstvovanje, je tekel po policaja in ga tiščal proti kupčku živih teles, pod katerim se je dala slutiti bit njegovega nesrečnega prijatelja.
„Za pretirane cene! Sem namreč odbornik potrošniškega sveta..je povedal naš junak, izpljunil prej majavi, zdaj ležeči zob in si obrisal kri z rokavom.
Smeh, ki je nastal med kupovalkami, pa tudi branjevkami, je bil nepopisen: smejale so se, da je eni izmed njih od samega veselja ušla voda, ne da bi bila opazila. Besede, ki so jih pravile medtem, ko je policaj trepljale miril našega dona, so bile po vrsti napisane, naslednje:
„Nor, toda zabaven! Hraber, toda sreče nima! Udvorljiv, toda nadležen!"
Tako nekako in še mnogo tega so žlobudrale, ne da bi jih naša dva junaka poslušala. Počasi, z Rosinantom na sredi, sta se vlekla proti Potrošnji, najprej seveda kr-tačenju, umivanju, pranju, nato pa novim junaškim prigodam naproti.
Intervju
Nisem novinar, a ko sem prebral njegovo črtico, sem se odločil, da ga poiščem. Štirinajst dni sem moril urednika, petnajsti dan mi ga je pokazal skozi okno:
•»Tamle gre ta vaš človek; pojdite k njemu!«
Skočil sem za njim:
»Oprostite, gosjpod! Ste res vi avtor črtice ,Smrt v copatah’?«
Pogledal me je in z gumba na suknjiču mu je viselo začudenje:
»Kaj bi radi? Da, napisal sem jo. Vam je všeč?«
»Všeč, da; le nekaj pojasnil bi rad. Če vam ni nevšečno, stopiva ,V rožce’ na dopoldanski prigrizek!«
Obraz mu je prasnil v bohoten cvet pravkar razpočene potonike in privolil je.
Ko mu je stol prevlekel zadnjico, je golt-nil: »Torej?«
»Če dovolite, preberiva skupaj vašo črtico in, česar ne bom razumel, bom povprašal.«
»Prosim!«
»Tukajle na primer pišete, da je zrak žvižgal. Vidite, tega do zdaj še nisem slišal. Ljudje pravijo, da tuli, zavija. Vendar to ni več zrak, temveč veter. Seveda, fizikalno ali, če hočete, kemično je to ista snov, toda narod to razlikuje! Pač pa za tega ali onega ljudje trdijo, da sliši ,plan-ke žvižgati’.«
»Novi literarni prijemi, moj dragec! Nove fraze! Nove prispodobe! Ljudje so starih siti!« je pomežiknil s kozarcem.
»Kaj pa to: smrt z dolgimi črnimi lasmi? Kdaj pa ste še videli smrt z lasmi, prosim vas?!«
»Nihče je še ni videl; ne z lasmi, ne brez las,« je resnobno tlesknil z želodcem.
»Res je, toda vsa književnost in umetnost jo je doslej upodabljala z golo lobanjo, ker
lasje v grobu pač izpadejo!« sem oporekal.
»Spet novi literarni prijem! Smrt je vendar ženska in ne more biti vedno v istem kostumu in z isto frizuro!«
»Morda imate prav, toda kako ste mogli napisati: avto je zaplahutal mimo —?! — Plahuta vendar netopir, ne pa avto! Morda ste hoteli zapisati, da je zahupal?«
»Ne, ne! Je že prav: zaplahutal je. Zakaj ne bi enkrat za spremembo zaplahutal? Ali se vam ne smili, da je moral doslej v vseh spisih in knjigah samo dime ti ali švigati?!« je kremžil hrbet v majonezo.
»Tu ste napisali, da mu je z gumba na pižami viselo začudenje. Tega pa zares ne razumem!«
»Oprostite, tega tudi jaz ne razumem, a vendar — priznati morate — vso stvar močno poživi!« je kolcnil z očmi.
»No, recimo! Beriva dalje: ... po stropu je lezel čas in predel... To bi še razumel, čeprav smo prejo doslej prepuščali mačkam in predicam. Toda jioglejte tole: radio je igral s povešenimi melodijami... Kako si to predstavljate?! S povešenimi melodijami?! . . .«
»To je težko, to je treba doživeti.. .«
»Vraga, doživeti! Imel sem že povešen želodec, povešena jetra, tudi nos se mi je že večkrat povesil, toda povešene melodije še nisem videl ne slišal!« sem protestiral.
Molčal je in skomigal z rameni, zato sem nadaljeval: »...stenska ura je jokala sredi stene ...! Zakaj niste napisali, da je jokala sredi polja?!«
»Potem bi ne bila stenska ura.«
»Saj je vseeno, saj joka tudi ne, toda črtico bi s tem močno poživili!« sem mu za-brlizgal v njegove posivele brke.
»Res, res; polomil sem ga!« je počasi lomil besede.
»To, da je noč pritekala skozi polsivo
jjjiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiniimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiji
I	Milka Hartman:	=
|	V adventu	|
|	Oj, advent je! Goste megle	§
1	težko so na zemljo legle;	|
|	mirno spijo polja vsa.	|
|	Pota, steze so postlali	|
|	s snežnobelimi kristali	§
|	dobri angelčki z neba.
| Lepa pot je do božiča ...
|	Grem, da najdem Otročiča:	|
|	v bornih jaslih Jezuščka.	|
|	Bog, prinesem ti darove:	|
|	svoje brate, njih domove;
|	tvoja roka mir jim da.
|	Blagost boš razlil na pota,	|
|	tvoja milost in lepota	|
|	nam napolni srca vsa.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
okno, ste lepo povedali!« sem ga pohvalil. »Natakar, še pol litra kolonjske!«
Od zadovoljstva je razširil nozdrvi in pomigal z roko, jaz pa sem nadaljeval:
»Smrt si je sezula copate in prižgala cigareto ...! Ha, smrt v copatah! Simpatična, domača smrt. In kadi! No, pa saj kade že itak vse ženske. Tako, zdaj sva skoraj na koncu. Še tole:. .. Bane so koketirale z melodijo in vonjem po oranžah . .. Kako ste to mislili, je vaša stvar. Jaz sem lačen. Ste vi tudi?«
Zazehal je kot povodni konj in mi razkazal ekonomsko strukturo notranjosti črevesja.
»Natakar, narezek z bencinom in dve porciji moč navade!«
»Prosim, takoj!«
Ta vrag natakarski! Obvlada celo moderno literaturo! . . .
Anekdote
V angleškem vlaku je moški položil svojo rusko kožuhovinasto kučmo na prtljažnik in odšel v jedilni voz. Ko se je vrnil, je soseda, z zanimanjem gledajoč čudno pokrivalo, ljubeznivo dejala:
»Ta je pa res priden, Niti musknil ni, odkar vas ni bilo.«
«■
Osemdesetletni Charley Bayley iz Black-poola v Angliji pravi, da se ima za svojo izobrazbo zahvaliti samo televiziji:
»Tako sem se nažrl programa, da sem Jskatlo’ zaprl, šel ven in se vpisal v večerno šolo.«
To je bilo pred sedmimi leti. Zdaj ima diplomo iz literature, francoščine in matematike.
*
Oglas: Izgubila sem očala. Pošteni najditelj naj inserira z VELIKIMI ČRKAMI.
d°iu, smrtna žalitev. Adam jo je čul, spoznal je tudi v as: med tisoči bi spoznal Martinov glas. Kakor povsod v boratih krajih, kriče tudi pri Hodih, ali srce ne ve za lel Pa naj se govori o najnavadnejših stvareh ali do-v *'h, vedno govore živo, čez potrebo glasno. Ne go-re samo usta, celo telo govori, roke, glava, oči; tujec bi ^ ni|: prepirajo se; pa se samo pogovarjajo. Toda vzklik adinov je zvenel kakor fanfara, in glas njegov je bil em otrovan s posmehom
in sovraštvom, nasičen s zavistjo, da je ni mogel več ukrotiti v sebi: morala rriu je s tem vzklikom izviti iz prs...
tQiik0;
žadet
vsaki kapljici svoje razburljive krvi je čutil Adam pri-0 mu sramoto. Brada se mu je ježila, lasje so mu je ali’ Prsti so se mu krčili kot kremplji roparici; popadel l ’ kar mu je bilo pri roki — polič, težak činov polič s po-
^ji°včk°m. Stisnil ga je, da bi ga bil skoro zdrobil, posko-tat ^ 'n Prevrnil mizo pred seboj, razkoračil se: „Lump,
’ Pridi sem!“ je vzkliknil in posoda je že letela.
^d samega razburjenja se je bilo Adamu zameglilo in
levi?6^0' ^darn ie že od nekdaj meril dobro, že v mladih bi|' _ ni z9rešila njegova roka, na kar je namerila. Zdaj je
gQ d°meril v Martinovo glavo. Martin se je nehote in na-ask° sklonil in posoda je letela tako tesno nad njim, da p Je zbila čepico. Za las — in po njem bi bilo. Posoda je gig6*6'3 taK° silno, da se je sesul kos ometa za Martinovo žgV0 na da ‘n se posoda razletela, kakor bi bila voščena, r^l p0s°do se je pognal Adam sam, preskočil prevrnjeno lQtj|° ^ a tu so že čakali nanj; krčmar in gostje so se ga
Vi' in
9a zgrabili za roke, spodnesli mu noge in Adam se je
rr)Q rval kakor lev v železni kletki. „Pustite me, pustite na ^ga lopova, ubijem ga, da bo imel mir! Niti v go-
stilni mi že ne da pokoja, še tu me zasleduje, ubijem ga, lumpa!" je kričal, da mu je bil glas hripav. Hropel je, oči so se mu zalivale s krvjo, stopile iz očesnic in žarele kakor dva rdeča plamena.
In Martin? Nenaravno mirno je sedel na svojem mestu, spuščal oblačke dima iz ust in se smehljal zlodejsko. Skoro zmagoslavno je gledal, kako so Adama počasi potisnili k vratom, skozi vrata — na cesto. Čul je, kako še zunaj Adam zmerja. Zavriskal bi bil, to bo tožba! Razža-Ijenje časti, težka žalitev! Lump in lopov mu je rekel, nevarno je grozil, da ga ubije. Pa to, to! Prič ima na izbiro, ne bo mu jih treba iskati, cela krčma je čula. Sedel bo Adam, sedel na hladnem! Treba se je le podvizati in se takoj vrniti k odvetniku ...
Adam se je medtem opotekal proti Klenči. Pijan je bil in ni bil pijan. Izpil ga je polič; drugi polič je vrgel Martinu. Ni pijan od piva in vendar maha z rokami. Usta se mu slinijo, obleka mu je vsa v neredu, srajca za vratom razpeta. Kakor pijancu!
„Na cesto so me vrgli, iz krčme so me vrgli," si ponavlja glasno in čuti strašno krivico in sramoto, ki so mu jo prizadeli. Čuti, kako ga je Martin izzval in kako ga potem niso pustili na Martina, marveč postavili na cesto, kakor da je on izzival in ne Martin. Smel in mogel mu je povrniti samo z jezikom, tega mu niso bili zavezali, toda ne z rokami, ni mogel, ker so mu jih držali...
„Kaj sem mu pravzaprav dejal?" se je vpraševal Adam in se spomnil: „Aha, — da je lump in lopov, sem mu rekel! Priče ima, tožil me bo, moram se potruditi, da zmagam." In glej, komaj je pomislil na sodišče, se je namah streznil; umiril se je, nevede si je popravil obleko, zapel
srajco in telovnik, korak umeril, zravnal se; v očeh mu je zasijala lokavost...
„Dobrih petnajst let sta si že v laseh, ne bo dobrega konca," so sodili sosedje, ko so zvedeli o prepiru bratov v mestu pri „ščuki“. Adam je zaenkrat „spodaj“; Martin je vložil proti njemu. Adam je že dobil pozivnico in odvetnik mu je rekel, da ga nihče ne izreže, da bo moral biti obsojen, če se mu ne posreči dokaz resnice. Toda Adam hoče biti „ zg o raj", hoče podati dokaz resnice.
Tri je zjutraj. V Klenči se oglašajo samo petelini; hladna in temna pomladna noč polagoma gasne. V toplih posteljah pod težkimi pernicami počivajo ljudje, počiva gozdar Marušak. Tedaj ga nenadoma prebudi močan udar na okno. „Vstani, France, pa brž v gozd k .dolgi luži’! Kradejo ti v tvojem. Če nočeš, grem naravnost k nad-gozdarju," je klical znan in neznan glas zunaj pod oknom.
„Vražja svojat!" se je jezil gozdar in brzo vstal. „še izdajati so začeli drug drugega! Kdo pa je bil vendar? Tako znan se mi je zdel glas..." Oblekel se je, urno je obul svoje škornje, vrgel puško na ramo, torbico z naboji okoli vratu, požvižgal psu in stopil na prosto. Ustavil se je in poslušal. Vse tiho! Niti pes ne zalaja, očividno ne čuti nikogar. K „dolgi luži" naj gre? Ali naj uboga? Ustavi se in preudarja. Znana mu je stara zvijača gozdnih tatov: Izvabijo in pošljejo gozdarja in nadgozdarja z lovci na eno stran, da morejo krasti na drugi. Hlad bližajočega se jutra je stresel gozdarja. Zapalil si je še pipo, in hajdi na slepo srečo v klanec in gozd. Vsak kamen na poti mu je znan. Varno in tiho je prehodil kmetsko šumo, preskočil jarek in že je v graščinskem gozdu, kjer se čuti kakor doma.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 17. 12.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 18. 12.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha moč. — TOREK, 19. 12.: 9.30 Land an der Drau — dežela ob Dravi.
—	13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Otroci, poslušajte! — SREDA, 20. 12.: 13.45 Informacije — Prof. Ciril Cvetko: Razvoj slovenske glasbe — 4. (Klasika na Slovenskem). — ČETRTEK, 21. 12.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — PETEK, 22. 12.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad (Niko Krigi: Šege in navade okrog Božiča v Zahomcu). — SOBOTA, 23. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
PETEK, 15. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Viri zgodovine: Grad Hochostervvitz — 10.30 Simbolika v obredu — 11.00 Program za delavce: Streha — 18.00 Zeleni svet: Novosti iz kmetijstva — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Raji živali — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.20 Diskusija ORF — 22.20 Čas v sliki — 22.25 Cyrano de Bergerac (Zadnji mušketir), film.
SOBOTA, 16. decembra: 15.15 Koncert doma: J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 5 — 16.15 Ča otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.40 Čarobni vrtiljak — 16.45 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? — 17.15 Za družino: Prizma — 18.10 Smučarska gimnastika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Avstrijsko tekmovanje v varčevanju — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — 22.25 12 mesecev preizkusne dobe, gangsterski film.
NEDELJA, 17. decembra: 8.55 Tekmovanje v smučanju za svetovni pokal. Prenos Iz italijanskega zimskega letovišča Madonne di Campi-glia: Slalom za moške — 16.15 Za otroke od 5. leta naprej: Pan Tau — 17.05 Veronika — 17.10 Za družino: Trailer — 18.00 Družina Petz; lahko noč za najmlajše — 18.05 Operni vodič — 18.35 Stoletje kirurgije — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Pustolovščina v Malakki — 21.35 Šport in čas v sliki — nočna izdaja — 22.00 Gost v Olimpiji —
23.15	Vesoljski sprehod ladje „Apolla 17“. PONEDELJEK, 18. decembra: 18.00 Znanje je
aktualno — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Stan Laurel in Oliver Har-dy — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Departma S — 21.10 Šport v ponedeljek — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 19. decembra: 9.25 Tekmovanje za svetovni smučarski pokal. Prenos iz italijanskega smučarskega letovišča Madonne di Campiglia: Veleslalom za moške — 10.55 Za svetovni smučarski pokal: Smuk za ženske — 13.25 Za svetovni smučarski pokal v Madonni di Campigliu: Veleslalom za moške: drugi spust — 18.00 Wal-ter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Jezdeci iz Padole — 19.00 Avstrija v sliki in Južna Tirolska — 19.20 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport —
20.15	Vaš nastop, prosim — 21.05 Sternova ura
—	21.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Za svetovni pokal v smučanju iz Madonne di Campiglia: za moške. Prenos iz Saalbacha: za ženske.
SREDA, 20. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Zvok po človeški roki — 10.45 Poklic — aktualno
—	10.55 Prenos iz Saalbacha: Za svetovni pokal v smučanju: Veleslalom za ženske — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Princeska Dolgčas
—	17.05 Čarobni vrtiljak — 17.10 Risanje — slikanje — oblikovanje — 17.35 Za mladino od 14. leta dalje: Lassie — 18.00 Francoščina — 18.25
Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri mladenke in trije mladeniči — 19.00 Avstrija v sliki 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja
—	21.05 Elizabeta, avstrijska cesarica — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Za svetovni pokal v smučanju. Prenos iz Saalbacha: Veleslalom za ženske.
ČETRTEK, 21. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Nova matematika — 10.30 Albrecht Diirer: Praznik rožnega venca — 11.00 Fizika za vse —
11.30	Obiščemo atelje: Maximilijan In Henriette Florian — 12.00 Kjer so stanovali bogovi — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Taksi-šofer Robby, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Dalli, dalli — 21.35 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.40 Glavna pričevalka: Cesarica Žita.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
PETEK, 15. 12.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 Druščina Jakca Kaveljčka —
18.15	Obzornik — 18.30 Rekreacijska odbojka
—	18.40 Ekonomsko izrazoslovje: Emisija —
18.45	Recital Antona Dermote — 19.05 Mozaik — 19.10 Profesor Baltazar — 19.20 Pod istrskim soncem — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Reportaža
—	20.40 Žuravuška — 22.05 Sedem morij — 22.55 Poročila.
SOBOTA, 16. 12.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Marksizem — 16.30 Košarka Rabotnički : Olimpija
—	18.00 Obzornik — 18.15 Gospod Piper — 19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Filmska burleska — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Festival vojaških orkestrov — 22.00 Medicinski center — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 17. 12.: 9.00 Madžarski TV pregled — 9.45 Po domače z ansamblom Milana Križana — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila
—	11.55 Vsi vemo vse — 12.55 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.00 Poročila — 18.05 Kralj potepuhov — 19.40 Reportaža — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mojstri — 21.15 Stih in pesem
—	21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila.
2
PONEDELJEK, 18. 12.: 9.05 Odprta univerza
—	9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe "
14.45	TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev
—	16.10 Francoščina — 16.45 Madžarski TV pre-EjL, gled — 17.35 TV obzornik — Oddaje finske TV: 17.50 Globoko zmrznjeni učitelj — 18.30 Lapon-j^
ska poje — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Razgovor s predstavnikom Finske TV — 20.35 Vojni samota' — 21.40 Vroče železo — 22.15 Arno Domini 22.40 Odpoved finskega večera — 22.45 Poročila.
TOREK, 19. 12.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 ~— TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — p°' novitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina
16.45	Madžarski TV pregled — 17.50 Tiktak: A- ^ lenčica, sestra Gregčeva, barvna oddaja — 18.05 Risanka — 18.10 Obzornik — 18.25 Naši zbori — 19.00 Možaki — 19.05 Tehnika upravljanja
19.30	Regionalna arhitektura — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Ali so še angelčki — 22.20 Likovni nokturno — 22.35 Poročila.
SREDA, 20. 12.: 8.20 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 Prigode psa Civila
18.15	Obzornik — 18.30 Po domače z dobrin1' znanci — 19.00 Mozaik — 19.05 Od filma do fH' ma — 19.20 S kamero po svetu: Kilimandžaro
—	Kenija — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Stendhal' Rdeče in črno: lil. del — 21.20 Po sledeh napredka — 22.10 Poročila.
ČETRTEK, 21. 12.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — P°' novitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe
16.45	Madžarski TV pregled — 17.15 Vsi vem® vse — 18.15 Obzornik — 18.30 Druščina Jeh®
—	18.55 Mozaik — 19.00 Sedem morij — 20^° TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 2:-y V. Petrovič: Popje z ožganega grma — 22.15 W-A. Mozart: Cosi fan tute — 23.35 Poročila.
PASSAP-pletilne stroje dobite še po stari cen' Strmeli boste, kako hitro in lepo pletejo, "j Prodaja in priučitev pri: VVOLLBAR, Klagen' furt — Celovec, nasproti kapucinski cerkvi-
<_
Z
’ S
upi
in
tuj
dn
vse
uia
H
na
«e,
j
j Sye
§h i
in
- Se
Anti-Rheuma-Steppdecke ^00 —
mit Acryl-Wollfullung
Damen-
Frotteepyjama, 1AQ80
Markenqualit8t	1™W
Jacquard-
Doppel-Frottee-
handtuch,
50 X 100
M
mi
kr
ki
J\ S
lrr 6e. nU
Ust
na
'aj
Noch mehr zeigen unsere Schaufenster
Kinder-
Strumpfhose
Krawatten- und turkische Muster
Herrcn-
Herren-
Flanell-	69.-	Strickflausch-	
Sporthemd		unterhose oder	5590
Herren-	98.-	-leibchen	
Modehemd, bugelfrei Herren-		Herren- Frotteepyjama	159.-
	59*0		
Rollkragenpulli, Helanca		Herren- Modewesten	149.-
Herren- Vestan-Pulli in modischen Melefarben	9980	Herren- Skihosen, Lycra	299.-
Frauen-Perlon-
Kittelschiirzen
Damen-
Dralon-
Strumpfhosen, £090
Damen-
Mode-
Jerseyhose
Kinder-
Pullover,
Dralon
sehr warm
Damen-
Modepulli,
Rollkragen oder V-Ausschnitt
Damen-
Modewesten,
Acryl
Damen-
Jerseyblusen,
hochmodisdie Fasson
99.-
10980
16980
Damen-
Flanell-
nachthemden,
gemustert
Bamen-
Anorak,
modische Fasson
59»o
Herren-
Wollstrumpfe
199.-
279.-
2590
Kinder-
Frotteepyjama
Knaben-Makounterhose oder -leibchen
Knaben-
Rollkragenpulli,
Helanca
Damen-
Unterkleider
mit schoner Spitze
49.-
Damen-
Tiefschnee-
Skihose,
Uycra
Damen-
VVaschegarnitur, e«|QA
Markenware, Hemd
Jacquard-
Gedeck,
und Hose
1 Tischtuch, 4 Servietten
319.-
159.-
Kinder-
Anorak
Kinder-
Skihosen,
Lastex
Madchen-
Westen
—- SAMONIGOII
SAM0NI6-ECK
li
ni,
ho
sp.
Po
sp
na
č/<
va
»n
Te.
gr
hc
hc
nj
Pc
k,
•in
se
ni
če
n<
Ta
h
te
fr
hi
sr
n,
84-3'f
Haš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka °4'fer|. Naročnina znaša- mesečno 10— šil., letno 100— šil Za talilo 3400.— lir. za Nemčiio 24.—DM. za Franciio 30.— ffr.. za Beldiio 300.— bfr.. za Švico 25.— šfr.. za Andliio 3.— '•
Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.—DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.-— T-*l“rpi za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odg0 urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec.—Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.